Ob novim letu. ^^ilvester spremi stariga v zaton, Je žito rumenelo, kakor zdaj; Vštric doma dom se povzdiguje Posije sonce nov'ga leta; Orali tu slovenski sini, Vas, mesto, terg se sčasam snuje. Se siplje sreča, se gostii poklon, Vode slovenske dede pile, Verdjana zemlja daja obilni plod; Mnogter. kej s, v zep obe a: Besede nase se glas.le. ,Ma ^ y Jfo y .^ Kaj bodo koh INovice zbrale « ,., , .«. ~ , 0. ,. «. ... \ .. , , 7 , , Ter željnim bravcam darovale? ?"stlla .ml?f !m JTTm ' ^' Lm^JSk0 °r°dje 1'/ dr"S°d' ~ J Jih nosi potok, hrib, dolina; Zamena mora se goditi; Od vetrov dveh odjek napol glasan Sovražni zgubil ni Mohometan, Razvaža roba se po cesti, V uho Ljubljanci beli bije: Kar kdej je imela Palestina: Nevkretno lahki dnar namesti. »Novice! ved'te: je Gospodov dan, Glej, v jedru po dežel' Slovena Tak6 , kmet;. g6asam pricvete Molčite dansi od kmetije; Odpro se le slovenske imena. — nu , n * *«?« * „™^.,;-,> Zvedrujte nas, - pustivli tlake - v .. . •.,.,,• •*• T spretnost, umetn.ja, Dvignite misli v vik« zrake!« V PnJazn' ravnl °* LJu.1>1Ji,"c> *Je ]> W takten nauk snuje se, Počiva stara mat Ljubljana, Iz nje pognala je kupčija; »»Ne oponašaj zlobno, ljubi, ne! V Emono jo Rimljan prekerstil je, Vsakdo spoznaj le brez spodtike: Minul je praznik, že je sreda; Po nemškim v Lajbah prekovana; Kmetija vir je vse omikel Imel pondeljk in tork si siv morde, — Slovencu pa Ljubljana bela PHdelik /elpl hit' ip zavarvan Ti dansi delo še preseda? Po starim _ v ustih bo živela. , ,[f .?elel,h,tv Je z™™Y*n\ Smo kmetice učiti kmeta *n slednJ1v svest ce blt ^vljenja: T„ ...__.' , , ,, Kdo gledal je sovrevaf Sovri dve? Človeku človk ponudi roko v bran, Je skerb naj perva, skerb nam sveta. „^ , T, , j . • a o t f ¦. *± ^i* - r Poslušal kdo, de suje Savar In sproži se kolo obcenja; Imej vedrilo prostor svoj — naj bo, Kdo ziimil, Bistra de bistri polje? Ljudje edin'jo se v deržavc, Vsak list mu svoje da verstice; Alj kdo kerševal je Triglava, Ki vladajo jih modre glave. Pa vedi: me kmetijo ljubimo, Kdo Koma, daljniga soseda XT ,.. . . , , . ,. izw**fe<.v. u:„nn,n iu.' „ ir- j * • i- i j q Na polji je vladarstvo vstavljeno Kmetijske bivamo Novice; Ki un mu v trojno lice gleda ? ^j i j **-».. .«* ** Ki je ob berdih dobe davne Skerbi za mir, ter brusi meče; Rimljanje so trobili v bojni rog, Čuval goveda, jagnjeta berhke, Cesarji in visoki kralji Kovali suljce, meč brusili; Ogone s plugam obetavne So vselej kmetu čast dajali. Brodili Nemci v gojzd in log, Obračal spretno prigojene, Je .- h6U . fc .,.„ Medvede, bivole gonili, Ter s plodno roso napojene. — v. , _ . , ° v,J. ' v~ «4 *«u^wr-. Ši~ 'ji r r Ki kmeta vredno ne spoštuje: Ko od poljskiga Slovenu dela lr . v . . , . v,.f „ .,,. ,, . /1 1 • r, Je trudna že motika pela. 5"/*?' seklf?> royn1?. rozlja> Zarobljen, slep m puhloglav je vsak, r Ogladi spervic zemlje lice, Ki ga ošabno zaničuje; Za kratkocasnike je lovski roj, Se kamnje persteni, se perst rahljd; 'Z trinogov strupniga kardela, Naj tudi ne brez slednje cene; Potegne scasam kmet brazdice; Ki derzno mu krivico dela. Keršanski mir so vraž' kervavi boj: Glej, raste žito, tersje, trava, „ ,.•. , . ,. . , , Kmetija sama — brez premene ~ Kjer bla nepridna je gošava. Zasliši torej, bravc. ki si voljan, Ostane vselej v svitli časti i \ Kaj vos'mo letasnje Novice: Prostaku in visoki oblasti 0b nJivah staviti je treba blo Poštenje v sercu hrani slednji stan, Pristave, koče in šotore, Boga se boj, in derh' pravice! Ob IVI uri, Dravi že od nekadaj Tovarš tovaršu v zvezo da roko Verh tega mirno dolge leta Ob Soči, Savi in Savini Sozidata si hiše, dvore; Kmetijo, %ivi Bog in kmeta/«« ------------------------------------------------ — n.