AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNIN0 DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLYII CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 3, 1944 gospodarskega stališča •o „ Jdf[ čisto natanko ve, kje N:in v°jna naročila po !tavi]a Nemčijo. Najprej bo H, i..tlaro"la za tanke in za li. p' 1 se jih rabi v vojni zo-kplm Uidejo na vrsto polj-Nna j '' Puške in municija. N, 7 , b°do pristrižena za • ^ besedo> vo-inih P°" so v rabi na evrop-R 5a ne bo mogoče ra- : pacifiku. U Pari * * * Ni)) Nemčije bo malo L^ad^ ^ starih vzetih Seč ^rmada bo imela Nil, izbiro med otlpu- Ketii •iiki 80 bili dozdaj Nela v?jaščine radi važne-KadV v°j»i industriji. Ker K toa tanjšala vojna na-P trni odsl°vljenih iz indu-L^b?0 delavcev- MlaJši [ 'j'tliK26 klicani v armado. r-zcia d°zdaj ste dobro rvHhifJ te šli pa še neko-l0ri^o pogledat. PRAVDA NAPADA PREMEHKE ZAVEZNIKE Moskva. — Ilija Ehrenburg je napisal članek za glasilo komunistov, Pravdo, v katerem napada veliko premehko postopanje zapadnih zaveznikov pri uničevanju hitlerizma. Odlični ruski pisatelj trdi, da so akademski izobraženci v Parizu mnenjat da maršal Pe-tain ni cisto navaden Izdajalec. Vlada že oddaja živila iz svojih zalog za civiliste Washington. — Urad vojne živilske administracije naznanja, da je šlo zopet večje število živil iz vladnih zalog za civilno uporabo. Predvsem oddaja vlada živila iz prejšnjih letin in jih nadomešča iz letošnje letine. Tiste vrste živil, ki jih armada ne potrebuje več, niti ne vpraša zanje posojilni sklad, gredo zdaj vsa na civilni trg. V zadnjih 10 dneh je dalajvla-da 1,347 ton rozin, ki so bile iz letine 1942; dalje je oddala 57,-597 funtov češpelj, 82,568 zabojev fižola, 119,748 zabojev graha v kantah, 7,930 kant paradižnikov, 4,885 kant koruze in 53,-920 zabojev paradižnikove omake. Vrnitev iz bolnišnice Miss Rose Kodelja, 802 E. 156. St. se je povrnila iz Huron Rd. bolnišnice, želi se zahvaliti za prijazne obiske, karte in darila. Popravek V Cleveland Clinic bolnišnici je umrl Richard Oberstar iz 786 E. 156. St. in ne Obartstar, kot nam je bilo pomotoma sporočano. -o- Senator Burton se je izjavil za Deweya Washington. — Bivši cleve-landski župan sedaj senator Harold Burton, naznanja, da bo na celi črti podpirati guvernerja Deweya za predsednika. V ta namen je pri volji ves ta mesec govoriti po deželi zanj. Ko so ga časnikarji vprašali, zakaj misli, da bi bil Dewey boljši kot Roosevelt, je Mr. Burton rekel, da bo senat prihodnja štiri leta proti Rooseveltu, to se pravi večina senatne zbornice in da bi bilo radi tega boljše, če bi bil tudi republikanski predsednik, da se tako izognemo osebnostim in nagajanju med senatom in Belo hišo. Pomanjkanje strojnega orodja bo zavlačevalo civilno izdelavo Cleveland, O. — Nek tovarnar se je izjavil: "V to vojno smo šli nepripravljeni, in zdaj se obračamo na civilno izdelavo zopet nepripravljeni." To kaže današnji položaj v industriji, ki se pripravlja ,da začne po vojni izdelovati izdelke za civilno potrebščino. Predno bodo začele namreč industrije v večji meri izdelovati civilne produkte, morajo imeti potrebno strojno orodje. General Motors Corp. je izjavila, da mora imeti od 3,500 do 4,000 kosov raznega strojnega orodja, predno mora začeti z masnim' produ-ciranjem avtov. Tovarne, ki izdelujejo strojn0 orodje v Clevelandu, Daytonu, Cincinnatiju in Michiganu trdijo, da se to strojno orodje zdaj sploh ne izdeluje. Niti enega kosa ga niso še izdelale za civilno uporabo tekom vojne. Predno začno delati kako strojno orodje, morajo napraviti načrt inženirji in potem vzame vse od treh do šestih mesecev, predno se tako orodje napravi. Težkoča jfe ta, ker strojno orodje za izdelavo civilnih izdelkov ni kritično potrebno v času vojne, zato tovarne niso mogle dobiti materiala zanj. To bo torej ena glavnih ovir, ko bodo tovarne hotele začeti izdelovati civilne potrebščine. -o- Hiše bodo delali tukaj za evropske narode Washington. — V Ameriki bodo izgotovili stanovanjske hiše ter jih poslali v.Evropo, kjer jim I ne bo treba drugega, kot sestaviti jih skupaj. Evropa bo po-trebovala stanovanjskih hiš za , najmanj 30 milijonov ljudi, ki I bodo brez strehe radi vojne. ' Ameriška industrija je izgotovi-la pred vojno vsako leto do 280,-000 hiš za eno družino, kar bo pa vse premalo za Evropo. -o- Računi in drugo 1 Nocoj je seja podružnice št. 14 SŽZ. Začetek ob osmih. Pre-' čitani bodo računi od zadnjega card partyja in še druge važne I zadeve bodo na programu. - Za Lauschetovo kampanjo Mr. in Mrs. Klemenčič iz j 18177 Marcella Rd. sta nam iz-i ročila $5.00 za Lauschetovo kam-i pan jo, Mr. in Mrs. Permu sh, 713 - E. 155. St. Pa $2.00. Najlepša . hvala vsem skupaj. DOMOVINA Nnijmo vojne bonde in ZNAMKE Amerikanci so zdaj v novi ofenzivi proti Nemčiji Ruski bombniki gladijo pot armadi v Jugoslaviji kot Z,700 bojnih letal. Kakih 1,000 srednje težkih bombnikov in bojnih letal jo deževalo bombe na nemške pozicije tik pred prvo ameriško armado. Kakih 900 zračnih trdnjav in 500 bojnih letal je razbijalo tarče okrog Kolina, dočim je poletelo 300 bombnikov na železniško križišče Haram, 90 milj severnovz-hodno od Aachena. Kolin, 5. največje nemško mesto, leži 30 milj vzhodno od Aachena, kjer prva ameriška armada razbija Siegfried črto. V tem mestu je največji nemški ar-zenal ter središče za dobavo severni nemški fronti. rij, uničili pet vojaških vlakov ter razbili na cestah številno trnkov in tankov. Poročila iz Turčije trdijo, da je ruska armada prodrla 22 milj daleč v Madžarsko v ofenzivi, ki gre proti Budimpešti, do koder imajo Rusi manj kot 100 milj. Rusi molče o ofenzivi v Madžarski, enako tudi ne rečejo nič o položaju v Varšavi, kjer je baje stanje za poljske gerilce brezupno. Berlin poroča, da nemšiko vojaštvo pobija vedno redkejše vrste domoljubov, ki so se dvignili, pričakujoč Rusov, ki so samo preko reke Visle. Hc :|c ;jt London, 2. okt. — Nad Siegfried linijo je danes završalo več na letala so se danes razprostrla nad Jugoslavijo, napadajoč nemške pozicije in gladeč pot ruskim četam, ki stalno napredujejo na fronti, dolgi 70 do 100 milj ju-žnovzhodno od Belgrada. Rusi nameravajo presekati ves Balkan in tako odrezati umik kakim 200,000 Nemcem, ki se še vedno nahajajo v Jugoslaviji, Albaniji in v Grčiji. Nemci vneto branijo svojo balkansko črto južnovzhodno od jugoslovanske prestolnice, vendar so Rusi včeraj zasekali 23 milj globoko vrzel v nemško linijo in so samo 43 milj še od železnice, ki vodi iz Belgrada v Niš. Sovjetski letalci so danes prisilili k molku 50 sovražnih bate- bajoneti, predno so mogli ti priti k sapi po bombardiranju topov in bombnikov. S tem je bilo! končano negotovo bojevanje na 460 milj dolgi fronti od Holandske do Švice. General Eisenhower .je danes svetoval prebivalstvu zapadno odi Antwerpna, naj se umakne od! tam, ker bodo začeli tiste kraje' zavezniki neusmiljeno bombar-1 dirati, da preženejo Nemce. Sedma ameriška armada, ki se bori na skrajnem desnem krilu pri Švici, se bije z Nemci po' vznožju Vogezov, hoteč priti do prelazov, ki vodijo v nemško Po-ren je. Nemci tukaj branijo prelaze največ s topniškim ognjem. * * * . Moskva, 2. okt. — Ruska boj- in dežujejo na Amerikance krogle iz topov in možnarjev. General Hodges, ki poveljuje prvi ameriški armadi, je počival skoro dva tedna. Danes je pa začel izpad naprej s koncentriranim topniškim ognjem 10 pal-čnili topov, ki so bruhali izstrelke v nemške pozicije. Za topništvom so poprijeli bombniki, ki so eno celo uro vsipali bombe na Nemce. Cele gore zemlje in betonskih utrdb so frčale v zrak, na njih prostoru so pa zijale potem široke in globoke luknje. Potem je stopila pa v akcijo ameriška pehota, ki je nepotr-pežljivo čakala v mrzlem blatu po strelskih jarkih že več dni. Ameriški fantje so se na ukaz pognali na nacije z nasajenimi i j London, 2. okt. — Prva ame-j riška armada je začela z eno naj-I silnejših ofenziv v tej vojni z | namenom, da izvrta novo luknjo j v Siegfried linijo. V prvem sun-! ku se je pognala danes za dve I milji globoko v nemško linijo in ! to na šest milj široki fronti, se-i verno od mesta Aachena. Od holandskega kraja Groen-| straat, 10 milj severno od Aache-I na, je udarila ameriška pehota • s tanki proti nemškemu mestu j Geilenkirchen. V prvih 45 minu-j tah navala so Amerikanci pre-i bredli reko Wurm v bližini ho-I landsko-nemške meje. | Amerikanci so izvedli v nem-| ško linijo že tri predore pri ; Aachenu in zdaj dolbejo še četr-I tega. Nemci se silovito upirajo j AMER!KA JE IZGUBILA 42,000 LETAL IN DO 77,300 VSEH LETALCEV Washington. — General Arnold, poveljnik armadne zračne šile, naznanja, da smo izgubili od Pearl Harborja 42,000 letal, 14,600 od teh v napadalnih misijah preko morja. Obratno je pa naša zračna sila razbila 27,000 sovražnih letal, morda uničila nadaljnih 6,000 ter jih poškodovla do 10.000. i-- Roosevelt bo gotovo govoril v Clevelandu Okrajni demokratski načelnik, Ray T. Miller, je včeraj z vso gotovostjo trdil, da bo imel predsednik Roosevelt enega svojih glavnih kampanjskih govorov v Clevelandu pred 7. novembrom. To je izjavil po svoji vrnitvi iz Wsahingtona ter je tudi povedal, da bo naznanil dan konca tega tedna. Demokratje so najeli mestno dvorano za 1. in 2. novembra za vsak slučaj. V Cleveland bodo prišli tekom kampanje tudi podpredsednik Wallace, generalni poštni mojster Walker in generalni zvezni pravdnik Biddle. -o- Božične pakete se lahko pošlje do 14. oktobra Washington. — Zadnji dan, ko se lahko odpošlje božične pakete ameriškim fantom in dekletom preko morja, je 14. oktober. Prej je bilo rečeno, da je zadnji dan 15. oktobra, ki je pa nedelja in poštni uradi takrat ne bodo odprti. -o—- Armada ustavlja treniranje pilotov Washington. — Ker ima armada ob tem času dovolj veliko kvoto treniranih pilotov, je I vojni oddelek ustavil vsako na-! daljno terniranje pilotov za do-|bo petih tednov, začenši 16. oktobra. -o- Letalske družbe naročajo transportna letala Washington. — Dve zrakoplo-vni družbi sta naročili za po vojni transportana letala v vredno-. sti $15,000,000. Pfennsylfvania-i Central je naročila pri Douglas i Aircraft 15 štirimotornih letal I za $10,000,000. Izgotovljena mo-I rajo biti več mesecev po vojni, i National Airlines je pa naročila 16 Curtis-Wright dvomotornih letal si $5,000,000. Obe družbi | imata v mislih še več naročil. ■ ' —« Pri napadu na nemške in japonske tarče je vrgla naša zračna sila en milijon ton bomb do 28. septembra. V zračnih bojih zaznamuje ameriški letalski kor 72,000 izgub v moštvu in sicer ubitih, ranjenih in pogrešanih, 5,300 dodatnih je pa štetih v izgubo izven bojne akcije. Ako rečemo, da je bilo vrženih en milijon ton bomb, to pomeni, da je bilo vrženih nad Nemčijo in Japonsko 5 milijonov posameznih bomb, je rekel gen. Arnold. V zadnjem mesecu je zmetala ameriška zračna sila 4,400 ton bomb na dan, ali tri tone vsako minuto. V letu 1942 je zmetala ameriška zračna sila nad sovražnika samo 28 ton bomb na dan. Torej je velika razlika od tedaj in danes. -o- Ceno pšenici bo najbrže vlada dvignila Washington. — Urad za kontrolo cen in vladna živilska administracija študirata te dni nove maksimalne cene za pšenico. Sedanja maksimalna cena na či-kaški borzi je $1.73 bušelj, dočim je bila garantirana cena farmarjem 15. avgusta letos $1.50 bušelj. -o- Zadnja seja zunaj Jutri popoldne bo imel Euclid Rifle klub sejo na Močilnikarje-vi farmi. To bo zadnja seja na prostem za letos. Blagajna vas še posebno in prijazno vabi, ker vas bo potretala s pečenimi klobasami in kislim zeljem, za "de-zert" bo pa pečen krompir. Naj i bi prišli enkrat vsi člani. V bolnišnici . Mrs. Koželj iz 376 E. 163. St. se nahaja v Glenville bolnišnici, . soba 103. Ker je pri več dru-, štvih, jo bodo članice gotovo ot priliki obiskale, želimo ji kmalu boljšega zdravja. Vabilo na sejo Progresivne Slovenke krožek i št. 3 imajo jutri večer ob osmil-sejo v SDD na Recher Ave. JUTRI PA LE PRENESITE 0ILEK0 Kakor smo že poročali v soboto se ta teden po vsej Ameriki zbira stara obleka za od vojne prizadete narode v Evropi. ( Za to se je zavzela vlada in pa vse cerkvene občine. Na seji pri fari sv. Vida je bilo sinoči sklenjeno, da naj ■ vsak, ki ima kak kos stare obleke, prinese to jutri v novo šolo i sv. Vida. Tam se bo sprejemalo obleko ves dan in do desetih zvečer. To obleko se bo potem v četrtek in petek vlagalo v pakete, v soboto mora biti pa že odposlana naprej. Za obleko velja predvsem tole: volneno blago očistite, bombaževo pa operite, predno boste prinesli v šolo. Kdor ima jutri popoldne kako uro časa, moški in ženske, naj se priglasi v šoli, da bo pomagal. Važno je to, da vlada apelira za to zbiranje stare obleke. Ako se ne bomo odzvali zdaj, bomo lahko izgubili priliko zbirati za svoje lastne ljudi v stari domovini. Zaenkrat se bo obleko poslalo v dežele, ki so že osvobojene. Pozneje pridejo na vrsto druge. Torej še enkrat: Prinesite staro obleko v šolo sv. Vida JUTRI, V SREDO, in ne pozneje. Novih in dragih stvari ni treba dajati. Vzame se samo staro, toda ki je še uporabna, kakor smo navedli v soboto. -o- - Boj z Japonci bo največ na ameriških ramah Washington. — Mornariški podtajnik Bard je rekel, da bo morala ameriška bojna sila nositi glavo breme boja proti Japonski. Kadar bo Nemčija kapitulirala, je rekel, bo mnogo naših evropskih zaveznikov svoje armade razpustilo. Na Kitajsko se ne moremo dosti zanesti, ker ne bo mogla pomagati. -o-- Na operaciji Mrs. Jean Pitlak je bila operirana na slepiču in žolčnih kamnih v Polyclinic bolnišnici, Car-' negie Ave. in 66. cesta. Jean je hči družine Jesenovec iz Prosser Ave. 1 Maša za vojaka 1 Jutri ob 7:15 bo v cerkvi sv. » Vida darovana maša za T/Sgt. • Frank Kapla, ki je padel na bojnem polju za domovino. AMERIKANCI SO DALI ŽE 175 MILIJONOV Washington. — Amerikanci so dali dozdaj že $175,000,000 vojnim žrtvam v več kot 20 deželah. V tem je vključenih $40,-000,000, ki jih je dobila Anglija. Tako naznanja Joseph Dav-ies pred začetkom kampanje za vojni sklad, ki se bo vršila ta mesec po vsej Ameriki. -o—■- Naša trgovina v inozemstvu je odvisna od nakupovalne moči Washington. — V kaki meri bo šlo ameriško blago na trg v inozemstvu, je odvisno vse od tega ,kakšne kredite bodo svetovni narodi imeli. Tako je povedal ekonomski administrator Cur-rie kongresu. Po njegovem mnenju bo morala naša vlada garantirati inozemskim državam posojila in to pod ugodnimi pogoji, če hočemo, da bomo izvažali naše pridelke in izdelke v veliki meri v inozemstvo. Svet bo po vojni potreboval veliko, mi bomo imeli veliko za izvoz, treba bo samo gledati, da bomo kupcem preskrbeli kredit. -o- Lepe slike na banki V prostorih North American banke na 15619 Waterloo Rd. je razobešenih 100 vojnih slik z raznih front. Slike so vzeli ameriški letalski oddelek, signalni kor, mornarica, kor marinov in obrežna straža. Ker so slike direktno iz bojnih akcij, so toliko bolj zanimive. Ljudje so prijazno vabljeni, da si te slike v slovenski banki ogledajo. -o-— Sodnik naroča poroti, naj preišče prodajo opojne pijače mladini Okrajni sodnik Hurd v Clevelandu je naročil veliki poroti, naj vestno preišče prodajo opojne pijače mladini po gostilnah, kar povzroča vedno več zločinov med mladino. "Naše sodnije morajo podvze-ti resne korake, da zatrejo ta zločinski val, ki ime začetek največkrat v opojni pijači, kateri se naša mladina vedno bolj vdaja," je izjavil sodnik Hurd. Izjavil je tudi, da bo delal na to, da sodnije vzamejo licenco onim gostilničarjem, ki prodajo , opojno pijačo mladoletnim fantom in dekletom. |%je 2a lnclustrija spremeni-' §^>nv !Zdelavo civilnih po.| I1, Ma+l^. na Pol> bo dela do- j [Vod"*1* bo dovolj' ker lehala z restrikcija-fj.6 bodo imele naročil! lIS,]- eriala- dovolj, delav-j f. avtnih koles, čev-j w v$e d ,la sirovega me-; T'JriiNa ° kmalu vzeto iz j K; * * 'Po sk ernljišč V Ameriki |Hvk r°, 56% več zemlji-J, ' kot oni v Angliji. I * * dosPel veščak, ki L^iie j ar"eriške jezove, |F Vt" način kontrole po-rp (W'1 smei'i se namerava 11. %Jati Po vojni. !Xl ■ * * '1> vi*. raznih potrebščin |SV »o J.0 enega najboljših >LX (j1 "a farmi. Vla-' »'^roirp0^0 ameriški far- w O več kot dva bili" 'ri 0 Ho v Potrebščine, čim LStrij d0bitL In ameri" ( I '2'zdelaj bo Pri®la na" r'l^Srarf * * 'fcNan mislijo, da bo t(fV Si0J tri leta P° V0J'ni' t? Cr dobili na trg Zato bomo ra_ | samo da se ga IkSwr, naPovedujejo 'ffV^ed za 25% dražji Tonski ;liIU;iV°jti; da se bo Prvo lŽSvIiadno najmanj I "Olarjev reziden- ISsit% * * ■ Ah, , inštrumen-velik trg v Juti? VTm 3e imela pre-i I i ^ Tv monoPo1 na vse se samo k" a. Vrgla na tr8' \ V.1 .ie nakupila r bi škodilo njih SSbl * * li, jne tudi občuti- IV^obi 6 ciearet. To se ®Vžava aj0 toliko manj ■K tQSon io dobila v i|\ ,3'5OO,0OO manj *°t 0(J f,davek (2c od pa-a«skega avgusta, '.S^Hr^"' < - R. 231 AMERICAN HOME "AMERIŠKA DOMOVINA" KMBStlCAN HOME * SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVBO, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderaoa 6628 Cleveland S, Ohio. ___Published daily axccpt Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $630. Za Cleveland, do poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado. Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50. Cotrt leta $2.00 _______Po«amnrn» Itcvlllca » cente____ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6-50 per year. Cleveland, by mall. $7.50 per rear 0. 8. and Canada, $3.50 lor 6 montbr. Cleveland, by mail. $4-00 for B months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.60 for a months. $2.00 for 3 months, angle copies t cents Entered as second-class matter January 5th, 180$, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3rd 1879.__ 33 No. 231 Tues., Oct. 3, 1944 Svobodo bomo drago plačali Ameriški narod hvaležno odklanja "tolažbo," da vojne žrtve niso tako velike ali visoke, kot se je računalo da bodo. To zlasti odklanjajo oni, ki so izgubili sina ali moža na bojnem polju. Zadnje je to največja žrtev, ki si jo more človek misliti. Seveda, tega ne more zapopasti oni, ki nima nikogar svojih v ameriški bojni sili. V domovih, kjer se je naselila črna žalost, ko je prišlo sporočilo, da je "dal svoje mlado življenje za svobodo" sin, soprog, brat, ne more biti tolažbe, "da bi bilo lahko še slabše." Da, žrtve te vojne so že velike. V vsakem večjem mestu lahko izberete katero ulico hočete, pa boste našli tam hišo, ki je že dala največjo žrtev. In takih hiš, takih družin bo še več, predno bo odjeknil zadnji strel na bojni poljani. Pesimisti so napovedovali, da bo padlo pri invaziji na Francijo do pol milijona naših vojakov. Vendar so bile naše žrtve le 69,526, med katerimi štejemo 11,026 padlih. To je v primeri z računi črnogledcev malo. Vendar, kot rečeno, za one, ki so direktno prizadeti ,je tudi to veliko. Za ono družino, ki je izgubila sina, je prav toliko, kot če bi jih padlo milijon. Vprašajmo se: ali upoštevamo dovolj bol onih, ki so prizadeti? Ali gremo mimo takih žalostnih vesti kar malomarno mimo? Prizadeti se vprašujejo: zakaj je moral samo naš in ravno naš pasti? Zakaj je tepena samo naša hiša? Da, svobodo bodo drago plačali — nekateri. Dajmo, da bomo priznali te njih žrtve, da bomo znali ceniti visoko ceno, ki so jo plačali. cu vojne rekla tistim deželam: za toliko smo vam dolžni, za kolikor ste dali našim vojakom za tisti papirnati denar, ki smo ga mi sami tiskali? Ne verjamemo, da bi se okupirane ali osvobojene dežele zadovoljile s takim odgovorom. BESEDA IZ NARODA Voditelji v zalogi Način vlade ,kot jo imamo v Zed. državah, mora imeti vedno dobro zalogo voditeljev. Ker naša vlada ni dedovina, skrbijo, aH morale bi skrbeti glavne politične stranke, da imajo vedno na razpolago dobre voditelje, ki so zmožni prevzeti vodstvo dežele v roke. In vendar se pogosto zgodi, da stranka, ki je na vodstvu, zanemari negovati nov dotok voditeljev. Zaziblje se v brezskrbne sanje, češ, saj imamo voditelja in še dobrega povrhu, kaj je treba gledati za noye. Istočasno je pa stranka, ki je v manšini, pridno na delu in si teše voditelje, ki bodo prevzeli vodstvo od stranke, ki se je zanemarila, ali ki je bila preveč sigurna, da bi mogla kdaj izgubiti moč. Fakt je res, da stranki, ki je na vladi, ni treba gledati za novimi voditelji. V rokah ima moč, urade in patronažo. Kdor hoče dobiti kaj od stranke, mora plesati ž njo. Zato ni nikogar, ki bi si upal iti proti vodstvu stranke, da bi gojil kake skrivne žerje po vladi. Tisti, ki so na krmilu, ne puste nikogar blizu, to se pravi, ne nad sebe. Od leta 1896 do 1912 so imeli republikanci lepo zalogo vodilnih mož. Pa so prišli demokratje, ki so si tesali voditelje v času, ko so bili v "pregnanstvu" in čakali prilike. Pa je prišlo ieto 1920 in republikanci so bili tisti, ki so rekli, da imajo boljše voditelje in narod si je izbral nje.. Toda leta 1932 je šel narod po voditelje zopet k demokratom, ki so po-, nudili najboljše talente. Izvoljen je bil Roosevelt, ki je v uradu že 12 let in kandidira zdaj za nadaljna štiri leta. Od leta 1932 je bil vodja demokratske stranke samo Roosevelet in stranka je popolnoma zanemarila .gledati za kako novo zalogo voditeljev. Kar vprašajmo se: kateri demokratov je tako znan, ali tako upoštevan, da bi upal biti izvoljen za predsednika, če ne bi kandidiral Roosevelt? Noben! Torej za demokrate ni nihče drugi kot Franklin D. Roosevelt. Kadar ta ne bo več kandidiral, bo slabo za demokratsko stranko, ker ne bo imela nobenega voditelja, ki bi se ga lahko primerjalo z Rooseveltom, razen — ako bodo demokratje že zdaj tesali koga, ki bi stopil na Roosevelto\-o mesto. Recimo može takega kova, ko je Frank Lausche. Toda take ljudi mora stranka parvočasno postaviti pod luč, da (Za ljudje vidijo. Vzeti moža iz naroda in ga predstaviti volivcem, ne gre. Njegovo ime, njegova dejanja, mora narod že prej poznati in sicer narod širom dežele. _ Ako si je ali če si bo predsednik izbral naslednika, ga ne sme pustiti predolgo pod mernikom. Kako bo torej z denarjem? Ameriški zakladniški urad bi moral priti na dan s pojasnilom, kaj bo napravil z denarjem, ki ga naši vojaki zdaj rabijo v Franciji, Italiji, Belgiji, Holandiji in ki ga bodo kmalu rabili tudi v Nemčiji. Vojaki dobe namreč papirnati denar, tiskan v Ameriki in ljudje v okupiranih ali osvobojenih deželah ga sprejmejo od naših vojakov brez ugovora in dajejo našim vojakom za tisti denar razne potrebščine. Toda ljudje v tistih deželah bodo-hoteli kmalu vedeti, kako in kaj bo s tistim denarjem, to se pravi, kaj mislimo narediti mi s povračilom tistih vrednosti, ki jih dobe naši vojaki za tisti papir. Naš žakladniški oddelek še ni povedal, ali bo tisto, ka? bodo lujdje dali v okupiranih deželah za tisti papirnati denar, plačal z našim kreditom ali denarjem, ali pa si naša vlada s tistim papirnatim denarjem faktično izposojuje od lju-dji v Franciji, Belgiji in drugod? Ali bo naša vl'ada na kon- Pismo iz ujetništva Mrs. John Zaje, 887 E. 209. St., Euclid, O. je dobila s posredovanje Rev. Albina Gnidovca, župnika v Rocks Springs, Wyo. pismo od vojnega ujetnika Jožeta Laha, ki piše sledeče: "Weteran, Wyo. — Prejel sem pismo od g. A. Gnidovca, ki ste ga Vi pisali. Sem bil zelo vesel pisma. Naj Vam omenim, da je moj oče doma iz Kaplje vasi št. 24. Njegova sestra je pa tukaj v Ameriki, toda njenega naslova ne vem. Rojena je bila v Komendi — Marija Lah. Tudi brat mojega očeta je tukaj v Ameriki. Piše se Franc Lah. Ako Vam je mogoče poizvede-ti, kje sta omenjena dva, bi me zelo veselilo, da bi si dopisovali in če mogoče prišli v dotiko. Kakor piše o bratrancu Lah iz Klanca, mi je znano. Tudi tistega Laha iz Suhadolj dobro poznam. Omenjate tudi Kerna iz Našovč, mi je tudi dobro znan, po domače se reče pri Janežču. Za enkrat naj bo to dovolj, pa drugič še kaj več. Lepo Vas pozdravljam, Lah Jože. Begunec prosi pomoči Iz Italije je prejelo naše uredništvo pismo od nekega Tihomi-la Jenko, ki se nahaja zdaj v Italiji. Pismo se zglasi: "Sem Jugoslovan in živim stalno v Ljubljani. Ko so Italijani, fašisti, zasedli Ljubljano, sem bil med prvimi, ki so jih iskali. Pobegnil sem v Litijo, zasedeno po Nemcih, k sorodnikom. Italijani so me reklamirali (zahtevali nazaj) in Gestapa me je zročila. Bil sem po štirih mesecih preganjanja, brez zaslišanja odpeljan v taborišče v Abruzze. Da mi niso med tem časom rožice cvetele, je samo ob sebi umevno. Po zlomu Italije, ko so Nemci bežali, sem bil od tistih oropan in oplenjen. Odnesli so mi denar, prstane, uro, čevlje in vse, kar je bilo boljšega med perilom in obleko. Ko so zavezniške čete osvobodile mesto, se mi je posrečilo priti sem. Doma v Ljubljani preživljam svojo starost 62 let v miru in ži- vim od donosa hiše, ki jo posedujem. Od doma nimam nobenega poročila že od lanskega avgusta tako, da sem navezan na italijansko državno podporo 8 lir dnevno, ki ni niti za eno dobro kosilo .ostalo moram nabera-čiti. Bil sem pri tukajšnjem ameriškem Rdečem križu, kjer so mi rekli, da se ne pečajo s podporami, a obleke in čevljev da nimajo. V potrebi, v kateri se nahajam, si usojam zaprositi Vas, kot sorojal^a, da mi pomagate v kolikor Vam je mogoče. Mogoče isposlujete tam pri Rdečem križu, da odredi, da se me tukaj obleče in obuje. Potreben sem, v tujini, kjer se nahajam, vsega in sprejmem vse, kar dobim, z veliko hvaležnostjo. Upam, da bo moja prošnja uslišana ter se Vam vnaprej zahvaljujem. Tihomil Jenko, begunec Manduria, prov. di Taranto, via G. L. Maruggi 46, Italia. Slavnost srebrne poroke Clevealnd, O. — Nedaleč od newburške naselbine se nahaja prijazno mestece Maple Heights. Tam je prijazna slovenska naselbina, ki šteje približno šestdeset družin. V tej slovenski naselbini Maple Heights so naši rojaki jako napredni v gospodarskem oziru kakor tudi na kulturnem polju. Vedno skrbijo, da ne zaostajajo za rojaki drugih naselbin. če je prav tako majhna naselbina in še mlada tudi, pa ti rojaki prav nič ne zaostajajo marveč hočejo še prekositi druge večje in starejše naselbine. Zadnjih dvajset let so tako dobro skupno prijeli, da se jim je res kar čudit. Imajo več podpornih društev, ki vsa spadajo k slovenskim organizacijam. Postavili so si jako lep in ličen Slovenski narodni dom, kjer se pogosto shajajo in zborujejo ter delajo načrte še za lepšo in boljšo bodočnost; za kar jim moramo res vsi čestitati. V svoji naselbini imajo tudi pevski zbor "Planina." To je res številen pevski zbor, ker so menda vsi zrave, tako ti rojaki ljubijo slovensko pesem. Zadnjo soboto so pa ti naši rojaki pokazali, kako se med seboj ljubijo in spoštujejo. Kadar je katerega rojakov god, tedaj se to proslavi na javen način, kadar pa se bliža 25 letnica zakona, tedaj se za to slavnost dela in pripravlja vse tajno. V Maple Heights se tako že večkrat naredilo in v soboto 23. septembra so pa priredili "surprise party" za Mr. in Mrs. Andrew Režin-a za njiju 25 letnico srečnega zakona. Andrew Režin je jako vesele narave ter poln humorja. Nihče bi si ne bil mislil, da se bo njega tako presenetilo in vendar je bil načrt tako dobro narejen, da se je zgodilo, kakor so hoteli drugi. Tako sta v soboto večer sama Mr. in Mrs. Režin prišla s svojimi prijatelji, ki so prišli iz De-troita, da jima razkažeta Slovenski narodni dom, katerega so želeli videti. Andrew Režin jim je naredil to uslugo in šel prvi v dvorano, da bi prižgal luč, a to so storili že drugi mesto njega takoj, ko je vstopil v dvorano in takrat pa se je razlegel po dvorani glasni "surprise!" Presenečenje je bilo veliko, da sta Mr. in Mrs. Režin kar obstala in nista vedela ne kod ne kam, ker nista nič slutila, da se kaj takega pripravlja za njiju. Ob tej priliki je bila dvorana polna prijateljev, ki so prišli od blizu in daleč, da proslave srebrni jubilej priljubljenega para. Iz Detroita so prišli Režino-v prijatelji Mr. in Mrs. Louis Strasberger in njih hčerka Christina ter Mrs. Anna Bai'ich; iz Chicaga pa so prišli bratje Mrs. Režin in sicer: Frank in Joe s svojimi družinami. Bilo je tudi več rojakov iz Newburgha in okolice navzočih, ičilani pevskega društva Zvon iz Newburgha so nastopili s par pevskimi točkami. Zapeli so slavljencu na čast tudi tisto "ženin bod' pozdravljen." Lep in tudi primeren govor je napravil g. Ivan Zorman ter želel slavljencenj sreče in zadovoljstva še za 25 let in še več. Prav lepo je govoril tudi Rev. Slap-šak, ki slavljencema čestital v imenu fare sv. Lovrenca. Mr. Anton Gorelic je bil stoloravna-telj, ki je slavljencema čestital v imenu naselbine Maple Heights. Da, res je bila to lepa prireditev in prav je tako, da se počasti tak par in se mu da vse priznanje za zasluge, delo in trud, ki sta ga imela oba Režinova pri gradbi Maple Heights naselbine. Mrs. Anna Režin je bila delavna povsod in največ pa pri Gospodinjskem klubu narodnega doma. Mr. Andrew Režin pa je bil istotako vedno aktiven pri narodnem domu, kjer je še danes v direktoriju ter uradnik večih društev. Andrew Režinu gre ve- Zdravniške potrebščine, zdravila, hrana, obleka in druge po-trebščne za po vojni prizadetim! narodom se nabavlja iz Narodnega vojnega sklada, katerega zastopa v Clevelandu organizacija, ki je poznana pod imenom "The War Chest." Ta organizacija prične s kampanjo, ki bo trajala od 16. do 26. oktobra in cilj je zbrati $5,750,000. Velikodušni prispevki Clevelandčanov v tej kampanji, bodo pomagali j organizaciji, da bo lahko delila j pomoč 100 agencijam "Community Fund," ki delujejo na do-! mači fronti. Za primer naj vam služi gor-' lija slika in boste najbolje vedeli, kaj dela ta organizacija za blagor trpečega ljudstva v razdejani Evropi. "War Chest" organizacija je edina zastopnica v Clevealndu za "National War Fund," katera ima pravico zbirati denar v ta namen za svojih 22 takih organizacij v širnem Clevelandu. Lansko leto je bilo včlanjenih pri War Chest organizaciji samo 17 elevelandskih organizacij in letos pa se jih je pridružilo še pet. V tej kampanji so vključene vse številne narodnosti v Clevelandu. " Od določene vsote $5,750,000, ki je določena vtej kampanji, bo razdeljeno kot sledi: $8,952,953 ali 68.75% za 100 domačih agencij Community Fund-a in $1,-797,047 ali 31.25% pa bo za delež Clevelanda oziroma v pomoč raznim organizacijam, ki bodo sodelovale in ki zbirajo denarne prispevke za pomoč raznim narodom v Evropi. Največji del National War fonda gre USO, v katerem je združeno delovanje Salvation Army, National Catholic Community Service, National Jewish Welfare Board, National Travelers Aid Association, Y. M. C. A. in Y. W. C. A. lika zasluga, da je naselbina Maple Heights to kar je danes. Andrew Režin je tudi predsednik pevskega zbora Zvon že več let. Režinovi družini tudi ni bilo vedno z rožicami postlano in perzijskimi preprogami pogrnjeno, kajti v družini se je oglašala tudi bolezen in smrt jim je pobrala ljubljenega sina. Marsikaj pride v življenju, človek obrača in Bog pa obrne. Toda z dobro voljo in kjer (je v zakonu ljubezen, se vse prenese. Režinova družina stanuje na 14570 Pease Rd. Eden izmed sinov je pri vojakih in se točasno nahaja nekje v Angliji. Spoštovani Režinovi družini ob njih 25 letnici zakonskega življenja kličem: še na mnoga leta naj vaju Bog ohrani zdrave in srečne! Vaš prijatelj, Anton Meljač. -o- Domača fronta Treba je več bolničark za naše ranjence Washington — Paul V. Mc-Nutt, ravnatelj War Manpower komisije, je v podporo načrtov vojske in Rdečega križa radi primerne nege ranjenih vojakov naročil oddelku WMC za nabore in dodelitve, da zahteva od bolnic in zdravnikov širom dežele aktivno sodelovanje pri nabiranju bolničark. "Povedali so mi, da potrebuje vojska nemudoma najmanj 4,000 bolničark," je dejal g. McNutt. Prijave bolničark so se zelo ustavile, ker se v javnosti širi prepričanje, da je vojna v Evropi tik pred svojim zaključkom. "Vojaki, ranjeni v bitki, morajo biti sigurni, da bodo deležni primerne nege. Ne glede na to, kako hitro in kmalu se bo končala vojna, moramo ski-beti za to, da ne bo nobena stvar manjkala onim vojakom, ki so bili ranjeni v teh zadnjih bitkah in so bili privedeni sem, da se pozdravijo. Mi pričakujemo, da zadnja bitka za Nemčijo ne bo končana brez velikih žrtev. Neznano nam je, kako številne bodo te žrtve. Upamo, da ne bodo visoke, toda pripravljeni moramo biti na vse. Nikdo pa ne pričakuje, da bo vojna na Dalnjem Vzhodu kmalu končana." (OWI) Bolnice so dobro preskrbljene za žrtve otroške paralize Washington. — Urad za civilne potrebe pri War Production Boardu je naznanil, da je zagotovljeno bolnicam v Zedi-njenih državah dovolj zalog in oskrbe, da zajamčijo vso potrebno nego vsakemu posameznemu bolniku v 9,500 slučajih otroke paralize, ki so bili jav-ljeni v sedanjem valu te epidemije — tudi ako se to število pomnoži še dva in pol krat, ne bo ničesar primanjkovalo Uradniki so potrdili, da so bile vse nuj ene zahteve krite brez vsakega odloga. (OWI) Kontrola cen pomaga Washington. —. Chester L. Bowles, OPA administrator, je izjavil na radiu naslednje: "Dva tedna sem bil odsoten iz Washingtona in sem obisko val urade OPA v zahodnih predelih, dežele. Na tem potu, preko 8,500 milj, sem se razgovar-jal s stotinami predstavnikov farmerjev, šolskih učiteljev in podjetnikov. Videl sem tudi delavce v ladjedelnicah, letalske mehanike, trgovce, živinorejce in najrazličnejše farme-je. Ko smo se razgovarjali o mnogih problemih kontrole cen in racioniranja zdaj in tudi po vojni, sem uvidel, da so vsi ti ljudje zelo na jasnem o tem, kako jih je kontrola cen ščitila v tej težki vojni dobi. To velja prav posebno za ona mesta na zahodu, kjer se je število prebivalstva preko noči podvojilo radi zgraditve velikih vojnih tovaren ali vojaških baz, kar je izvajalo velikanski pritisk na cene vseh potrebščin. Ljudje iz teh krajev so mi potrdili, da je kontrola cen preprečila draginjo, pod katero bi bile trpele njih rodbine, in v mnogih slučajih tudi PreP(| la inflacijsko zvišane c^ predmete, ki so jim P° * za njihov posel—bodisi ^ mah, v industriji, aH v »y nah in iavnih službah- OCVIREK — Jk Ta-le je priletela s ^M Collinwoodu. Daje n8®J| jazen nasvet Hitlerju, "j Jj lahko še rešil NemČij0 A ta. Je sicer malo pozn°' ^ »t še pozno kot nikoli- ^ Jk Ako bi bilo mog°če A do Hitlerja in če bi ^ trapasti poslušati, bi šil Nemčijo bankrota,'^ zdaj naglo oženil in f1 . vso Nemčijo prepisatl" Ženo- «i i Nasvet je dober, saj^ način že marsikdo re j premoženje. Edino ,v!jji pri nas nastane to: a'' .o bila katera, ki bi se še na Dolfeta obesiti- j "Ker jo je .Filipi« peljal in ker vidim, ^ prav za prav kar j ma živa resnica, naj b1 J drugi eno povedal, d« rande slišalo še kaj dl p mlačva suhih klobas benatnje na stekle"1' jaz, ki sem videl da b° 4 sebnega truda nabra' J vo za kolono. biv "Jaz bi predlaga1' J nik eno zinil, pa se ^^ prej le, ko nam je Pr,^gji® tistem velikem loVU.cej-m Ampak Kunčič je Pr„ J® on naj nam eno P°ve' podpira in sprejme ^f "Mene kar PuSt stvari, jaz raje P°s r brani Pepe. . ^J "Eh, kaj se boš se izmisli pa je, ^ znati kot dolgolet^yf na rezanske koše, ' F jaz Jimu. ^ "Ne rečem, da j* V dosti tam za baro, so večinoma za med s ^ Pa vendar, ker že s> .J povedal eno, ki s^lif soboto slišal. RazUp0tj jo bom prodal praV ■ ■ tv kot sem jo kupil, f brez vsakega dob"* '• te torej! r V "Sin farmarja, « „i let, se naenkrat sP y šel služit ali delat ^ ga nerad pusti, Pa vji> vda, češ, pa naj skusi, kako se izhaj sklede in roke. važno polaga na sr •]/: j* si izbere takoj po P jo' sto cerkev, v kater ^ in pa kako pošte« .j0 društvo ali bo gotovo, da bo Js pošten. Da bo, Je / zavezal punkelček <| mesto Cleveland. {llf* tujec in tega t*"* ^ J "Stric, kakšne j \ cerkev?" j«' J S "Katoliške," It,u (| V zno odgovoril. cA< j Ji Dobro, si misl^jf X ško cerkev bom ^ M "Pcičakaj, peV i ^ spil," ga pre*in«X ^ to poslušal m ki ni'J s šum iz stejlenice motil besede iz \p[ ^J J Počakaj mo ff L prazni .steklenK'0'^1' treh dobršnih P° Junaštvo iti zvestoba ^vinski roman iz časov francoske revolucije. m o njih, ko so posamezni ali v gručah dohajali v cerkev. Obnašanje naroda je bilo zelo pomenljivo. Plemstvo je bilo sprejemano povečem mrzlo ali celo z zasmehom; tako tudi večina duhovščini. Člane meščanstva pa so pozdravljali z radostnimi vzkliki. Ponosno so korakali, vkljub preprosti noši, ki jim jo je bil predpisal kraljevi ceremoniar: vsa obleka črna z malim svilenim plašč-kom, in okoli vratu robec iz belega musselina. "Ti so možje, ki hočejo storiti konec groznim nerednostim naše vlade," sem slišal za seboj moža iz ljudstva govoriti. "Tako je; ti so možje, ki bodo osrečili Francijo," je pritrdil mož, zoprno grde vnanjosti. "Naši otroci bodo svobodni možje. Kralj misli, da so poslanci le zato prišli v Versailles, da mu plačajo dolgove, ki jih je naredila prokleta Avstrijka. Več ko 400 miljonov! A razumete? To se pravi, če bi vsak Francoz, od novorojenega otroka v plenicah pa do najstarejšega berača, ki se bori s smrtjo od lakote, plačal 200 liver, pa bi še dolgo ne spravili skupaj teh 400 zapravljenih miljonov. In zdaj misli kralj, da ti možje, ki ljubijo narod ,ne bodo imeli drugega dela, ko skleniti tako strašno postavo, da vsak črviček v zibeli in vsak berač ob bergljah plačaj 20 liver davka. Ali razumete? Torej na primer vi, boter, s svoje ženo in šesterimi nedoraslimi otroci, bi morali plačati 160 liver za vne-bovpijočo potratnost one Av-strijanke. Kako naj spravite skupaj ta denar, ko v sedanjih žalostnih in bednih časih niti vsakdanjega kruha ne morete plačati? A če davkov ob uri ne odrajtate, vas vtaknejo v ječo, in predno zopet pridete ven, utegnejo žena in otroci že desetkrat lakote umreti. Toda nič se ne bojte! Ti možje ne bodo kralju dolgov plačevali, ampak bodo naredili druge reči. Svobodo nam bodo dali, kakor so si jo Severno-američani z našo pomočjo priborili, ali pa vsaj ustavo kakršno imajo Angleži." Vprašal sem Redinga, ki je stal poleg mene, ali naj primemo, tega človeka radi hujskajo-čega govorjenja? A mi je odgovoril, naj si ne osmodim prstov; D'Affry da je izrečno velel, da nastopamo mirno in se brzdamo ;Jn ako bi hotel prijeti vsakega Parižana ,ki se širo-kousti, bi kmalu ves Pariz sedel v Bastiji. Dokler le klepe-čejo, se nimamo vmešavati. — Prav! Torej sem dalje poslušal govorjenje! Marat — tako sem čul naz-vati tega človeka — je bil na vprašanje, kakšne ugodnosti da prinese ljudem ustava, pravkar zapel celo hvalno pesen o nji; potem je zagnal zopet staro lajno obrekovanj zoper kraljico. "Že njena poroka z na šim kraljem je bila zmaga naše dedne sovražnice, Avstrije. Pravijo, da je celo svoji materi, Mariji Tereziji, prisegla, da s svojo potratnost j o upropasti Francijo." (Dalje prihodnjič) —i-o- Kupujmo obrambne obveznic* in znamk«! 66 AMERIŠKIM ŽENAM, KI VPRAŠUJEJO Ali bo poraz Nemčije zmanjšal potrebo za hranjenje porabljenih maščob?" • / ODGOVARJA VLADA "NE!" LEE MARSHALL RAVNO nasprotno, Mrs. America, potreba hraniti porabljene kuhinjske masti bo ravno tako velika ali pa še večja kot prej. Zmaga nad Nemčijo bo še vedno pustila Japonsko v posesti Holand-ske Vzhodne Indije, Filipinov in Ma-laje — to je dežel, iz katerih smo prej dovažali biljon funtov maščob in olja vsako leto. Tudi zmaga nad Japonsko 'ne bo takoj olajšala položaja, še eno leto ali več se te pokrajine ne bodo mogle vrniti na stopnjo predvojne produkcije. Med tem časom pa bo potreba za vašo porabljeno mast tako nujna kot prej iz teh razlogov: 1 Tudi po zmagi v Evropi bomo še morali premagati Japonsko. Velike zaloge muni-cije. zdravil, padal, gumijev čolnov, mila in drugih vojnih potrebščin bodo morale iti našim bojevnikom v stalnem toku. In vse to je treba napraviti iz maščob. 2 n Pomagati moramo pri obnovi osvobojenih dežel, kot je Jugoslavija, Grška, Norveška in Holandsko z zdravil, stroji itd. Q Mnoge tovarne, ki sedaj delajo za vojno, bedo premenjene za izdelovanje civilnega blaga, ki ga tajo nujno potrebujemo. Te to^rne bodo raible velikanske množine industrijskih maščob. ' Ameriški farmer j i store vse v svoji moči, da dvignejo domačo produkcijo maščob in olja. Toda prihodnjih 12 mesecev, ker bo zaklanih manj prašičev in bo manj pridelka oljnatega semena, pričakujemo, da bo pridelanih manj maščob približno biljon in ena tretina funtov. Potreba večja kot kdaj poprej Zato je shranjevanje rabljene masti bolj potrebno kot kdaj pqprej in je vir, iz katerega mora dežela črpati, da se zvlečemo skozi plimo. Hranjenje rabljenih maščob ni prijeten posel. Treba je truda. Toda je delo, ki ga moreš samo ti, ameriška gospodinja, opraviti za deželo. Prosimo vas, da nadaljujete čudovito delo, ki ga opravljate, da pomagate h končni zmagi. DELO DOBIJO DELO DOBIJO DIRECTOR OF DISTRIBUTION WAR FOOD ADMINISTRATION Za vsak funt rabljene masti vam bo mesar dal 4c in dve brezplačni rdeči znamki I Shranite vsako kapljo. THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Za hišna dela Sprejme se žena ali dekle, ki zna angleško, za hišna dela, kuha in splošna opravila; nobenega pranja in nič težkega čiščenja. Plače je $30 na teden . Ima svojo sobo in kopalnico. Pokličite WAshington 5726. (231) MALI OGLASI V "Desetem bratu" se seznanimo z življenjem slovenskega grajščaka in njegove družine, z vsemi podeželskimi sloji, s slovenskim študentom in z našim kmetom. To igro poda "Cankar" v nedeljo 8. oktobra. V najem stanovanje V najfem se odda 4 sobe s kopalnico. Vprašajte na 1085 E. 68. St. (235) Izvirno poročilo o stanju v Sloveniji po razsuta Jugoslavije (Konec) Leta 1943 je pričelo primanjkovati zlasti mesa. Vzroki: suša, vojaške rekvizicije in komunistično ropanje. Komunistične družine so popolnoma iz-ropali Italijani, jugoslovanske orjentirane pa komunisti; včasih po cele vasi. Tudi svinj je bilo vedno manj, ker ni bilo slavonske koruze, a krompir pa pojedli ljudje. Po vojni ne bo v Sloveniji živine niti za pleme, kaj šele za kol j. Iz teh razlogov tudi usnja vedno bolj primanjkuje. Sicer pa v Sloveniji že zdaj ni ne hrane ne živine, ne^obleke ne stanovanj. V Italiji se je dobila le svila in blago iz lesa, ki perila ne vzdrži. Tudi gozd je zelo trpel. Italijani so ob železnicah in cestah (Nemci ob mejah) posekali 50 do 200 metrov na vsaki strani. Enako tudi ob svojih postojankah. Za svojo uporabo so sekali v bližini svojih trdnjavic —brez izbire. Italijani so imeli v Ljubljanski pokrajini 70 do 100,000 mož ^za 36,000 prebivalcev. Na Štajerskem in Gorenjskem je bilo za hrano bolje, so pa tam ogromne dajatve za državo. (Moj oče ima, na primer, ki 20 heta-rov zemlje, mora dajati letno 200 k Ig. pšenice, 400 klg. krompirja, 700 liter vina, 1030 liter mleka, 12 kubičnih metrov narejenih drv postavljenih na postajo, ki je oddaljena 8 klm od našega doma. Država sicer plača, a vendar . .. Poročila iz Slovenije Sporočajo vedno le žalostna dejstva: kako gre po domovini z ognjem in mečem. Ne povedo pa, kdo požiga, ali namerno ali ob spopadih. Tudi o umorih i redko sporoče, da je ta ali oni' padel od komunistične krogle. Tudi z Gorenjskega poročajo, da ljudje strašno umirajo, zlasti moški. , Ko so Italijani položili orožje, so k&nunisti hitro mobilizirali, od katerega letnika ne vem (nekateri mobilizirani so stari že krog 50 let). Borbe so trajale po Dolenjskem globoko v januar, dokler ni zapadel sneg. Prvih pet mesecev so slišali detonacije prav na Štajersko (Brežiški okraj) od Gora-njcev. Za tem pa so Nemci prepustili Dolenjsko komunistom, kateri so takoj odstavili stare župane in na njih mesta nastavili svoje ljudi. Južno od Ljubljane so prekopali ceste, ter jih podminirali; razdrli železniško progo in prepovedali vsak izhod iz svojega ozemlja. Kaj je sedaj z belo gardo, ne vem. Vodilnejše osebe so zbežale v Ljubljano. Mobiliziranim komunistom ne zaupajo. Ob obisku doma (smrt, bolezen) ga vedno spremlja oborožena straža dveh ali treh, Kot mobiliziranim, tako tudi kmečkemu ljudstvu, zlasti pa urad-ništvu občutno primanjkuje hrane, pred vsem je trpela Ljubljana. Preje-so kolikor toliko dovažali Italijani: moko, riž, olje, kar je redno prihajalo. Čuti se zlasti primanjkova-nje, ker je vsako leto mnogo nrnpmiocvei nvrmonAtrfl in ni tv»a_ Perilo na'dom Perilo se sprejema na dom. Zglasite se na 1205 E. 60. St. (231) MALI OGLASI Za dve družini Naprodaj je hiša za 2 družini, 5 sob spodaj, 4 zgorej, po vzorcu modernega bungalow; cena $7,800. Nahaja se na 928 E. 212. St. Euclid, O. blizu Miller Ave. Zglasite se po 5:30 zvečer. (233) Stanovanje v najem Odda se stanovanje 3 sobe na 1048 E. 62. St. Za informacije se oglasite na 1052 E. 62. St. ali pokličite po telefonu HEnderson 9309. (x) Lepe zelnate glave Imamo veliko lepih zelnatih glav naprodaj. Pridete jih lahko sami iskat, ali vam jih pripeljemo na dom, če pokličete. John Drenik 1205 Ridge Rd. (Route 84) zraven Stuškove farme Tel. KEnmore 5500 (x) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZI Novi furnezi za premog, plin, olje, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Tinning Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x-Oct. 14) bivajo svojo plačo 300 Lir mesečno v bonih. Nekatere si pomagajo s tem, da prodajajo obleko, druge zopet žive cfd miloščine — po ljudskih šolah je pouk, dasi ponekod zelo neredno. Jasno je torej, da primanjkuje učnih moči, ker so večina vsi učitelji mobilizirani. Pouk je tudi po Notranjskem (zasedenem po Nemcih) jako neredno. Jasno je tudi, da Tito ne mara prihoda zaveznikov, ker bi s tem prišla v nevarnost komunistična nadvlada. Dani so pogoji za še nadaljno bratomorno klanje. K&ko gre preseljevanje v Nemčiji, je težko reči, kar je pač odvisno od kraja in vodstva. V začetku je bilo stanje obupno: pustiti dom in polje, vso imovino (s seboj je smel vsak vzeti le kovqeg 20 klg, ali pa še tega ne, če se je kaj upiral). V taborišču so bili ločeni po spolu. Bilo jih je po 80 oseb v eni baraki (v Šleziji), družine so razbite, trpeli so glad; sedaj je že bolje, so se pač privadili. Mnogi imajo po Ija z vsem inventarjem. Mnogi vojni ujetniki iz Ljubljanske pokrajine so dobili protost pod pogojem, da eno leto služijo v Nemčiji za plačo. Ali jim kaže danes iti domov? Te dni, 3. junija 1944, smo dobili prvo pošto iz Ljubljane (od 8. sep- Dober kup Naprodaj je hiša za 2 družini na E. 76. cesti; velik jard, garaža. Cena je samo $5,000. Podrovnosti izveste pri M. Tisovec 1366 Marquette Rd. (231) Mošt naprodaj Fin mošt imamo naprodaj. Pokličite MU 2965 ali KE 0138 ali pa Geneva 5204. Lahko tudi pišete na: Morris Cohodas, Geneva, O. (235) Hotel Statler ima odprto mesto za Kuharje, moške Pomivalce posode, moške in ženske Pomočnike strežnikom, moške Ženske za counter Pomočnike v kuhinjo Zglasite se Hotel Statler E. 12th St. in Euclid Ave. _(233) DELAJTE V SOSEŠČINI Mi potrebujemo .■•••'TTHT HAMMER DRIVERS FORGE HELPERS TEŽAKE Dobra plača od ure, bonus od produkcije, bonus za udeležbo, overtime Johnston & Jennings Co. 877 Addison Rd. ,. ■ EN 0635 (235) Packerji in Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu blizu šole sv. Vida se prodajo poceni. ~ Za nadaljna pojasnila se oglasite na 6713 Edna Ave. po 6 uri zvečer, ali pokličite ENdicott 0147. (Tue. Fri.-x) NALAGALO PUNCH PRESS 0PERA-T0RJIIN POMOČNIKI MILLWRIGHTS MAINTENANCE HELPERS TRACTOR OPERATORS Crane operator Nujno rabljeni Za 100% vojno delo Delo podnevi ali ponoči VICTORY TOVARNA Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. IV 3800 uničenega, oropanega in m moči dobro obdelavati, ker ni moških in ker so bile cele družine v internaciji. Manjka tudi vžigalic, sladkorja, tobaka, soli, kvasa itd., ker teh stvari v Sloveniji ni, dovoz 1)a je komunistom nemogoč. (Nekateri imajo stalno prižgane lučke za ogenj — laneno olje.) Enako pa tudi ni denarja. Plačujejo le z boni, a kdo hoče dati blago za . . . Zato so pa, na primer, učiteljice velike reve, ker do- tembra lanskega leta je bila zaprta). Poštni žig in osebni izkaz je isti, kot pred enim letom. Znamka je med potom izginila. Zdi se, da je bila italijanska, sodeč po napisu s svinčnikom na kraju znamke: 2.70. Pismo tudi omenja, da "Slovenec" še izhaja, a razmere pa so enake prejšnjim v Špa ni j i. (Konec.) --o- Kupujte vojne bonde! Popravljamo pralne stroje, čistilce, likalni-ke in druge hišne pripomočke. Hitra in zanesljiva postrežba. Pokličite POtomac 0070. (233) (234) Stanovanje v najem Odda se v najem 4 sobe. Zglasite se na 5814 Prosser Ave. (232) Obleka naprodaj Proda se žensko črno suk njo z jazbečevim ovratnikom, mere 20%; eno rujavo suknjo z lisičjim ovratnikom, mere 20; dalje obleke, 4 pare ženskih čevljev mere 7 in 7% ; vse jako poceni. Pokličite MU 8428. Dovoljeno nam je uposliti pri vhodu POTREBUJEMO PRESS ASSEMBLER EXTERNAL GRINDER ENGINE LATHE OPERATORJE TURRET LATHE OPERATORJE RADIAL DRILL PRESS OPERATORJE VOZNIKA ELEKTRIČNEGA VOZIČKA TEŽAKE Stalna dela sedaj in po vojni. Visoka plača od ure in overtime. LEHPCO PRODUCTS DUNHAM RD. MAPLE HEIGHTS (233) Smo čakali zaporne-IL .Tako J'e prišel 4. l«tsi,.njl? °tvoritev držav-sjtj • fee prej je moral I p jočnik Keyser k svo-je0t] u v Saint Germain. terjDltnojii:i tovarišev edini, laU8®!*1 res prijateljsko M'tu "gmi jebil le pre-ifeilj^ m'adi gospodje pa : % Se Preveč tuji. Tako : Nta- , Žal' da J'e Karel sem Vkljub silnemu , !j.ja «a spremljal do ] ^fed» slovesu me je še ' Stu grofačem," češ, da iiin!tePač. Zahvalil sem j % da me je bila 1 ^t Volja, ogibati se nev- i Stila Variša- Nato sva se V! °bl:iubo> da bova < V? obiskala, kolikor < b° služba dopušča- ' y i % ! ! sPrevod. < ^ttii, dnovi so sle" ( Hjj obisku v Trianonu. .j % J dan otvoritve 1 iiltrilanov> se je svetlo i K i;0 ° na Puškah in ba- 1 i Se Je naš polk raz- 1 N J*»«u vojašnice, š '^ato nfk' grof d'Af- ( ^ ^iložnost prišel iz 1 &j[0 Um je osebno pove- i t ,SodJe prvikrat, da sem 1 u na konju. In res, j v sedi se je se vrlo i ® komtursko zve- t S .' uha na prsih. A c ^Slka* raz^abaI in obšel c m%)stSe mU '1'e P°znala 1 ?if V,! ' Ko je bilo pre- \ 4%0 P0VelJe, je stopil i »T Who k meni ter mi i 4 VanJe za poročni- l ,t% sto . f ■ l ^ohji 81 v teh malo s jNi 1 izvenrednih s irj Je M z®1q Visoko zašči- 1 {1f \v T mal°ne porog- l ffte j>n °rite, da se za- c fIS, YPodu maršalu d'- i ^ISv^1 je doposlal t "ji' vsekako ča- * b" s i^f^J mi bil pač lahko 1 '!p>; j, 2 bolj prijaznimi ) ^jf Si HVoljo tega nisem 1 THliVesel- In kako se : R ^ mati in Ve- i J?! Toll bU tako nagl° ' : j*Nui(U da sem utegnil i Jb6t »pr lla svojo levo jij' it! ž6 6jeti častitke to- : j'l^oiL0^« god" iff'%1 Jocimi zastava-'JLV p P°ik skozi vrata IliNot .eljen sem bil »kSilirJi- t0 je 3. stot-!}1«U "ona v; tfAon t kl ga je po-l>iPl- Diesbach. W Vona v°jni Tr«> jrovv^o r\ 0gr0mne A. W a je bilo težko, JjESii,k0 Pot za kralj e-I jfcSVečani sprevod. 2!balo in zaga->§v d0 glavi, od ko-'A '^a /žolčih mrežnih M% s^ajskega dvora! m^ 4hJe ulival val za Se 2 Velikih avenu-ift|l3 th, razHčnih strani i'f VV J Množica ni ubo-kl'ati; vmes * na- « C,mtam iskala »1 V, 2zivala z za- J s Naposled J V4'*] Z^ilo, ljudstvo ^VHN n ^ in odpreti r S t do cerkve i SNi °bok° v mestu.' I1 Oh ^v°rila špalir 1 N *Ugi Pa Švi- i \Nosl a stotnijase n S Vila Pred cer- V^an '1 kJer so se od tam V V0tn v 8 Sv- Reš- $ S s sv. Lud- ^ Si X 6 ^eli s slovesno tvoriti državni i ^ d, I . " j6 Poslušati opaz- J^dstvo izrekalo This cellophane cape, worn by Pfc. Ruth Baldon of Davenport, la., It a protection against chemical liquids released In battle. Designed for| battiefront wear, the cape is folded into a light, compact package that' service men can open and put on in five seconds flat. Used household fat salvaged by American housewives is required in the manufacture] of eetlophane, one of the new, Indispensable products widsly used' to. modarn warfare. Cleveland, Ohio, 3. oktobra 1944 1885 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti od prevelike žalosti najjj mo vsem sorodnikom, prijateljem in znane $ lostno vest, da je neizprosna smrt posegi jf družino in nam pobrala našo predrago sop | mater Mary Ostanek ROJENA GOVEKAR Žalujoči ostali: JOE OSTANEK, soprog S 2/c FRANK, sin ^ MARY poroč. Turman, GRACE in ANN- . w Najboljšo Garancijo Zavarovalnih Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENS{ KATOLIŠKA JEDNOT' Rodney Adams Healing Service Dajte PREGLEDATI VAŠ GRELNI SISTEM SEDAJ. Furneze zacemen-tiramo in popravimo. DELE za POPRAVILA za vse vrste furneze. NOVI FURNEZI in PIHALNIKI inštalirani. Vi lahko obvarjete vaš furnez in prihranite na kurjavi, če inštalirate THERMOSTAT. Mi specializiramo v AVTOMATIČNIH TANKIH ZA VROČO VODO. Mi imamo STONE-LINED TANKE z 20 letno garancijo. Mi tudi inštaliramo termostate ali tanke za tako malo kot $16.50. Proračun zastonj na vseh delih. Delo izvršeno od ekspertov. 21601 West port Ave. . KENMORE 5461 nemu in umazanemu okraju, kjer je bilo vsepolno Kitajcev. Kmalu ni mogla kočija dalje, i Oba gospoda sta morala izsto-| piti. "Tudi med potjo sem vsepovsod povpraševala in poizvedovala po Elizabeti. Vendar pa je lahko med tem že dospela Mrs. Elizabeta Wilson v kolonijo . In če je temu tako, potem dobi pri moj|ih stariših varno zavetje. Jaz sem morala na vsak način semkaj, bržko sem izvedela strašno usodo, ki je zadela mojega moža; Oh, gospod, Freddy Becker je popolnoma nedolžen. To vam lahko potrdim, s sveto prisego. Freddy Becker je dober in pošten mož." "Tega mi ni treba praviti, Mrs. Becker. To vem že dolgo tako dobro kakor vi," ji seže Edward v besedo. — Jaz poznam vašega moža že dolgo časa. "Oh, gospod, to je grozno! To je moja smrt! In nihče ne ve, kje je ostal. .Pazniki na tistem otoku so menili, da je pač našel smrt v divjih morskih valovih." "Tega pa jaz ne razumem, Mrs. Becker. Ali ste bili morebiti tamkaj ?" "Da, gospod. Hotela sem pač obfiskati svojega Freddyta," hotela sem videti, če res ni nobene več rešitve zanj --- "Že jaz sam sem to poizkusil, pa je bilo vse moje prizadevanje zaman." "In tu so mi pazniki povedali, da je Freddy v neki viharni noči z nekim drugim kaznjencem — oh, tiste besede ne pozabim nikoli, zasadila se mi je v dušo — z nekim drugim kaznjencem pobegnil iz zapora na morje." "O tem ne vem še prav ničesar." "Freddy je izginil, gospod. Pazniki so rekli, da je moral na vsak način iti zaeno s splavom, ki se ga je poslužil na begu, v morske globočine, iz katerih se nikoli več ne povnre-- Mary zaihti, in nobena več beseda ni mogla z njenih usten. "To je vsekakor zelo žalostna novica, ki ste jo izvedeli tamkaj, Mrs. Becker," je menil Edward. "Nikdo ne ve, kaj se je zgodilo z njim. Iskali so ga in preganjali, ali vse je bilo zaman, gospod. Freddy je izginil." "Nikakor še ne obupajte popolnoma, Mrs. Becker," reče Edward. "Morda se mu je kljub vsem neprilikam, posrečil beg, in sedaj blodi po svetu. Morebiti je že v koloniji v takem kra- ju, kjer ga ne najdejo takoj. Pobegnil je, ker je uvidel, da se ne da priti na drug način do prostosti." "Ali mislite, gospod--- "Možnost tukaj nikakor ni izključena, moja ljuba gospa, la je Mr. Becker srečno ušel n da se sedaj v strahu pred preganjanjem potika po svetu .er se še ne mara pokazati. In co se vrnete v kolonijo in pride Mrs. Elizabeta k vam, ali jo ooste zopet sprejeli ter mene obvestili o tem?" "To vam obljubujem rada, jospod. Še vedno sem gojila za Mrs. Elizabeto Wilson kar lajgloblje sočutje. Ko se je takrat zatekla pred svojimi preganjalci k nam, sem bila srečna in vesela, da se jo je nam posrečilo skriti in ščititi." "Za to se vam iskreno zahvaljujem, Mrs. vBecker. Težko preizkušeno Elizabeto iščem še vedno. Upal sem, da se je zatekla k vam v kolonijo — no, in tudi ta nada se mi je izjalovila. Sedaj moram še dalje iskati, in neprestano me muči vprašanje: Kje je moja uboga Elizabeta?" "Bog daj, da jo najdete, gospod ! Po teh besedah se Mary poslovi od Edwarda. Takoj nato stopi državni odvetnik Stuart v Edwardovo sobo. "Dobil sem te dni neko poročilo, gospod," je rekel, "in to naznanilo me napolnjuje z na-do, da je tista ženska, ki jo iščemo, v neki hiši na cesti Trinity." "V neki hiši na cesti Trinity?" Kje je tista cesta?" vpraša Edward. "V umazanem mestnem delu, Mr. Wilson. Cesta je menda v kitajskem okraju." "Moj Bog," zastoka Edward, "to bi bilo strašno, strašno!" "Pomirite se, gospod," nadaljuje Stuart z nasmehom, "jaz sem še vedno mnenja, da gre tukaj za Elizabeto Robin, ki je bila nekoč v norišnici. Vendar pa je moja dolžnost, da vam po vašem naročilu pomagam ob iskanju vaše prve žene. Ali hočete iti z menoj na cesto Trinity?" "Seveda, gospod," izjavi Edward, si da prinesti klobuk ter se potem napoti s Stuartom doli pred hišo, kjer je stal voz državnega odvetnika. Oba gospoda stopita v kočijo ter se odpeljeta proti zloglas- A FAT CHANCE TO SURVIVE UNHARMED Pred njima je ležal labirint visokih hiš in zavitih ulic, po katerih je bilo vsepolno raznovrstnih neokusnih predmetov naprodaj, dočim so pred vrati hiš opravljali svoj posel čevljarji, kotlarji in drugi rokodelci. Tu je bilo videti skoro same Kitajce. Na posameznih hišah so viseli pisani lepaki in umazane papirnate svetilke, v katerih so zvečer gorele luči. Državni odvetnik in Edward sta se izpustila v to vrvenje tujega naroda-, v katerem se je le tuintam pojavil kak član druge narodnosti. "In tukaj naj biva mnogo preiskušena Elizabeta?" vpraša Edward potihom in preplašeno. "Eden mojih ljudi mi je sporočil, da je neka mlada lepa ženska na cesti Trinity v hiši nekega Kitajca, ki prodaja blago za obleko," odgovori Mr. Stuart. "Opis je nemudoma zbudil v meni misel, da je tista, ki jo iščemo mi, v hiši tistega Kitajca.* "Prepričamo se! Ali nisva še na cesti Trinity?" "Tu blizu mora biti, gospod." Stuart se je obrnil do Kitajke, ki je čepela pred napol razpadlo hišo ter prodajala sadje. Razumela je nekoliko angleški jezik ter pokazala na Stuartovo vprašanje s svoj'o umazano roko neko stransko ulico, za tisto, ki ji jo je imenoval Stuart. Edward se ni mogel v tej okolici, v tem zopernem zraku, napolnjenem z vsemi mogočimi smradovi, zdržati skrivne zgrozitve. Upanje pa, da pride tukaj do sledu o Elizabeti, ga je toliko odobrilo, da se je premagal ter šel za svojim ciljem. Oba gospoda sta prišla v ulico Trinity ter kmalu našla hiše z blagom kupčujočega Kitajca, ki je imel svojo kramo razloženo pred vrati ter sedel poleg na tleh. Državni odvetnik stopi k nje-mu . ^ V tistem hip use pojavi na hišnem pragu deklica, ki ni bila Elizabeti niti oddaleč podobna. Gospod Stuart vpraša Kitajca po Američanki, ki biva v njegovi hiši. Kitajski trgovec pokaže deklico, stoječo na pragu. "Druge Američanke ni v moji hiši," pove Kitajec v mešanici vsakovrstnih jezikov, "in ta je moja žena." In iznova je upanje Edwarda varalo, iznova je bil razočaran. Odvetnik se okrene k njemu ter skomigne z rameni. "Sedaj vidite, gospod, da se trudim na vse kriplje in da ni česar ne prezrem, kar bi pripo moglo k izpolnitvi vaše želje," reče. "Zal da sva bila tudi to pot speljana na napačno pot. Ali nikar še ne obupajva. Navsezadnje prideva vendarle do svojega tako zaželjenega cilja!" Edward naj ne opusti upanja! Saj je gojil samo eno željo, samo po tem mu je koprnelo srce, da najde Elizabeto ter jo reši končno groznega trpljenja! Ali kje je? Še ve dno ni imel odgovora na to vprašanje! Kje je Elizabeta? Sikomorsky otok. Bil je strašen boj na življenje in smrt, v katerega sta se izpustila Freddy Becker in Robert Dunbar z zbesnelimi na-turnimi elementi v tisti noči, ko sta pobegnila iz zapora. "Rajši sem mrtev, kakor pa še dalje v zaporu!" je ponovno zaklical kapitan svojemu tovarišu, ki se je pogumno in junaško boril z morskimi valovi, ne da bi mu utrudili telesne moči. "Tako je, Robert Dunbar," mu je odgovarjal Nemec s tisto hladno odločnostjo, ki ne pozna nobenih zaprek. In tako sta se še nadalje borila pogumna moža z razburkano, podivjano vodo, ki je zdaj pa zdaj metala svoje valove prek splava, kakor bi hotela potegniti oba pomorščaka s splava ter ju pogoltniti v smrtonosno globoči-no. To je bilo obupno podvzetje. "Rajši smrt, kakor pa še nadalje biti v zaporu!" je zaklical Robert Dunbar. "Rajši sem mrtev,^ kakor pa vjet!" mu pritrdi Freddy Becker. In izgledalo je, kakor da bo zmagal pogum. Dočim bi bil čoln kmalu žrtev nenasitnih valov, so ti dvigali splav navzgor ter se potem skozi špranje plavajočega splava p r e c e j a 1 i zlomljeni in oslabljeni v svojo prvotno lego. Moža pa sta se le morala privezati, da ju niso valovi potegnili s sabo, ter se prav krepko oprijeti porivalnih drogov, da jih nista izgubila. In ti drogi so bili kmalu odveč, zakaj, nič več jih nista mogla rabiti, prepustiti sta se morala toku, sili morskih valov. Mimo svetilnika sta srečno prevozila ter prišla skozi zlata vrata venkaj na odprto morje, na bučeče, razdivjano morje, ki se je brezmejno širilo, kakor se je zdelo. In sedaj se je pi'av za prav še le pričela prava nevarnost. Doslej sta bila vendar še vedno v luki, sedaj pa sta bila zunaj, sedaj se je zaganjalo peneče se valovje ter ju zagrinjalo, kakor bi ju hotelo pokopati. naznanilu m zahvala Globoko potrti od prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je daleč preko morja na Saipan otoku izgubil svoje mlado življenje naš preljubi jeni in nikdar pozabljeni sin in brat Pfc. Raymond Stefe ki je dne 3. julija 1944 podlegel sovražni krogli in za ljubezen domovine žrtvoval svoje življenje v najlepših mladeniških letih, star komaj 19 let. Rojen je bil dne 21. maja 1925 v Clevelandu, Ohio. V spomin pokojnemu je bila opravljena sv. maša v cerkvi sv. Vida dne 8. avgusta 1944, ter se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Andrew An-dreyu za opravljeno slovesno sveto mašo in ganljive cerkvene obrede. Enako tudi prisrčna hvala Rev. Francis Baragi in Rev. Victor Tomcu za asistenco pri svetj maši. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše našega nesrečnega sina in brata, kakor tudi vsem, ki ste nas tolažili v teh težkih in žalostnih dnevih in se udeležili svete maše v spomin pokojnemu. Prisrčna zahvala tudi vsem, ki so izrazili so-žalje osebno ali pa s poslanimi sožalnimi kartami. Našo prisrčno zahvalo izrekamo tudi vojakom James Turk, E. 62 St., Stanley Godic, Norwood Rd., John Strojin, E. 64 St., Louis Dus, E. 61 St., za udeležbo in častno stražo pri sv. maši. Preljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat, prezgodaj si moral žrtvovati svoje mlado življenje za domovino in tako daleč od nas zdaj počivaš, da ne moremo pohiteti na Tvoj grob, toda spomin na Tebe bo živel v naših srcih do konca naših dni. Mirno spavaj v oddaljeni tuji zemlji in uživaj večno veselje pri Bogu, kjer vlada srečni mir. Žalujoči ostali: Cleveland, Ohio, 3. oktobra 1944. JOHN in JENNIE STEFE, starši AGNES, sestra FRANK in CPL. WILLIAM, brata TRPLJENJE MLADE MATERE ROMAN ki je po dolgi in mučni bolezni v Bogu zaspa spanje dne 5. avgusta 1944 v starosti 58 1 ev"etj je bila iz Vrhnike. Po opravljeni pogrebni s A ši v cerkvi Marije Vnebovzete je bila P° ^jv^ večnemu počitku dne 9. avgusta 1944 na j pokopališče. . f. V globoki hvaležnosti se želimo Prisrjliaj0? hvaliti Rev. Vic Tomcu za opravljeno sveto druge cerkvene pogrebne obrede. ^f Prisrčno se želimo zahvaliti vsem števi i jt jateljem, ki so v blag spomin pokojni okra® s krasnimi venci, ravno tako prisrčna h hJS vsem, ki so darovali za svete maše, ki se^ bo ^M za mir in pokoj njene duše. Našo prisrčno^ ^ M naj sprejmejo vsi, ki so jo prišli pokroprt^ so čuli in molili ob krsti. Ravno tako tudi so dali na razpolago avtomobile brezplačn0 liki pogreba. >la„ici? Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo c ■ Ž. Z. št. 10, ki so jo spremile k večnemu Našo prisrčno hvalo naj sprejme tudi A-tek pogrebni zavod za vso postrežljivo ' in lepo vodstvo pogreba. .. 3i ^ Ti, predraga soproga in mati, zapu^1 je* in se preselila v večnost, zemsko trpljenj® ^ Tebe končalo, spavaj mirno spanje Vt&xl večno srečo uživaj. 1944 možema, da sta leglai ter ga prepustila ^ ^ so ga zdaj dvign* , zdaj potegnili v glQDU 4 Na vodi se je zda"1 ' noma. . "Poglejte tje, P^ zakliče kapitan Roster kaže z roko ven » morje. _>j| Naposled se je jelo daniti na vzhodu. "Hvala Bogu, Freddy Becker," vzklikne kapitan, "solnce vzhaja!" "Le pogum! Saj še živiva! Bog naju ne zapusti, Robert Dunbar," odgovori Nemec. Toda boj z valovjem je vendar tako izčrpal moči obema J Najstarejša slovenska podporna org ^ I v Ameriki . . . Posluje že 51 • j| > Članstvo 39,200 Premoženje P>bV K , 28.43^ I Solventnost K. S. K. Jednote znaša /1» „r> ^ I Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se p Steni in nadsoiventni podporni organizaciji. Jk * i KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI J® .\f oV kjer se lahko zavaruješ za smrtnine. rasne poškodb«, bolezni in onemoglosti. y 16. i0 K. S. K. JEDNOTA sprejema moške is ienske »A' , otroke Da takoj po rojstvu In do 16. leta pod svoje o** jf K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste j dobe od »250.00 do S5.000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Jfor ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne trudi se in pristopi takoj. J „ odr*5& Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge v pv se obrnite na uradnike in uradnice krajevn"* K. S. K. Jednote. ali pa na: GLAVNI URAD j m 351.353 Nn CUiV»<™ Sfr J /? 2 1925 1944