Leto 4 SPTEMBLR — KIMaVEC Štev. 7 , MESEČNIK ZA SLOVENSKO MUDILO Za uredništvo: Za upravor Albin Medved Anica Krulc Nada Medved Zastopnik v Clevelandu: Marijan Kosem 794 E. 154 St. Cleveland 10, Ohio Vsebina: Šola je vaš poklic (Rev. Štefan Kraljič).. 0 soncu (gdč. Lojzka Verbič). Vprašanje sončecu..... Clas mladine: Moja želva (Andrej Fishinger).. Rešitev ugank v zadnj številki . Tonček Lonček in vile rojenice (Hadivoj Rehar) Ce znaš narobe slišati (P.E.a. ).,. Cerkvica na & ori (po Vrtcu)....... Mi sijoni: Pavlina Jaricot (Ruža Kapus)... Prigode nagajivega Robija.. .113 .114 .116 .118 .119 .120 .123 125 127 ************ Naslov: MINNESOTSKI ZVON Box 563 Biwabik, Minn. Naročnina: Celoletna $1.50 Polletna $1.00 Ker se je pravkar začela čola se mi zdi prav da vam napi¬ šem kratko misel o njej.- Šolsko delo je vaš sedanji poklic. Če prav mnogi na zivljensld. poklic še ne mislite posebno veliko, je vendarle res da izvršujete svoje poklicno delo. Karkoli Se bo¬ ste kasneje v življenju postali , vedno boste gradili na to kar ste se naučili zdaj ko hodite v šolo. baj so vam gotovo že v roli razložili tisti stari latinski rek: Uon scholae, sed vitae discimur, ne za šolo temveč za življenje se učimo. Vsak poklic je v svojem bistvu izpolnjevanje božje volje in stanovskih dolžnosti. Bog hoče da zdaj nodite v šolo in se pridno učite stvari ki jih ooste v življenju rabili. To je zdaj vaše sta¬ novsko delo. Kakor iz lastne skušnje veste to delo ni vedno lahko. Zahteva časa , točnosti, zbranosto on marsikatero žrtev. To vaše stanovsko delo zahteva vse tisto, kar poklicno delo zahteva od od¬ raslega človeka. Delavec ki ne prihaja zvesto in točno na delo, ro¬ kodelec ki je malomaren in ne dobavi obljubljenega izdelka ob dogo¬ vorjenem času, kmet ki pozaoi na svojo dolžnost id spomlad: ne vseje, in naj bo še kdorkoli drugi ki zanemarja in pzaolja dol¬ žnosti ki mu jih njegov stan nalaga, ne bo žel sadu svojega dela, ker pač ni sejal, in bo žalostno propadel ter prišel na beraško palico. Kar bo Janezek uči, to bo Janez znal. Za življenje se učite. Kdor zdaj vestno in točno izdeluje svoje naloge o pravem čašo, komur je dolžnost prvo in pride igra navrsto šele ko je delo opravljeno, ta bo tudi kasneje v življenju tako delal. Lenuh po¬ stane priden ko sonce zahaja , pravi slovenski pregovor. Kdor zdaj dela vse po sili in zadnji trenotek, tik predno je čas knigo vzeti in iti v šolo , ta se slabo vadi za izpolnjevanje svojih poklicnih dolžnosti kasneje. Kako bi megli od nekoga pričakovati da bo vesten in zvest ko doraste če se pa mlad ^ega nikoli ni naučil? — -L 1 -J — prav malo kukati izza pokrite ploskve. Od sončnega roba letijo žareče tvarine s hitrostjo 500 km. v sekundi do 45,000 km. viso¬ ko. To so protuberance. troti tem pojavom so najhujši izbruhi vol- kanov otroška igra. v ri popolnih sončnih mrkih se vidi poleg teh protuberanc še "krona". To je. modrikast venec žarkov, ki svojo ne¬ pravilno obliko in obris neprestano spreminja. Ce govorimo o velikosti sonca, se nar' navidezno zdi, da je ista kot velikost lune. To se nam posebno zdi ob popolnem sončnem mrku, kjer luna zakrije sonce za nekaj iuut. .r pa je sonce 150 mljonov km. oddaljeno, je torej 400krat tako daleč kot mesec, Premor mora torej biti400kr t tako velik k k lunin, Iz te¬ ga sledi, da je našo sonce 1.3 miljonkr-t večje od eemlje. Če bi ne dognali učenjaki, da se zemlja vrti okoli sonea, moramo to verjeti že vsled tega, kor bi bilo nemogočo, da 1 .. *a velikansko sonce vrtelo okoli pritlikave zemlje, oonce je torej osredno ozve¬ zdje, okoli katerega se vrti zemlja s svojimi sestrskimi in brat¬ skimi planoti ter z drugimi nebesnimi telesi. * * * Tole kar sem vam napisala, sem brala'v neki knjigi in ob tem začela razmišljati iznova, koko č\xdovito je božje stv rstvo, in kako velika važnosti je sonc o za vse stvari. Ta sestav ..k v o na¬ menjen večjim dijkom, a nekaj bodo razumeli tudi manjši in, ko bo¬ ste slišali o veliki nalogi, ki jo ima sonce za ves sv.t, Sv spom¬ nite na lepo pesem, ki ste se jo nekateri učili v šoli. 1 jO"h-CX_ oO^ l"Kjc sončece moje, domovje je tvoje? Kan pojdeš o mraku. nocoj?" 3 - "Pa kje ta tvoj grad je? te ar tudi ves zlat je? In postelja., kakšna j' ta?" h."čez sinje gorice na zlate stopnice tja. v grad bom odplavalo svoj". 4."hoj grad za gorami, čuj biseri sami— in postelja, vsa. iz zlata." - 117 - 5» "Pa kdo to uspava, kdo sc poigrava, č noč j~, če dolgčas ti je"? 7- "Pa nimaš je maj ko? Ido pravi ti bajke- in vence kdo spleta za te"? č. "Aj, zvezdic^ takrat prišetajo vSokrat, če noč je, če dolg čas mi je." 8. Ves svet mi jo majka, vos svet mi je bajka, in rože so mojo sestro". Voste dragi moji prijatelji, kakšno nalogo sem vam napravila. Iskreno želim, da bi napisali lep spis, ki bi vseboval ta vprašanja in odgovore, a bi ga moral nekoliko razširiti in lahko po svoje doda¬ ti. Eolar dobi oni, ki bo narisal najlepši spis in sicer on dolar oni, Id. je star 8-10 let, 1 dolar pa oni, ki je star nad 10 let. Spi-« se Pošljite na urednika Minnesotskega Zvona ali na moj naslov- Loj^ka Verbič Karkrkee St. Coal Cisy, Illinois 'ležka je pijancu glava, duša mu je nevesela. Hjiva, hiša, vol in krava, kje so? - Vse je žeja vzela.' i' inut- , ki minila, n-. Lo s*- povrnila; kar časa zamudiš, na vek ga izgubiš. -L-'. r j' ; '• i \XK /f isi\ ^ r >. 3 ir&£s& /'..i -sSŽ^ /H >-u. sz UMILApIIiB - od nekdaj im m rad bivali. Ko sem bil se nrav majhen, tako mi je pripovedovala mama, ko še hoditi nisem znal, sem še ujel mal- ga ptička, ki še leteti ni mog 1. Večji sem post- jal, bolj so mo zanimalo šivali. Pogosto sem prinašal domov razno ži¬ vali. največ sem domov prinesel ptičev, daljo mačk, psov, zajcev, metuljev, rib, žab, kuščarjev, mi r i in želv. Vendar doma nisem našel predeč navdušenja za moje živali, nasprotno, še zmerjan sen. bil. Zgodile so jo tudi, da po par dnevih nisem več našel moje ljube živalice doma. Vidite, tako nerazumevanje me je več¬ krat bolelo. 1 ama ni je večkrat rekla, da jih inv.in zaprte, mislim udomačiti. p A j namer vam prinesti tudi a n.r ■ -\ rivaLl boli, se k- c ki o ar o to se bojim, ubogo kacico, Ker jili z ne uorn letel od hiše. To bom mor 1 zelo previdno nar- diti. Kako mi bo ta poizkus uspel vam bom že napisal* Sedaj pa o moji žel¬ vi. Ko sem jo ujel sem si strgal nove hlače tako, da som moral potem kar šemo sedeti in čakati s svojo ljubo želvo odhoda naše družine, drugače bi . e bilo preveč sram. Doma sem jo spustil v veliko skledo napolnjeno z vodo . Joj, kako jo jo bilo zanimivo gledati, kako je plavala in se potapljala. Bila je precel velika. Jedla je pa sprva samo muhe. Zato sva z bratom v začetku po ves dan lovila muhe. rozneje sem jo krmil z mesom; posebno ji je dišala svinjina. Ta moj želva je im- la vedno dosti obču¬ dovalcev. Včasih mi je tudi ušla iz svojega bazena in takrat sem jo slišal kako je klopotala po k-.mnu. Kckegn dne sem proti ve¬ čeru opazil, aa je prišla velika podgana k moji želvi. ?vO je želva pomolila glavo iz vode ji je hotela podgana odgrizniti glavo, naslednjaga dne sen* .nastavil podganjo past prud želvinim bazenom in sem od daleč mirno opazoval. Res, j odg na se je spet - iJ.“ - počasi približala želvi. Ker je pa zavohala slanino na pasti, jo je seveda še malo preje obliznila in hopi - podgana se je uje¬ la-. Tako sera kričal, da je vse skupaj 'trlo in potem smo občudovali še mrtvo podg-no, ki je bila silno velika. Ko se je približala je_ sen in z njo šola - ser. .moral-želvo odnesti nazaj na tisto mesto, kjer sem jo ujel. Veste, da mi jc bilo težko slovo od te ljubo ži¬ vali ce. Poslej, ko ni bilo več ž^-lve na našem vrtku, se mi je zde¬ lo vse tako pusto in prazno, ker nisem več slišal njenega klopota¬ nja. Andrej Fišinger - ■REŠITEV iAANKl V ZADNJI Pv< Bernard je bil zelo razočaran: "l.. .Počiljam ves pridelek n.a zadnjo uganko. Ko ta, je pa bila res nadvse lahka - pa s-mo en odgovor!]].....” ( P. Bernard ) Uganko je pravilno rešila in dobila nagrado -arija Kranjc. Prečastiti fa . Pater! V zadnji številki i inn^sotsk-^ Zvona je uganka: Kdo Vam to piše? Hato vam Cl^ovarjam. Volu morate Pridati črko s in dobite elovenec. Potem pa je treba zarisati s in dodati k pa dobite Cene Volk. Iskrene pozdrave, i-arija lobanje l&Bbi,. Cermak ftd. Chicago 8, Illinois RAZVOJ a MAR’ onceK O V_ s To je Mio v tistih časih, ko so po slovenski zemlji še prebivala bajna bitja: vile rojenice. Takrat je živel Tonček Lonček, nebogljivi pot"pir.ček. V kresni noči je načel prapotno serce in je slišal govoriti murne y . tr.s.vi' irrrsa drug?. šiva bitja, ki jih n vadni ljudje nikoli niso slišali in razumeli. Zvedel je veliko skrivnost, ir. napotil se je po širnem svetu. Ker je bil izvoljen in izbran, da bp doživel rečudne stvari, si je vrezal v drenovem grmu palico in krenil v gluho ložo, v kateri so prebi- . vale vile rojenico. Tiste prelepe deklice so vedele že pri rojstvu, kaj to kdo doživel in kakšne smrti bo umrl. Tonček Lonček j hotel izvedeti, kaj mu je usojeno in kaj bo dočakal. Ker je od murnov zvedel, : ’ n- kresni večer, kje stanujejo rojenic«-, je brez težkeč našel njihov kristalni grad. iieopazno se je priplazi- v veliko in vso z biseri posajeno dvorano, kjer je na demantnem prestolu sedela njihova kraljica, prelepa vila žoromila. Objel jo je in poljubil in post; 1 njen dvorjan. "Storil si," mu je dejala prelepa vila Zoror.ila, "kar se pred teboj še nikomur ni posrečilo, zato te sprejeman v svojo službo. Vse tajnosti, ki so meni in mojim sestricam znane, bodo znane tu¬ di tebi. Usodo vsakega človeka boš poznal, s mo dotlej, dokler boš izpolnjeval najvišjo izmed mojih zapovedi:'Le izdajaj skri¬ vnosti! Vse boš vedel , a če bi kdaj le enemu človeku povedal, kaj mu je sojeno, boš izgueljen in vrata mojega grudu. ti bodo za vedno zaprta!" Tončka Lončku je bilo hudo, da bo vedel za usodo vseh ljudi, samo za svojo ne, a ker ni mogel pomagati, se je vdal, ooljubil kraljici večno molčečnost in ostal v njenem vilinskem gradu. Česal in spletal ji je zlate lase, krmil rajske ptičice in zalival bi¬ serne rožice, ki so rastle v zlatih lončkih na svetlih oknih nje¬ nih dvor m. Kadar je pa opravil svoje delo in ni vedel kaj bi, je odšel v knjižnico kjer je bilo v debelih knjigah zapisano življe¬ nje ljudi: vse, kar so in kar še bodo doži.eli. Ko je nekega dne spet stopil v knjižnico, je pcbiskal tisto knjigo, v kateri je bila zapisana usoda njegovih sovaščanov in ko je našel ime svojega najdražjega prijatelja Ivančka, je čital: "Ko bo dopolnil tinajst let, tri mesece, tri tedne, tri dni in tri ure, bo udarila strela v drevo, pod katerim bo stal, in ga bo ubila..." "Trinajst let, tri mesece, tri tedne, tri dni in tri ure," je pomislil Tonček. "Kdaj bo to?" Računal je in izračunal, da je sojeno Ivančka živeti samo še tri dni. "Joj, je vzkliknil in neskončna žalost ga je obšla. Bridko se je razjokal in pomislil: "Kaj če bi povedal? Strela bo udarila v drevo;" je ugibal, "ge nebi stal pod njim, bi ga ne mogla ubiti in rešen bi bil. Da", je sklenil, "povedati mu moram.*" A tedaj se je spomnil kraljičine t ,rožnje, in strah ga je postalo. Dolgo je premišljal, kaj bi, a naposled je zmagalo njegovo pri- jetiejstvo do Ivančka, in Tonček Lonček se je odločil. Sklenil je, da ga bo poiskal in mu povedal. "Saj kraljica ne bo vedela kdo ga je opozoril," si je dejal, vzel drenovo palčico in se je odpravil, da bi šel. Pa ni prišel daleč, "Kaj ko bi pa le izvedela?" je pomislil in se vrnil v kri¬ stalni gra.i vil rojenic, "In potem," si je dejal, "imam še dva dni časa. Premisliti je treba in prespati.'" Tonček lonček je prespal noč, počesal in spletel kraljici lase* nakrmil rajske ptice, zalil biserne rožice in pri tem pre¬ mišljeval, kaj bi. Mislil je in mislil, a na posled je le zma¬ galo prijateljstvo do Ivančka, in Tonček Lonček se je odločil, oklenil je, da ga bo poiskal in mu povedal. "Saj kraljica ne bo vedela, kdo ga je opozoril," si je dejal, vzel drenovo palico in se odpravil, da bi šel. Prišel pa ni daleč. "Kaj, ko bi pa le izvedela?" je pomislil in se vrnil v kri¬ stalni grad vil rojenic. "In potem", si je dejal, "imam še en dan časa. Premisliti je treba in prespati!" Tonček Lonček je prespal noč, počesal in spletel kraljici zlate lase, nakrmil rajske ptičke, zalil biserne rožice in pri tem premišljeval, kaj bi. Mislil je in mislil, a naposled jc le zmagalo prijateljstvo do Ivančka in Tonček Lonček se je odločil. Sklenil je, da ga bo poiskal in mu povedal. "Sai kraljica zares ne bo vedela, kdo ga je opozoril," si je dejci*;, vbel drenovo palico in se napotil proti rodni vasi. 122 - Pot je bila dolga, in ko je Tonček Lonček opazil, da so se pričele na poprej jasnem neou že zbirati prve lahne meglice, o- znanjevalke oiižajoče se nevihte, je pospešil korake, da ne bi prišel prepozno. Ves zasoi:>ol je prispel v rodno vas, stopil v Ivančkovo hišo in vprašal po njem. hi ga bilo doma. "Ovce paee za reko," rnu je dejala Ivančkova,mati. Tonček Lonček se ni obotavljal: vzel je pot pod noge in sko¬ raj tekel v zeleno polje in ka pašnikom za reko. ha nebu so se bolj in bolj gostili črni oblaki; zakrili so sonce in siva temi¬ na je pregrnila dolino. "Joj"je vzkliknil Tonček Lonček," prepozen bom.’" in spustil se je v fc k, da se je kar veter delal za njim. Ve? r.usopel, truden in oznojen ja pritekal do reke in se strahoma ozri p:o ti nebu. naletavale so že prve deoele kaplje in za gorami je. prvič votlo zagrmelo. Tonček je onemeh od groze in kar brez uma je skočil v vodo, prebredel jo in planil na pašnik, kjer je tisti trenutek zagledal Ivančkove ovce. "IvančekJ-- Ivanček.’" je zaklical in se nezavesten zgrudil na tla. Ivanček je stal pod staro jelšo, da bi ga dež r.e znočil in ko je slišal svoje ime in videl kako se je Tonček sredi travni¬ ka zgrudil na tla, je skočil iz svojega zavetja in mu skočil nasproti. In glej: komaj je bil napr vil nekaj korakov, že se je nebo razsvetlilo, strela je udarila v staro jelšo in je s stra¬ šnim treskom razklala od vr&a do tal. Ivanček je bil rešen in kc se je Tonček osvestil in mu povedal, kako mu je bilo usojeno, ga je ves ginjen objel in poljubil. Tonček Lonček se je poslovil od svojega prijatelja in se je hotel vrniti v kristalni grad vil rojenic, a ko je prišel do vrat, so bila zaprta in zaklenjena. Zaman so bile vse mile prošnje, za¬ man vsi klici in vse solze: vrata se niso več odprla. In ko je Tonček potrt odhajal, je še videl, kako je zabliskalo in zagrme¬ lo, kako se je odprla zemlja in požrla ves tisti bajni vilinski grad. bihče ga od takrat ni več videl in nihče ni več izvedel, kaj je usojeno ljudem. P.B.A. - 1*3 - ČS ZNAŠ NAROB &LIŠaTI (Nadaljevanje) Zdaj se pa začne zelo žalostno poglavje. Samo na sebi ni tako žalostno, ampak zato je žalostno, ker bo povedalo, kako se je ta reč končala. Resnica je, da s Hubertom tiste učene knjige nisva niko¬ li napisala. Toda zdaj moram vse nekaj drugega pripovedovati. Blizu Ljubljane je bila vas in v vasi je Dila gostilna, ked gostilno in gospodarskim poslopjem je bilo obširno dvorišče. Pri Dolinarju se je reklo pri hiši. Imeli so fanta, ki mu je bilo Lojze ime in je tudi študiral. Vsako priliko je porabil, da je iz Lju¬ bljane smuknil domov. Loma pa ni drugega počel kot da je poganjal po tistem dvorišču velik železen obroč. Prisvojil si ga je od raz¬ padlega soda v očetovi kleti. Neredko smo šli tudi dru^i študent¬ je na kratek izle v tisto vas. Samo zato smo šli, da smo občudo¬ vali Lojza in njegov krotki obroč. Prav po študentovsko smo se iz obeh norčevali. Lojze se pa ni menil za nas. i irno je držal v roki droben količek in poganjal ž njim svoj obroč. Naravnal mu je pot po dvorišču in verno tekal za njim. Bilo je pošteno pri¬ smuknjeno, pa vendar kar zanimivo. Lepega dne si je Hubert domislil: "Lojze, to je vse skupaj zanič.' Če bi ti imel dv.a obroča in vsakega poganjal z eno roko, pa lahko tekel z obema - to bi bilo nekaj.'" Smejali smo se, Lojze je pa obstal in se nekam zamislil. Vide¬ ti je bilo, da muje misel všeč. Odnesel je obroč v shrambo in tudi sam se nam ni več prikazal tisto popoldne. Drugi dan nam je v šoli slovesno povedal, da ne smemo nikoli več priti. Ce pa le pridemo, nas bodo nabili in nazaj zapodili. Bil je videti jako užaljen. Res nismo več šli. Počasi smo pozabili na Lojzov obroč. Po dveh mesecih je pa f^nt med odr.orom slovesno razglasil: "Vsi povabljeni k nam in velike drugih pripeljite s seboj. Bo posebna predstava na našem dvorišču.'" Kar v procesiji smo drli k Dolinarju tisto popoldne. Lojze nas je čakal z dvema obročema in s količkom v vsaki roki. To smo gle¬ dali.' En obroč je bil manjši in iz lesa. TAkoj smo uvideli, da si je bil Lojze vzel k srcu Hubertovo domislico. Očividno nam je prepovedal izlete zato£ da se je lahko nemoteno vadil v poganjanju dveh obročev. Obstopili smo obširno dvorišče. Skoraj za popoln krog nas je bilo. Lojze je stopil v sredni in začel. Začuda dobro je pogan¬ jal obroča, da sta lepo tekla po dvorišču. Ostala sta blizu skupaj, da je imel fant z lahkoto vsake 6 a z eno roko pod komado. Fant je žarel oci ponosa. Hi pr. seveda ploskali in kričali, da je bil pravi huronski više. Zares je bilo vredno vse^o občudovanja, kako se je mo & el dečko rako sijajno izvežbati, (Drugič - konec...) v naročju Jezušeka drži. Pobožnost te je sezidala z gorečim trudom vrh gore, tu Stvarniku s moje hvala in prošnje tu v nebo kipe. Sem k tebi trudni, obloženi tolažbe željni romajo; olajšani in poživljeni od tod domv se vračajo. Še dalje naj, cerkvica, hrani v zavetju svojem te Gospod; neviht in strele naj te brani - jaz dalje iderr. svojo pot. (Po “Vrtcu") - 125 - Ec j3 spoznala Pavlina potrebo in važnost risijenskega so¬ delovanja, je bila takoj pri’ ravljena z vso podjetnestju usli¬ šati prošnjo Ludvika Rondota, Poludo za uresničenje svojega skic,— P" jo našla v enem izmed lističev, ki so jih izdajali pariški misijonarji za svoje ni si. j one. Tu je Pavlina brala, kako z ,irajo prispevke baptisti v Angliji. Da bi si pridobili potre onih de- • narrJ.h sr dstov za misijonsko delo, so postavili ne samo v cerkvah, ampak tudi po šolah in trgovinah puščice tor v,spodbujali ljudi, naj bi tedensico darovali mali znesek kakih 5 pfenigov. Po pra¬ vici so mislili, da bo sčasoma is zbirke redno darovanih malih prispevkov, ki bi jih zmogli tudi revnejši, nastala lepa vsota, s katero co mogoče podpirati misijonarje. Pavlini je ta misel malih tedensKih prispevkov zelo ugajala. Vedela je, da bo s tem pri članicah svoje "Brjižbe za zadoščevanje", pri dekletih in že¬ nah, sicer si romašnih, a vendar pripravljenih na vsako žrtev v božjo čast, gotovo našla razumevanje. V letu 1817 so izdali pariški misijonarji letak, s katerim so vabili v molitveno bratvščino v prid svojim misijonom. V letaku so priporočali vernikom, da bi dnevno opravljali "memorare” sve¬ tega Bernarda in molitev, ki jo jo napisal sveti Frančišek Ksave- rij za spreobrnjenje nevernikov in da bi poleg teg^ vsak petek darovali svoja dobra dela za širjenje vere v poganskih deželah. Pomladi leta 1318 je pričela Pavlina to molitveno bratovščino ši¬ riti v Lyonu. V-poletnih počitnicah je šla, kot v prejšnjih letih k svoji omoženi sestri v Sadat Vallier. kjen s^ak Victor Charton, je imel tu veliko tovarno, kjer j«- bilo zaposlenih kokih dvesto delavk (prcdic svile). Led temi tovarniškimi do lav kar,, i je vla¬ dala očitna verska in nravna zanemarjenost, ki jo je gospa Char¬ ton v zvezi z duhovščino tega kraja odpraviti Eline šo jc začelo žalostno stanje zboljšavati šele tedaj, ko se je za dekleta zav¬ zela Pavlina, Hodila je ned počitnicam'* preprosto oblečena po to¬ varniških sobah, se pogovarjala rulaj s to, zdaj z ono delavko in začela ned njimi iskati jjrijateljic in nato tudi članic za svojo "Dražbo za zadoščevanje Srcu Jezusovemu". Odkrita ljubeznivost in bogata pobožnost bogate trgovčeve hčere sta zelo dobro vplivale na mlade delavke, ki so bile v bistvu poštene in nepokvarjene. Kmalu se je pokazal v podjetju gospoda Chartona vzgleden red in vestnost, V Saint Vallieru je doživela Pavlina svoj prvi večji uspeh, ko je iskala člane za misijonsko molitveno bratovščino. Dvesto tovarniških delavk je sklenilo na njeno prigcvarjanje opravljati dnevno skupne molitve za širjenje vere. Vsak petek jo krožila med njimi puščica, v katero so posamezne dajale svoj skromni prispevek 1 Sou (5 pfenigov). Ob svoji vrnitvi v Lyon je mogla Pavlina o- pozarjati na spodbudni vzgled v Saint Vallieru. S sodelovanjem njenih prijateljic se je tudi tu začela širiti molitvena bratov¬ ščina in tedensko misijonsko darovanje, a brez težav ni bilo.i Koliko prikrih opazk so marale prenesti Pavlina in njene pomočni¬ ce, ki so vabile ljudi in zbirale denar. fcSnogi so jim dajali svoj misijonski ar le neradi, da bi se izneDili "nadležnih prosilk", vendar niso niti neprijetnosti niti skromni uapohi zbirke v prvem letu mogli vzeti poguma "beračicam za Bot-a". Pavlina jim je znala pač privlačno pojasniti, da bo Bog prav osebne žrtve in težave, ki so jih vdano prenašale, obrnil v prid misijonskemu delu in da bodo te zagotovile končni uspeh podjetja. Jasno pa se je tudi zavedala tega, da manjka podjetju še ko¬ nični načrt, ako naj zadošča velikim zahtevam misijonov med pogani. Vodja pariškega misijonskega semenišča sc pač očividno imeli v mi¬ slih enotno organizirano misijonsko ustanovo, ki naj bi se razširi¬ la po vsej Franciji in po možnosti preko njenih meja, in ki naj bi zagotovila redno podporo njihovim misijonskim podjetjem. Si¬ cer se je molitvena bratovščina širila tudi po drugih mestih kot v IJancy, uetz, Le Eavre, Rennes, itd. Podobno kakor v Lyonu so zbirali molitve, žrtve in male tedenste prispevke. Uspehi zbirk so bili povsod vse preveč odvisni od osebne vneme maloštevilnih misijonsko gorečih zbirateljev in zbirateljic, .dco je kateri od njih umrl, lai je bil daje časa zaradi bolezni ali iz drugega vzroka oviran pri zbiranju, je delo zaostalo: podpornih sredstev za misijone je bilo takoj praoej manj. (Dalje prih.) - It 7 - 65. Bobi je ta čas sedel na strehi avtomobila in se škodoželjno radoval pekove jeze. Kato je zlezel na pred¬ nji konec ter sedel na voznikovo mesto, kjer je poizkušal vse vzvode in stopala, dokler se ni avtomobil nanadona spustil v dir in kakor burja zletel po ulicah. Ko je povzročil nesreč brez števila, je naposled buče in ropotaje zavozil v park. 66 . V brezumnem strahu so hiteli izpre- hajalci na vse strani. Avtomobil pa. se je - bum.' - zaletel v neko drevo, -sobi je komaj še za časa skočil iz njega, to¬ da ubegi pek je v nezavesti obležal pole^ razbitega, voza. Ko je Bobi gle¬ dal okro^ sebe, kam bi se skril, jc za vodo opazil otroški voziček in dežnik, ki ju je bil v zmešnjavi nekdo pozabil. Takoj ga je prešinila rešilna misel. te: '■ ! v " : : ■ •• 7 'I- 1 .* ! !-'j'7" Sf ( . f , i 1 .£• ,? t : * T rt l / r ' IV\U U, - - 128 67 . Položil je dežnik v voziček, po¬ rinil voziček v vodo in skočil vanj. Preden so ga ljudje opazili, je že plaval po sredi prekopa-. Voziček se sicer ni po topil, toda kolesa so bila dokaj težka. Zato je Boli jadrno odpel jermenčke, in vg;. podstavek se je pogreznil na dno. iJjemu pa je bila vožnja še vedno prepočasna. "Kar z mesta ne pridem, 1 " je pomislil. A tedaj fc a je obšla zdrava mA sel. Vzel je dežnik, & a razpel, veter ga je zajel, in - BoDijeva ladjica je zdrčala po vodii (Dalje . riiiodnjič. ) Naročate - berite - ikrste — LfjH.KO EITLJh/O — VSfjKfMU RfJZUMLJVD - JELO 30ERTO PO VSEBINI V Združenih Državah jih lahko naročite: Rev. CHARLES WOLBANG ANICA TUSHAR 500 East Chelten Ave. Box 73^- Philadelphia 44, Pa. Gilbert. Minn._ :\ v * I V<:: NA CASINO NE STO v Vašem stanovanju spada polica ali omara s slovenskM knjigami Brezplačno in brezobvezno lahko dobite SEZNAM SLOVENSKIH KNJIG Pišite na naslov: ZDRAVKO NOVAK 18406 Neff Road Cleveland 19, Ohio - o - o - Kdor naroči vsaj eno knjigo dobiva brezplačno list "SLOVENSKA KNJIGA vDOMO\/INi |K| TUJINI" n I simii ii ! ■ ■ • 'i Billi laiaiisia: fiisiii imisiiitiii iiiMsimi m I LIGA KRT SLO/ 233 East 19 ^ Street New York 3 , N.Y. omeRimncEv 1 B i PAKETE STOJIM DOMAČIH B I It -.. : ----- -‘i„ ..,r-ii-.--- -l POSESA, PREKO L/QE PIŠITE 90 c E E! P r CCp ako ste v zadregi glede dabij, ki ga že¬ lite POKLONITI Za ROJSTNI DaI-T aLI J ATE- RI1ISKI DAN ALI GOD ITD. SE OBELI ITT' NA 1 ccf^mics’ SVETLIČ, 1015 A-So. 10 th St. - kIL<»AUKEE 4, mISCONSIN * NUDIL,0 VA; VSAKOVRSTNA DARILA, ULETNI- ŠKO IZVRŠENA V KERaMIČNI IN PORCELANSKI TESLI KI: KOT VAZE, BONBONIJERE, 0B- TSŽILNIKE, PEPELNIKE, FIGO’RIME, C KRA¬ SNE KROŽNIKE, itd. NA ZAHTEVO IZVRŠI¬ LO ‘TUDI PRILOŽNOSTNA POSVETILA. aKO NAROČITE PRI NAS STE L 0 .EKO BREZ SKRBI, DA BI VAŠ ObDaROVaNEC FRaDLST ŽE IifSL, KER IZVRŠUJEJO VSE DOMa PO LASTNI ZALISLI.