L1300511.% 5 f 1 (T^ SPORED CERKVENIH 5LRVMOST! POVODOM VRNjjfl 200 LETMICE POSVEČENJA 5V.NIK0LRJA V LJCJBLJRNI V sredo, 8. maja: Ob 7, uri zvečer šmarnična pridiga (P. Emil VolbertSJ.) in slovesne litanije (stolni prošt Po litanijah, okrog 8 . ure, slovesno zvonenje in godba iz zvonika (kvartet: pozavne in trobente), V četrtek, 9. maja: Ob V 2 6 . uri zjutraj prva slavnostna pridiga (premilostni gospod knezoškof dr. Rnton Bo¬ naventura jeglič); nato pontifikalna sv. maša (stolni prošt Janez Sajovic). ps Ob V 2 IO. uri predpoldan druga slavnostna pridiga (nemška, P. Emil Volbert S. J.). Ob 10. uri pontifikalna sv. maša (premilostni gospod knezoškof dr. finton Bonaventura Jeglič); po sv. maši zahvalna pesem Te Deum. ps Ob V 4 4. uri popoldan tretja slavnostna pri¬ diga (kanonik dr. Rndrej Karlin), nato cerkveno darovanje in litanije. pg> V osmini, to je od 8 . do 15. maja, bo vsak dan ob V 4 IO.UH slovesna peta sv. maša, izvzemši nedeljo, ko bo služba božja po navadnem redu. Povodom praznovanja 200 letnice se je izposlovalo iz Rima dovoljenje odpustkov. Z brevom z dne 27. aprila 1907 so se podelili sledeči odpustki: Popolni odpustek za vse tiste, ki katerikoli dan v osmini od 8. do 15. maja po prejetih sv.zakramentih obiščejo stolnico in molijo tukaj po namenu sv. Očeta. Odpustka 300 dni pa prejmo tisti, ki obiščejo v teh dneh stolnico in ondi molijo na papežev namen. pg; 1707 1907 \=J Janez Sajovic). O . ^ MUSICR SRCRR: Sreda, 8, maja, ob 8. uri zvečer se oglase iz zvo¬ nika stolnice pozavne in trobente (kvartet), Pro¬ izvajale se bodo sledeče himne (priredil Rnton Foerster): Slava božja, Ludovik van Beethoven; Rve Verum Corpus, Wolfgang Rmadej Mozart; Tui sunt coeli, Jožef Haydn; Zahvalna pesem, Mihael haydn; Cesarska pesem, Jožef Haydn. Četrtek, 9. maja (Vnebohod Gospodov), ob 10. uri predpoldan pontifikalna maša: Missa solemnis za velik mešan zbor in soli z orkestrom, Rnton Foerster; trojni Hlleluja, dr. Frančišek Witt (z ver- zikuli za moški kvartet Rscendit Deus in Do- minus in Sina, Rnton Foerster); k ofertoriju šesteroglasni Rscendo ad Patrem, Jakob Gallus; k sklepu šesteroglasni Te Deum laudamus, Edgar Tinel, op. 46. IS Posamezne skladbe spominjajo na zgodovinske do¬ godke: Slavnostno mašo je komponiral R. Foerster za praznovanje 600 letnice združenja Kranjske s habsburško hišo. Trojni Rlleluja je skladba dr. Fran¬ čiška Witta (1834—1888), ženialnega ustanovitelja cecilijinega društva. Motet Rscendo je glasbeno delo slavnega Jakoba Gallusa, Handl (Petelin?), rojenega okrog 1550 na Kranjskem, umrlega 1591 v Pragi. Te Deum slednjič je zložil Edgar Tinel, ki je v oktobru 1906 kot ravnatelj cerkvene glasbene šole v Mecheln praznoval svojo petindvajsetletnico vpričo vseh belgijskih škofov; ta skladba je zložena v spomin 75letnice samostojnosti Belgije in je po¬ svečena „Bogu, darovalcu vseh dobrih darov", vs, Katoliška Tiskarna Ljubljana. f ^ PROGRHMM DER KIRCHLICHEM FESTFEIER flMLRSSLICH DES 200]HHRI