370
Pravdne stvari.
Ali se prevzame poroštvo z besedami:
„dober stojim za njega"? — (§. 1346 obč. drž. zakonika in člen 281 trgov, zak.)
Po obsegu tožbe,  ktero je Janez S. pod prostovoljnim namesto vanj em Franceta L. zoper Petra V. za-
voljo terjatve 299 gold. iz poroštva za Dragotina V. vložil, je Janez S. poslal svojega računovodjo Franceta L. k obtožencu s tem naročilom, naj ga praša, ali bi smel dati njegovemu (tožencevemu) sinovcu Dragotinu V. v J. blago, ali bo on za njega porok in v tem slučaji, kobiDragotin V. ne plačal, za njega dolg plačal. France L. je neki toženca vse to prasal in ta mu je ogovoril: „Dragotin V. je vrl in marljiv mož; za njega stojim".
Vsled tega odgovora je Janez S. Dragotinu V. dal blago in je zdaj , ker je ta postal nezmožen plačati, tožil Petra V., naj mu on plača po Dragotinu V. storjeni dolg za kupljeno blago v znesku 299 gold.
C. kr. okrožna kakor trgovska sodnija v Kraljevem Gradcu je z razsodbo od 14. junija 1870. leta, st. 3612, tožnika nepogojno odbila, ker je bila mnenja, da toženec, akoravno je na prasanje Franceta L. gori omenjeni odgovor dal, s tem vendar ni resno in določno rekel, da poroštvo za Dragotina V. na-se vzame; ker namen vprašanja je očitno bil ta, od toženca zanesljivo izvedeti, ali se sme Dragotinu V. upati ali ne, in toženčeve besede se po njihovem naravnem pomenu le kakor pohvala Dragotin V.-ove trdnosti in poštenosti vzemati morejo, posebno ker toženec na predlog, naj bi za Dragotina V., ko bi treba bilo, plačal, nič ni rekel.
C. kr. češka deželna nadsodnija pa je z razsodbo od 11. oktobra 1870. leta, št. 32.968, prvosod-nijsko razsodbo premenila in po tožnikovem zahte-vanji v tem slučaji spoznala, ako tožnik z doloČilnima prisegama, ki ste se mu naložili, dokaže, da je Francetu L. res naročil, tožencu gori omenjena prasanja staviti in da je France L. to tudi v resnici storil. Razlogi te razsodbe so sledeči: Toženec Peter V. priznava, da je Francetu L. vsled prasanja, ali bi Janez S. Dragotinu V. smel dati blago, odgovoril: „Dragotin V. je vrl marljiv, za njega dober stojim". Same po sebi bi te besede le veljale kot priporočilo; ako pa se dokaže, da je France L. vsled tožnikovega naročila toženca prasal, bi li tožnik mogel dati Dragotinu V. blago, ali bode za njega porok in v tem slučaji, ko bi Dragotin V. ne plačal, njegov dolg za-nj odrajtal, se te besede kot vzetje stavljenih pogojev glede upa za Dragotina V. in toraj pokažejo kot poroštvena pogodba, ktera toženca po členu 281 kupč. zak. za nerazdelnega dolžnika za blago, ki ga bo Janez S. Dragotinu V. dal, napravi in na vgovor, da so te besede nedoločne, se ne more ozir jemati, ker se poroštvo kot neomejeno in tedaj kot določno pokazuje. Ker pa je toženec priznal, da se je Dragotinu V. blago, kolikor ga ni prodal, zapečatilo in se tožniku zamuda, ki bi ga ob pravico terjatve pripravila, ne more očitati, ste naloženi določilni prisegi, na kteri se je spoznalo, razsodilni. V prošnji za do-sojo, ktero je zatoženec zoper to razsodbo vložil, se je povdarjalo, da sodnik mora, če tudi bi se besede „za koga stati" kot poroštveno izrečenje vzemati mogle, po členu 278. kup. zak. voljo pogojnikov izvedeti, ne pa se samih besed držati. V tem slučaji pa nikakor ni misliti , da je toženec, ne da bi ga njegov sinovec bil poprosil, za-nj poroštvo hotel prevzeti, in to brez naj-manjega lastnega prida in le vsled prasanja, ki mu ga je tujec stavil. Ne dd se verjeti, da se je toženec brez kterega vidnega nagiba tako težko zavezati hotel in to še v nedoločeni meri, kar se med trgovci brez najvaž-nisih razlogov ne nahaja, med tem ko se vsaki dan pripeti, da se zastran zanesljivosti trgovcev poprašuje. Z besedami: „temu smete blago dati, za tega stojim", je toženec le svoje prepričanje o Dragotin V-ovi trdnosti   in   zanesljivosti   hotel izreči in  le  v tem smislu
371
imajo pameten pomen,   med  tem ko  so kot prevzetje poroštva vse preveč nedoločne in splošne.
C. k. naj viša sodnija je nadsodnijino razsodbo potrdila iz sledečih razlogov: Ako tožnik dokaz o okol-ščinah, ktere je deželna nadsodnija v načrt prisežnih besed vzela, izpelje in s tem posebno dokaže, dajo France S. v njegovem imenu toženca prasal, ali bi smel tožnik njegovemu sinovcu dati blago, ali on (toženec) za svojega sinovca porok in v tem slučaji, ko bi ta ne plačal, za njega dolg odrajta, je popolnoma opravičeno, ako se obtoženec na platež obsodi, ker se po tem odgovoru „za njega stojim'*, kterega je toženec dal, ne more drugi pomen dajati, kakor da je toženec vzel poroštvo v polni meri na se, in se zavezal, odraj-tati dolg Dragotina V., ako ta ne plača. Ako bi toženec te dolžnosti ne hotel na-se vzeti, moral bi na to določno prasanje zanikaven odgovor dati, ne pa pri-trjavnega, kakor je storil.
(Razsodba najviše sodnije od 27. aprila 1871,, št. 807.)
„Prav. Slov."