Čuk piše in riše...
Prav po nerodnosti oz. menda vsled svoje kratkovidnosti sem se zaleiel v — sršenovo gnezdo. Bil sem jezen na čukeea ,,iMopperla/', ki še res ne ve, kaj je manira. Zadnjič me je nalagal o ne-lcem novoizumrenem a\tov,o:i'u in nc-ki proliboljševiški akciji v Ptuju. Zlasal sem malega nepridiprava in ga zaprl do velikega petka v neko klet (pa ne 'dal-matinsko) ter rnu strogo zabičai, da se v času svojega zapora nauci na pamet novo izdajo ,,kn<ige o lepem vedenju", tia mi ne bo po Ptuju več delal sramote in Ijudi jx» nepotrebnem spravlja! v je-z!o, ki tudi v krizi škoduje zdravju \n lepoti. Prizadeti neprizadeti je nalnreč najel prebivalce poi mesta, dasomu po-
magah preklinjati ,,toto ferdamano cajč fung". (Mali eukec ,,Bos" napravi neslan medklic: ,,Ce stopiš macki na rep, zacvi-H." — Jaz sem ga pa taMo piknil, cla je kar zažvižgal, fa'ot ostrokljuni). Stvar pa ni bila tako strašna, ker vfele juhe na ,,šparhertu" nobeden pameten č'ovek ne je. Nekoliko se mora ohladiti in topla jih ha prav dobro de želodcu in zdravju. Z boljševiki pa je res križ, ker po svoji politiki trdijo, da ne marejo živeti od ,,božje štime". jaz pa nisem kriv, ako se rnali čukeci kje poneiriarijo. — Drugo bo povedal ptujski referent,* če bo po-itreba; — ,,Bimbo"f katerega sem poslal' ; k Musoliniju, je odfrčal na Spansko, od Ifcoder je prinesel sledečo sliko:
Pravi, 'da tam ni krize, s s katero se ;nj Slovenci borimo, kakor toreador z — hikom. Bo imei pravr moj nadebudrr malček, ki bo odletel kmahi zopet v tu-jino in bo prnesel še več stik. — Cuk ,,Kolfokter", ki se je vrnil iz Mandžu-rije poroča, da so ga tam, potem, ko se je predstavil za Slovenca, krsiili s ,,Pink-
pink-fuč" in je prav ^onv-ocn. na to ple-miško ime. Po cdmoru pojde spet nazaj, Zasnubil je mandčursko Sovo ,,Petau-čik" — in je strasno zaljubijen v — ki-4ajsfco-jap'oiisko-amerikan&ki—fxles.
Kaj pa poročajo drugi, pa jih po-slušajte po vrsti! —
Pfagski .«OoS«rokluin"
katerega sem po reduciranem ,,M-op-perluT nastavil za poročevaica^-je zel-o« ostroviden tič, ki nobene sove ;več ne mara,i,odkar ga sraka — vara. To ne-nadnb razočaranje je čisto dc^b; kaj se pa meša v tuje pleme! Tisto zadevo z ,,boljševiki" in brez — motornim av-tomoibilom pa sem spravi] z dnevnega reda. ker je stvar bolj nedolžna, kakor se je.sprva videlo. Zato še poslanih 5 ,,heoov" o tej stvari nisem hatel. ob-javiti. — Ker imajo sedaj avtotaksiji v tej krizr premalo pasažirjev^ Le vozijo v lepih Iimu:--inah — teleta... Oni dan se je P. pripeijal1 v elegantnem vpzu in skozi okno je ble>al teliček "'v:. mbderni svet:vBaaa — baaa —r ." Kako :visoka je voznina, še ni znano. Pa naj k"do re-če; ;da nismo res"že hipermoderrii? ! — ,,DolgokljunM je cdkril m. Ljutomersl:i (cesti že spomenik ,,Čuku". Na vrtu Ri-bičeve vile stoji prav lep Čuk, sicer iz gline, a vendar ganljivo naraven. — Vse. ono pa, kar mi poročajo štirje ču-keci — ne more v list, ker je pr^hudo za občutl]ive živce Ptujčanov. Tri kkar-[ ne nima-jo toliko pomirjevalnih sred-stev, 'da bi se poročila o kompk>tih; s!a-bi vesti, srčni krizi, nafodjiem navdu-?cnju. Judeževih ordsih. bbligatnih koz-farijah in slednjič o mocfrosti gotovih1 brez fkocfe objavile. —
Vrhajnsks  tovsiriš
je zatožen sodniji zavoljo heca o žem-ijiffi m strucaft in «Tadi drugih kosmaiih zacfev. Zefo pame*no je, da v tej pre-smentani kx\A tudi advokati nekaj za-siuzijo. Ker imajo celo tatovi, prešest-niki in drugi grešniki tudi svojočast^ pričakufem, cfa se /kmalu pogledamo v Oeiino očesa. — "Joj, kaj sem zacfnjič videl samf GanJjivo |e, da so Štiri pa-metnie gospodinjevpomanjkanju gra-moza nasule na cesto lisš&ne od — bučnic... Kako človekoljnbno je ta-l:q 'delo y fako resnem času, vem samo jaz. — Hvala vam, mamica!
Ravno  za  praznik Marije Svečnioe, ko se medved prikaže iz brloga, da po-
kuka v božji svet vesel ali ne^pljen semj prisel  pb  blatni  tirbanski   Kalvariji  v, naš  lepi  ,,trg",   ki   se  imermje   tako, ker se ljudje med seboj trgajo. Tema je že bila in sove so že skovikale me-> ni v pozdrav. Prav gariljiva jebila ce-»' la stvar, zares. Pa ni prišel metlVed \ti, iuknje, kjer spi zimsko spanje In pre-de sanje na tiste dni, ko se ifred delorri nič ne spi. — Da pa ,,gliha skupaj štri-iia" nisi kriv, naš ljubi Aliha. Saj kvar- I taii sitkd vii — kot ena misel, ena kri nsi 1 zdravje Tvoje, da znižal k'e:vice bi svo- 1 je ria krsčansko mero in mal'o več bi 1 dal na — svojo ve.ro. "Drugo pismo pal še pride, predno tedna solnce ne zaide. M Novic  prelepih  je   prepoln   kbš,  zato4 nam pa oprostil boš, ker veš, da ni več 1 v modi,  da z  maslekom na glavi naJ solnce se  ne  hodi...  Vese'i ,,fašenk"'-l vsern. ki se jezite in — smejite! —      J
Marko?&ki čuk           ^H
je priletel i/ Borovske vasi. Pri Foličupj je našel proroka Toneta, ki ima žepei I dolgove, grehe in Čednosti cele fare v« J malem  prstu.  Prerok Jjubi  v nasprot- 1 stvu z drujjgimi — alkohol, posebno ,fje-< I ruš" mu prija. In tedaj zraste njegfovai'-| modrost čez mejo. T*akrat pa gastari:! pošteni Jaka posadi m ces o, kamor spa-f-J da. Pa se je zg^odilo, da mu je nekdo da$ ..flajšfer" od vreie smole na hrbet, da jei ,,ven potegtiilo" vso modrost in norost Tone se je tako razburil, da je-urniK; krač odkuril k potrpežljivi ženki... Cul^ pa za njim. Tone je fantaziral, kako gk'. je neki' Ptujčan naprosil, naj Iz travnfc ka naredi njivo. Jone je potiskal plu^v fepei -konj^ka pa fe rii šlo. Po nem'š]<d ]e zaklel prorok Tone in — c?uk jc od[ groze odfrčal domov. Pa še pride v Bcm rovsko ves. Na sviienje! —                '[
Nadaljevanje čukovih poročil na nasiednji strani.
Jeršovski euk
se nritcžuje, cia so Jeršovci tatin^ko gnekio- Jai.sti .Martin, prijatelj svinj ie s psi prijafeljstvo dobil, ker ž njimi tfsemi bra':>vščino je pil. Zato nam pi-pike, kokote krade. da mastm mu ne-delja vsaj k.o^ček bo veselja... Imel !Martii<ek rol-ovnjac je zopet smolo, spoznai je Aiajhenič tatinsko robo — in varnosti na voljo možem postave dal ga je na ,,probo". Odsedaj kokote vse m pipike nedolžne bomo mi v verige dafi; mogoče mirno bomo spali, Če v kktko naš Martinek pride, — kjerkrasti' drugega mu ni mogoče, kakor po svo-fcodi vzdihe vroče. —
lH«rkov«ki enkec
pošilja 'o kvartopirdh lepo Rožmarlno-vo zgodbo o ,,cvancig", ki nikdar ne stojijo v kartah. — Ti^ta povest s kun-čijo mačka v žaklju pa pfide prihcfd-n]ič. Danes nas prosi čukec samo za le vrstice v tolažbo vsem, lci se ne bi po nepotrebnem hoteh' jeziti za nekaj, kar |ih rte briga. ,,Figa" pa ni adutvkn-imA Rešite\r !z krize, ki vse nas gfize po-sebna je motiro>t, a Rožmarinumastna leost; zato na dinarjev je pet nastavil !i-ter vina ter iztočil polovnjak, zato ni spak, da spet bomo pri polni mizi — zopet se kregali vsi proti ,,krizi". —