PONIKVE PRI TREBNJEM Mateja Ravnik, Gojko Tica 57Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S PONIKVE PRI TREBNJEM Mateja Ravnik, Gojko Tica ⁞ Prispevki: Igor Rižnar, Bojan Djurić, Boris Kavur, ⁞ Borut Toškan, Alenka Miškec, Ivan Marija Hrovatin 57 Ponikve pri Trebnjem ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorja Recenzenti ⁞⁞Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik ⁞ ⁞ Mateja Ravnik ⁞ ⁞ Biba Teržan ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ ⁞ Tica Sistem, d.o.o. ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke in likovna ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani urednica ⁞ ⁞ mateja_ravnik@yahoo.com ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞⁞Boris Vičič, član ⁞⁞Biserka Ribnikar, članica ⁞ ⁞ Gojko Tica ⁞ ⁞ Tina Žerjal ⁞ ⁞ Tica Sistem, d.o.o. ⁞ ⁞ Arhej, d. o. o. Izdajatelj ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ tica.sistem@gmail.com ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Špela Karo Sodelavci ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine, Zanj ⁞ ⁞ Igor Rižnar ⁞ ⁞ Center za preventivno arheologijo ⁞⁞Jernej Hudolin, generalni direktor ⁞ ⁞ Geološke ekspertize Igor Rižnar, s.p. ⁞ ⁞ Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Ulica bratov Martinec 40, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ igor.riznar@telemach.net Lektorici ⁞ ⁞ Martina Rotar (slovenščina) ⁞ ⁞ Bojan Djurić ⁞ ⁞ Rachel Novšak (angleščina) ⁞ ⁞ Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, ⁞ ⁞ Univerza v Ljubljani Prevajalka ⁞ ⁞ Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Maja Sužnik ⁞ ⁞ bojan.djuric@ff.uni-lj.si Oblikovanje in prelom ⁞ ⁞ Borut Toškan ⁞ ⁞ Vlasta Damjanovič, Andrejka Likar Kofol ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo, ⁞ ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU ⁞ ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana Tehnična priprava publikacije ⁞ ⁞ borut.toskan@zrc-sazu.si ⁞ ⁞ Vanja Celin, Nives Zupančič ⁞ ⁞ Alenka Miškec Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ Narodni muzej Slovenije, Numizmatični kabinet ⁞ ⁞ Mateja Ravnik ⁞ ⁞ Prešernova 20, SI-1000 LJubljana ⁞ ⁞ alenka.miskec@nms.si Fotografije ⁞ ⁞ Nataša Grum, Andrej Janeš, Mateja Ravnik, ⁞ ⁞ Boris Kavur ⁞ ⁞ Ana Golja, Gašper Rutar ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, Načrt najdišča ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem ⁞ ⁞ Mateja Ravnik, Klemen Nagode ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞ ⁞ boris.kavur@zrs.upr.si Geodetske izmere ⁞ ⁞ Tica Sistem, d.o.o. ⁞ ⁞ Ivan Marija Hrovatin ⁞ ⁞ Planina 45, SI-6232 Planina ⁞ ⁞ samostojni raziskovalec ⁞ ⁞ Via Ricreatorio 3 ⁞ ⁞ 34151 Opčine/Villa Opicine Risbe predmetov ⁞ ⁞ Trst, Italija/Tireste, Italy ⁞ ⁞ Nataša Grum, Boris Kavur, Jožica Hrustel ⁞ ⁞ ivan_hrovatin@yahoo.com Fotografije predmetov ⁞ ⁞ Nataša Grum, Mateja Ravnik Spletna izdaja Ljubljana, 2018 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/kategorija-publikacije/e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. ISSN 2630-2055 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=296560896 ISBN 978-961-6990-27-1 (pdf) Vsebina 1 10 ⁞ Uvod 5 ⁞ Sklep 88 2 11 ⁞ Opis pokrajine in lega najdišča 6 ⁞ Ponikve 90 3 12 ⁞ Arheološka podoba prostora 8 ⁞ Literatura 92 4 13 ⁞ Geološka podoba najdišča Igor Rižnar 11 ⁞ Katalog gradiva 99 ⁞ 12.1 Izkopavanja Mateja Ravnik, Boris Kavur 99 5 ⁞ 12.2 Gradivo s površinskih pregledov Bojan Djurić 318 ⁞ Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić 17 ⁞ Dodatek 324 6 ⁞ Rezultati površinskega pregleda 324 ⁞ Metodološki pristop in potek terenskih raziskav 22 ⁞ Mreža kvadrantov 22 ⁞ Dokumentiranje 22 ⁞ Metodološki pristop 24 7⁞ Opis in razlaga najdišča 31 ⁞ 7.1 Osnovna stratigrafska slika 31 ⁞ 7.2 Geološka osnova z arheološkimi ostalinami 31 ⁞ 7.3 Faza 1: prazgodovinsko obdobje 34 ⁞ 7.4 Faza 2: rimsko obdobje 44 ⁞ 7.5 Faza 3: zgodnjesrednjeveško obdobje 48 ⁞ 7.4 Faza 2: rimsko obdobje 44 ⁞ 7.5 Faza 3: zgodnjesrednjeveško obdobje 48 ⁞ 7.6 Faza 4: moderno obdobje 53 ⁞ 7.7 Neopredeljivo 56 8⁞ Gradivo 59 ⁞ 8.1 Keramično gradivo 59 ⁞ 8.2 Kremeno in kamnito gradivo Boris Kavur 67 9⁞ Analize 76 ⁞ 9.1 Rezultati analiz 14C vzorcev 76 ⁞ 9.2 Živalski ostanki Borut Toškan 78 ⁞ 9.3 Numizmatična analiza Alenka Miškec 81 ⁞ 9.4 Makroskopska analiza žlindre in železarskega odpada Ivan Marija Hrovatin 81 1Uvod Ponikve so sistematično raziskano arheološko najdišče na trasi avtoceste KO 15 Bič–Hrastje, pododsek Poni- kve–Pluska, med AC profili P322 in P339. Obsega parc. št. 13, 16/1, 16/2, 19, 29, 32/1, 32/2, 36/1, 36/2, 36/3, 36/5 in 39/1, vse k.o. Ponikve ter 635/2 in 638/2, obe k.o. Češnjevek. Najdišče je bilo odkrito pri predhodnih terenskih pregledih (Tica, Djurić 2007), ki so na območju najdišča ugotovili ostaline iz prazgodovinskega in rim- skega obdobja ter potencialni rimskodobni kamnolom. V sklopu predhodnih arheoloških raziskav je bil izveden tudi ekstenzivni terenski pregled struge in obrežja reke Temenice na predelu najdišča, ki je pokazal, da območje ne kaže znakov dejavnosti v preteklosti (Erič 2007, 6). Zaščitna izkopavanja, katerih naročnik je bil DARS, d.d., Družba za avtoceste v RS, je ZVKDS, kot glavni izvajalec, za izvedbo izbral podjetje Tica Sistem, d.o.o., iz Planine. Dela so zaradi neugodnega zimskega termina potekala v dveh etapah, in sicer od 1. 10. 2007 do 11. 12. 2007 ter med 13. 3. 2008 in 14. 5. 2008. Vodja zaščitnih izkopavanj je bil Gojko Tica, univ. dipl. arhe- olog, namestnica pa Mateja Ravnik, univ. dipl. arheologinja. Ekipo so sestavljali tudi Rok Klasinc, Miha Zorc, Jure Kusetič, Ana Golja, Jerica Brečič, Andrej Janeš, Ajda Verbič, Nata- ša Grum, Viktor Ivanc, Jernej Gognjavec, Gašper Rutar ter Klemen Nagode. Strojni izkop je izvedel Avguštin Sadar, s.p. Strokovni nadzor nad arheološkimi deli je izvajal Uroš Bavec, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna eno- ta Novo mesto. Geološko ekspertizo terena je podal Igor Rižnar. Živalsko kostno gradivo je analiziral Borut Toškan, novčne najdbe Alenka Miškec, analize železarskega odpada pa Ivan Ma- rija Hrovatin. Radiokarbonske analize vzorcev iz Ponikev pri Trebnjem je izvedel Centro di datazione e diagnostica, Dipartimento di Ingegneria dell'Innovazione, Univerze v Salentu. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 5 2Opis pokrajine in lega najdišča Najdišče Ponikve (sl. 1–3) leži severno od vasi Gorenje Ponikve v Dolenjskem podolju jugovzhodno od Treb- njega, na levem bregu ponikalnice Temenice (Kapus 2006, 18). Del Dolenjskega podolja sta tudi Trebanjska pokrajina ter porečje Temenice. Pomembnost območja okoli današnjega Trebnjega se kaže v osrednji prometni vlogi kot tudi v ugo- dnih naravnih razmerah. Tu se križajo poti, ki povezujejo Dolenjsko podolje s Krško kotlino in s Savsko kotlino prek Mirenske doline proti Sevnici. Samo Trebnje leži na ledeno- dobni terasi na levem bregu Temenice, ki v zgornjem toku teče po ozki ploski dolini, v katero je plitvo vrezana. Njena 1⁞Geografski položaj najdišča Ponikve pri Trebnjem na struga je v veliki meri naravna. Temenica meandrira po alu- DMR 100; ©GURS. vialni ravnici, ki jo spremljajo terase in gorice, prekrite z zna- čilno rdeče rjavo ilovnato preperino. Mirensko–temeniško razvodje je precej zakraselo, vrtačasto, z izviri in jamami, vendar neizrazit kraški teren okrog Trebnjega na območju med Ponikvami in Jezerom prehaja v izrazit kras, ki leži na višjem platoju iz čistega jurskega apnenca. Temenica je reka, ki si je svojo pot vrezala ob prelomih v dinarski smeri in ki pri Gorenjih Ponikvah zapusti dolomite in prestopi na močno prepustne apnence ter postane poni- kalnica. Na svoji poti ponikne kar dvakrat in s tem opredeli Temeniško kotlino kot najdaljšo slovensko slepo dolino. Pri Dolenji Nemški vasi se Temenica obrne v smer proti jugo- vzhodu ter na poljih pod Ponikvami postopno ponikne, po- navadi v vsaj dveh obzidanih požiralnikih – rupah na sredi polja, v katere se steka v nekaj metrih visokem slapu. Od tu dalje se je ohranila v nekaterih delih sicer regulirana fosilna struga Temenice, ki vodi do končnega požiralnika Risan- ca pod Sv. Ano, kjer je Temenica izginila pod zemljo pred tisočletji. Vzdolž fosilne struge je odkritih več kraških jam. 2⁞Lokacija izkopavanja na geografski karti znotraj AC Celotna reka s poplavno ravnico še danes predstavlja po- trase, M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga membno ekološko območje (Kapus 2006, 18). Založba, d.o.o. 6 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 3⁞Raziskani predel najdišča na trasi AC KO 15 Bič–Hrastje, M 1 : 20 000; podlaga TTN5, list G220200 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena cestna profila zaznamujeta prostor intenzivnega terenskega pregleda. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 7 3Arheološka podoba prostora V okolici Ponikev pri Trebnjem kot arheološko najdišče 1990, 65; Križ 1990b, 75; ANSl 1975, 230; Register nepre- prav gotovo izstopa Trebnje. V rimskem obdobju zgra- mične kulturne dediščine2). Vsaj za zadnji dve lahko rečemo, jena utrjena obcestna postojanka Praetorium Latobico- da sta verjetno pripadala bližnjima sočasnima naselbinama rum ob glavni cesti Emona–Siscia, je bila poleg Trojan na Sv. Ani in Gradišču. Prazgodovinsko nižinsko naselje je ( Atrans) ena najpomembnejših obmejnih postojank na bilo odkrito na območju Benečije pri Trebnjem, ki je pred- meji med Panonijo in Italijo (Bavec, Peterle Udovič 2006, stavljala gospodarsko zaledje višje ležeče naselbine na Kun- 61). Vendar, kot že samo ime postojanke priča, so Ri- klu (Breščak 1990, 83). mljani naleteli na tem območju na sorazmeroma gosto Rimsko poimenovanje obcestne postaje oziroma etapne predrimsko poselitev (sl. 4). vojaške postaje v keltski tradiciji izpričuje, da so prostor ver- Prve znake prisotnosti človeka najdemo sicer v širši okolici jetno v 1. stoletju pr. n. š. poseljevali keltski Latobiki. Le-ti so Ponikev. V paleolitiku je Marovška zijalka služila neandertal- znova poselili višinske postojanke npr. Vrhtrebnje in Sv. Ano cem kot začasno bivališče (Bavec, Peterle Udovič 2006, 49); s pripadajočim grobiščem v Lazah (Bavec, Peterle Udovič mezolitik, neolitik in začetki bronaste dobe v arheološkem 2006, 59). Latenskodobni objekt je bil odkrit tudi v Trebnju zapisu pa do pred kratkim še niso bili odkriti, a so raziskave (Bavec 2010, 15). na območju avtoceste dale nove podatke o prazgodovin- V rimskem obdobju je potekala po Trebanjski dolini po- ski poselitvi tega prostora. Tako velja najdišče Ponikve pri membna itinerarska cesta Emona–Siscia. Na Tabuli Peutige-Trebnjem za prvo najdišče iz časa neolitika na območju riani je prikazano cestno omrežje, kjer je Trebnje označeno Trebnjega, v neposredni bližini na Podborštu pa so bili prav kot cestna postaja Ad praetorium (upodobljeno z dvema tako odkriti ostanki neolitske ter bronastodobne poselitve stolpoma) ter je tako od Emone kot od Nevioduna oddalje- (Masaryk, Porenta 2008). Najdišče se razlaga kot manjša no 32 milj (34 milj in 31 milj po Antoninskem itinerariju). V naselbina oz. zaselek. V prazgodovini so pomembne po- naseljih Kamni potok, Jezero in Dolenja Dobrava je bila rim- selitvene točke povečini predstavljale vzpetine, ki so narav- ska cesta potrjena, v vasi Štamperk naj bi bil tudi rimski most no zavarovane ter nudijo zadosten nadzor nad prostorom čez Temenico. Na potek trase pa jasno kažejo tudi lokacije in prometnimi potmi ter na katerih so zrasle, velikokrat v grobišč, ki so po rimski navadi vezana na cesto. Tako imamo različnih časovnih obdobjih, utrjene naselbine. Tako pozna- podatke o rimskih grobiščih v okolici Ponikev v vaseh Dole- mo v bližini Trebnjega pomembna arheološka najdišča kot nja Nemška vas ter Jezero; grobišči v Dolenjih Ponikvah in so Sv. Ana nad Vrhpečjo (poseljena v bakreni dobi, pozni Dečji vasi nakazujeta na odcep ceste proti jugu (Bavec, Pe- bronasti dobi, v starejši in mlajši železni dobi), Kunkel nad terle Udovič 2006, 60; Šašel Kos 1999, 239; ANSl 1975, 230; Vrhtrebnjem (poseljen od starejše železne dobe do pozne Register nepremične kulturne dediščine3 ter ARKAS4). Na antike) in Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem (pozna cesto so vezane tudi najdbe miljnikov: antoninski v Ivančni bronasta doba in starejša železna doba) (Dular et al. 1991, Gorici, v Kamnem potoku ter v vasi Jezero sta bila odkrita 81; Bavec, Peterle Udovič 2006, 55; Mason, Pintér 2012, 44; dva anepigrafska miljnika, na Karteljevem pa antoninski in Register nepremične kulturne dediščine1). Redkeje so bila severski miljnik (Bavec, Peterle Udovič 2006, 62 in op. 18). na območju Ponikev (Trebnjega) raziskana prazgodovinska grobišča – v Rihpovcu in okoli Rodin so poznane starejše železnodobne gomile, v Lazah nad Vrhpečjo so zabeleženi 2⁞Rihpovec EŠD 23729, Rodine EŠD 26504 in EŠD 26505, gomila Laze EŠD 26207. grobovi, ki časovno pripadajo starejši in mlajši železni dobi, 3⁞Trebnje EŠD 776 in EŠD 9683, na območju Dolenje Nemške vasi so ob izgradnji avtoceste je bila pri Dolenji Nemški vasi odkrita tekom terenskih pregledov našli odlomke prazgodovinske in antične gomila Laze (Bavec, Peterle Udovič 2006, 51; Tecco Hvala keramike (EŠD 3402), Jezero EŠD 2596, Dečja vas EŠD 2594, kjer so v cerkvi sv. Mihaela vzidani rimski napisni kamni. 1⁞Sv. Ana EŠD 8626, Gradišče nad Gradiščem EŠD 26500, Vrhtrebnje 4⁞Med strojnim uničenjem v vrtači pri Dolenji Nemški vasi so bili EŠD 9551, Vrhpeč – Nad kamnolomom v bližini Sv. Ane so s testnimi zbrani odlomki prazgodovinske in rimskodobne keramike (Arkas id jarki odkrili prazgodovinsko poselitev EŠD 27968. 091810.03 ter.01, Dolenje Ponikve Arkas id 091803.00). 8 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 prazgodovinsko najdišče antično najdišče F 5 4 F G B A D C E H 7 2 6 L Ponikve K I 2 1 J 2 4⁞Arheološka najdišča iz prazgodovine in rimskega obdobja na širšem območju Ponikev; M 1 : 100 000. Prazgodovinska najdišča: 1 Sv. Ana nad Vrhpečjo, 2 Vrpeč – Nad kamnolomom, 3 Gradišče nad Gradiščem pri Trebnjem, 4 Rodine – Petkovka, 5 Rodine – Borovlje, 6 Dol. Nemška vas – gomila Laze, 7 Dol. Podboršt pri Trebjem, 8 Vrhtrebnje – Kunkel, 9 Rihpovec; antična najdišča: A Trebnje, B Pristava pri Trebnjem, C Benečija pri Trebnjem, D Stari trg, E Dol. Nemška vas – Grumblice, F Predole pri Rodinah, G Gor. Dobrava, H Dol. Nemška vas, I Dol. Ponikve, J Dečja vas, K Jezero, L Dol. Dobrava. Del cestišča je bil odkrit tudi na samem zahodnem delu Pra- V Dolenjih Ponikvah so poleg rimskih grobov odkriti tudi etoria (Bavec 2010, 15). rimskodobni objekti ter depo srebrnikov. V vasi Jezero so Rimska postaja Praetorium Latobicorum je bila verjetno poleg grobov in rimske ceste v okolici cerkve sv. Petra, v locirana v bližini današnje župne cerkve. Med izkopavanji katero so vzidani rimski nagrobniki, odkrite rimske stavbe. leta 2007 je bil zamejen zahodni rob rimskodobne nasel- V vasi Gorenja Dobrava so bile odkrite svinčene vodovo- bine (Bavec, Mason 2009, 12). Večje stavbe, del suburbane dne cevi (ANSl 1975, 230). Na lokaciji Predole pri Rodinah5 naselbine, datirane v konec 1. stoletja in v 2. stoletje, pa so je izpričana keramike iz rimskega obdobja (Breščak 1987, ugotovljene tudi na Benečiji (Šašel Kos 1999, 240; Breščak 267). V Dolenji Dobravi6 je bila verjetno obcestna ali pre- 1990, 83). Naselju pripadajoča grobišča, ležeča ob cesti, so prežna postaja (trije objekti, z mozaiki?) iz 1. do 2. stoletja odkrita v Kamnem potoku, Štefanu, Pristavi pri Trebnjem, (Bavec 2006, 56). Rimske najdbe iz Ponikev pri Trebnjem so ki predstavlja del zahodne nekropole (170 grobov iz časa verjetno vezane na cesto (bodisi itinerarno ali lokalno proti od prve polovice 1. stoletja do druge polovice 4. stoletja) Dečji vasi). in Starem trgu ter na Benečiji pri Trebnjem (127 grobov) Tovrstne ostanke arhitekture lahko opredelimo kot manjše (Breščak 1990, 83; Slabe 1990, 93; ANSl 1975, 230). Iz ome- zaselke ali posamezne kmetije ob pretoriju, ki so mu nudile njenih grobišč izhajajo tudi nagrobni spomeniki, ki kažejo ekonomsko zaledje. na stopnjo romanizacije staroselskega prebivalstva. V nase- Poselitev prostora se je verjetno nadaljevala vse do po- lju so bivali tudi benificiarji cesarskih namestnikov, o čemer zne antike, a imamo iz tega obdobja le skromne podat- pričajo ohranjeni oltarji (zgodnejši posvečeni Jupitru, kasne- ke. Na lokaciji Opara naj bi bili najdeni poznoantični zidovi je tudi Mitri) (Bavec, Peterle Udovič 2006, 61). Na območju (ANSl 1975, 231). Verjetno kot začasno pribežališče, zna- Trebnjega so ugotovljeni ostanki vsaj treh sakralnih stavb čilno za nemirni čas pozne antike, se je ponovno obudila (ANSl 1975, 231, 232). V Dolenji Nemški vasi je bil na območju šole odkrit sarko- fag, rimski grobovi pa so bili najdeni tudi proti Vini gorici. 5⁞Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 26613. 6⁞Register nepremične kulturne dediščine, EŠD 25648. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 9 tudi utrjena postojanka na Kunklu nad Vrhtrebnjem (ANSl 1975, 232). Slovanski grobovi so bili izkopani na območju južno od žu- pne cerkve (pražupnije) v Trebnjem (10 grobov iz 10. stole- tja) (ANSl 1975, 231; Knez 1966, 507), sledi slovanske pose- litve pa so bile odkrite tudi na Vrhtrebnju (ANSl 1975, 232) ter na Ponikvah pri Trebnjem. Trebnje postane kasneje močno zgodnjesrednjeveško in srednjeveško središče s prafaro. V 14. stoletju grofje Orten- buržani na območje Trebnjega naseljujejo nemške kolone, na kar danes nakazujejo krajevna imena (npr. Nemška vas). Na Kunklu pri Vrhtrebnju so dokumentirane posamične sre- dnjeveške najdbe, na tej lokaciji pa naj bi bil postavljen tudi starejši trebanjski grad (Križ 1990b, 75). Na franciscejskih katastrih (sl. 15) je območje okoli najdi- šča prikazano kot kmetijska površina, prevladujejo njive in travniki. Kamnoloma, ležečega v severnem delu izkopnega polje, na katastrih še ni, tako da menimo, da je čas njegove izrabe mlajši, verjetno v času izgradnje Ceste bratstva in enotnosti kot lokalni vir grušča (na kar kažejo tudi sledi uporabe raz- streliva v skalnih skladih). 10 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 4Geološka podoba najdišča Igor Rižnar 4.1 Geografski položaj in kamnine na pogreznjenih triasnih dolomitih in apnencih. geološke razmere v širši okolici Zaradi različnih mehanskih lastnosti plitvomorskih in glo- bljemorskih kamnin, iz katerega izhaja tudi njihov način Najdišče Ponikve se nahaja na mejnem območju med deformiranosti, je logično, da je meja med njima v morfo- Zunanjimi Dinaridi in t. i. prehodno cono med Notranji- loškem smislu tudi danes razpoznavna. Na Osnovni geolo- mi in Zunanjimi Dinaridi (Placer 1999) oziroma Pregibno ški karti SFRJ 1 : 100 000, lista Ribnica (Buser 1969) in Novo cono ( sensu Mioć 1982). Zunanji Dinaridi v paleogeo- mesto (Pleničar et al. 1976) namreč prav vzdolž omenjene grafskem smislu predstavljajo mezozojsko karbonatno meje poteka približno 5 do 10 km širok pas t. i. pliokvar- platformo, ki je do konca krede predstavljala mikro- tarnih sedimentov (Buser 1974, 31), gre pa za rdeče in rja- kontinent, na katerem so nastajali v glavnem plitvovo- ve ilovice, ki ponekod vsebujejo nekarbonatne prodnike in dni apnenci, v emerzijskih fazah pa premog ter boksiti. drobce rožencev. Lipold (1858) je na območju Trebnjega v Na območju Prehodne cone (danes severovzhodno teh plasteh našel zob konja in jih na podlagi tega pripi- od tod) pa so se od spodnje jure pa do konca krede sal pleistocenu, vendar pa so sedimenti, ki so na geoloških odlagali globljemorski (bazenski) sedimenti. Meja med kartah označeni kot pliokvartarni, zelo verjetno res deloma obema paleogeografskima enotama poteka v loku od pliocenske in deloma kvartarne starosti. Na območju Krške Višnje gore mimo Medvedjeka in Trebnjega proti Stra- kotline je tovrstnim sedimentom na podlagi strokovnega ži. Zunanje (severozahodno) obrobje mikrokontinen- mnenja določena (največja) starost 2 milijona let (Verbič ta označuje pas zgornjejurskih grebenskih apnencev, 2004). Geologi se sistematičnega raziskovanja teh plasti onkraj katerih najdemo jurske in kredne globljemorske še niso lotili, vedno bolj pa postaja jasno, da pliokvartarne 5⁞Skica domnevnega paleoporečja med Ljubljansko kotlino in Krško-Brežiškim poljem. Podlaga OGK SFRJ 1 : 100 000, listi: Ljubljana (Premru 1983), Celje (Buser 1978), Ribnica (Buser 1969) in Novo mesto (Pleničar et al. 1976). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 11 plasti predstavljajo del fosilnega porečja, ki je nastalo v pli- Na severnem delu najdišča je bil na treh mestih odkopan ocenu in zelo verjetno obstajalo tudi v zgodnjem kvartarju del terena, ki je posut z neobdelanimi kosi apnenca, velikimi (sl. 5). Arheološko najdišče Ponikve se nahaja prav na ome- do 15 cm (npr. sl. 100). Vsi fragmenti so na površini prepe- njenih sedimentih, ki so odloženi na plitvomorske apnence reli. V kolikor gre za del tlakovane poti, bi med obstoječimi spodnjejurske starosti. fragmenti apnenca pričakovali tudi drobnejše, ki pa so, v kolikor so bili prisotni, verjetno že raztopljeni, saj je rdeč- 4.2 Geološke razmere na najdišču kasta ilovica, ki prekriva apnenec na najdišču, razmeroma Najdišče leži v pasu paleoporečja, ki je na tem mestu široko približno 2 km. Severovzhodni rob paleoporečja predstavlja greben vzpetin Jagodnik, Zavrh, Rožemberk in Borovlje, ju- gozahodnega pa Podevše in Podlaze, sicer pa se najdišče nahaja ob južnem vznožju manjšega grebena, ki ga pred- stavljata grička Brnek in Reber približno 100 do 200 m se- verovzhodno od levega brega današnje struge Temenice. Matična kamnina na območju najdišča je srednje do debe- loplastnat temno siv mikriten apnenec spodnjejurske sta- rosti (Pleničar, Premru, Herek 1976). Plasti apnenca padajo proti jugozahodu (210/20) (sl. 6). Med plastmi mikritnega apnenca tipa mudstone brez makrofosilov je na najdišču približno 10 cm debela plast breče s slabo zaobljenimi do 7⁞Plast apnenčeve breče na najdišču. 10 cm velikimi klasti temno sivega apnenca (sl. 7). Breča je slabo sortirana in vsebuje zelo malo zelenkastega karbo- natnega veziva, ki je manj odporno na erozijske procese. Tanko plast breče prekriva nekoliko svetlejši apnenec z me- galodontidnimi školjkami, ki merijo do 5 cm (sl. 8). Stiki med klasti in krovninsko plastjo so neravni in na nekaterih mestih tudi stilolitski. Tudi sicer so med plastmi apnenca opazni sti- lolitski šivi. Na severni strani najdišča izdanjajo plasti apnenca (sl. 9), v katerih so opazne sledi strojnega vrtanja, iz česar lahko sklepamo, da so na tem mestu sledovi morebitnega izkori- ščanja kamna v starejši zgodovini verjetno zabrisani. 8⁞Temnejši klasti breče so prekriti s plastjo svetlejšega apnenca z megalodontidnimi školjkami. agresivna (kisla) in se apnenec v stiku z njo precej hitro raz- taplja. Drobci apnenca v domnevnem tlaku oziroma njihova pojavnost nikakor ni posledica naravnih procesov. Ozke podolgovate čeri apnenca (sl. 10), na katere smo naleteli med izkopavanji, predstavljajo t. i. subkutani kras oziroma zakrasevanje pod zemljo. Gre za proces, ki je bo- troval tudi nastanku t. i. kamnitega gozda (Knez et al. 2003) (sl. 11). Rdečkasta ilovica, ki v glavnem prekriva apnenec, 6⁞Proti jugovzhodu padajoče plasti apnenca. Označena je 9⁞Sledovi strojnega vrtanja v apnencu in plast breče. plast breče. 12 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 ga ob prisotnosti vlage razmeroma hitro raztaplja. Razta- neposredni bližini sicer teče Temenica, vendar je sediment pljanje je seveda hitrejše tam, kjer je kamnina razpokana, saj s prodniki glede na debelino in razvitost tal gotovo starejši je površina kamnine, ki pride v stik s kislo ilovico, tam večja. od srednjega pleistocena (riška poledenitev). Prave starosti Ostre podolgovate oblike apnenca, ki jih vidimo v izkopu, teh sedimentov ne poznamo, ker v tovrstnih sedimentih do predstavljajo manj razpokan del kamnine, ki se počasneje sedaj še niso našli fosilov, s katerimi bi natančneje opredelili raztaplja. njihovo starost, ocenjujejo pa, da je nastajal od konca plio- Stratigrafija najdišča je enostavna, najbolje pa ju ponazar- cena do kvartarja. Iz izseka profila P 6 je razvidno tudi, da jata profila P 2 in P 6 (sl. 12, 13). Pod ornico (Aa horizont je bila plast SE 3 v obdobju poselitve najdišča erodirana, saj - plast SE 1), ki je običajno temnejše rjave barve, se nahaja kulturna plast SE 2, ki predstavlja pokopano ornico, nalega kulturna plast, ki sodi v Ab horizont (plast SE 2). Pod A ho- neposredno na plast s prodniki. rizontom se nahaja rumenkasta plast oz. eluvij (E horizont Ali je plast s prodniki dejansko sediment domnevnega pa- - plast SE 3), ki vsebuje manj glinaste komponente, ker je leoporečja (sl. 5), še ne vemo zagotovo, starost primerljivih bila v procesu pedogeneze od tod izprana. Pod to plastjo se sedimentov v Sloveniji in tudi drugod v Evropi pa ocenjujejo nahaja rdečkasta marmorirana ilovica (plast SE 4), ki vsebu- na 1,5 do 2 milijona let. Omenim naj še dejstvo, da so v je do 10 mm velike dobro zaobljene drobce nekarbonatnih plasti s prodniki (SE 4) tudi do 0,5 mm velike limonitne kon- kamnin (sl. 14). Prodniki v meljastoglinasti osnovi se med krecije, ki jih v okolici najdemo tudi na površini. Limonitne seboj ne dotikajo, kar kaže na to, da gre za pedogeno pre- konkrecije načeloma predstavljajo železovo rudo (železov delan fluvialni sediment, ki je najverjetneje vseboval tudi kar- hidroksid). Na najdišču so bili izkopani tudi za pest veliki kosi bonatne prodnike, ki pa so bili med procesom pedogeneze žlindre. Ali so kot železovo rudo dejansko izkoriščali limoni- raztopljeni. Omenim naj, da po omenjenem paleoporečju v tne konkrecije, pa bi lahko ugotovili z geokemijsko analizo. 10⁞Subkutani kras. 11⁞Geološka osnova – „kamniti gozd“ SE 5 in plast meljaste 14⁞Sediment plasti SE 3 (frakcija > 0,2 mm). gline, eluvij SE 3 (pogled proti vzhodu). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 13 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (stara ornica) SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) keramika kamen AS 41 AL 39 AM 39 AN 39 AN 40 AO 40 AP 40 AP 41 AR 41 AS 42 AT 42 1 2 6 4 3 4 AS 41 AT 43 AR 41 AS 42 AT 42 AU 43 AV 43 AV 44 AZ 44 BA 44 z = 271,42 5 4 4 4 12⁞Presek P 2; M 1 : 100. 14 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (stara ornica) SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) keramika kamen AS 41 AL 39 AM 39 AN 39 AN 40 AO 40 AP 40 AP 41 AR 41 AS 42 AT 42 1 2 6 4 3 4 AS 41 AT 43 AR 41 AS 42 AT 42 AU 43 AV 43 AV 44 AZ 44 BA 44 z = 271,42 5 4 4 4 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 15 z = 272,50 AU 58 AT 58 3 4 AS 58 nica) AR 58 1 2 3 plast glinenega melja (stara or plast meljaste gline nica) 4 5 : 100. plast (or dečkasta glina (geološka osnova) SE 1 - rjava SE 2 - temno rumeno rjava SE 3 - temno rumeno rjava SE 4 - r SE 5 - apnenčasta skalna osnova (kamniti gozd) kamen esek P 6; M 1 AP 58 ⁞Pr13 16 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 5Intenzivni površinski pregled Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem oz. 56,17 % vseh artefaktov), odlomki (predvsem moderne pri ekstenzivnem arheološkem pregledu leta 2007 (To- in novoveške) keramike (skupaj 911 kosov oz. 35,47 %; pre- pličanec 2007), v marcu istega leta opravila ekipa pod vladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih vodstvom G. Tice (Tica, Djurić 2007). Opravljen je bil v velikosti), tem pa sledijo kosi železa (130 kosov oz. 5,06 %), mreži 10 × 10 m na parcelah št. 13, 16/1-2, 19, 29, 32/1- kosi stekla (66 kosov oz. 2,57 %) in kosi plastike (7 kosov 2, 36/1-3,5, 39/1, k.o. Ponikve, in parc. št. 635/2, 638/2, oz. 0,27 %), kar vse kaže na dokaj zasmetene njivske po- k.o. Češnjevek (sl. 15, 16). Območje leži med reko Te- vršine (skupno 8,30 % modernih nekeramičnih artefaktov). menico in hitro cesto Ljubljana–Zagreb na prisojnem in Med fragmenti keramike je bilo odkritih 13 kosov (1,43 %) blagem pobočju severno od reke, neposredno na iz- prazgodovinske in 96 kosov (0,12 %) rimskodobne in zgo- hodu Temenice iz skalne tesni pri Dolenjem Podborštu. dnjesrednjeveške keramike. Določitev keramike je opravil Leži pod gozdom, ki pokriva močno razgiban in skal- B. Djurić. nat kraški teren, v katerem se na njegovem robu vidijo Distribucija prazgodovinskih, rimskodobnih in zgodnje sre- sledovi kamnoloma. Na pregledanem območju je bilo dnjeveških artefaktov ter njihovo število je na pregledani izkopanih šest (6) testnih jarkov (TJ), velikih 1 × 1 m (sl. površini potrdilo obstoj arheološkega najdišča. Testni jarki 18). Številni odbitki apnenca v njih kažejo na obdelavo so pokazali, da ležijo ostaline najdišča pod 25 cm debelo kamnitih blokov ob kamnolomu. ornico na in v meljasti geološki osnovi. Na pregledani površini je bilo pobranih 2569 artefaktov (glej Dodatek; sl. 17–22). Med artefakti prevladujejo kosi gradbenega materiala, predvsem opeke (skupaj 1443 kosov 15⁞Območje intenzivnega pregleda in trasa AC odseka 16⁞Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na KO 15 Bič–Hrastje na Franciscejskem katastru, M 1 : 20 000; digitalnem ortofoto posnetku; M 1 : 20 000, podlaga DOF, list AS 3000/N112: N112A02, N112A03, N112A04, AS 3000/ G220262C; ©GURS, ©DARS. N312: N312A01, N312A02, AS 3000/N214: N214A01, N214A02, georeferenciran; ©Arhiv Slovenije. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 17 prazgodovinska keramika rimskodobna keramika novodobna in moderna keramika prazgodovinska keramika 1,43 % rimskodobna keramika 10,54 % novodobna in moderna keramika 88,03 % 17⁞Diagram površinskih najdb keramike v odstotkih. prazgodovinska keramika ožgana glina 1–2 1–2 3–4 3–4 5–6 5–6 7–8 7–8 9 in več 9 in več 10m TJ 5 A 26 B C D 27 E A 28 TJ 4 5 D B 12 6 C 21 13 TJ 3 7 B TJ 6 22 14 8 A 23 15 9 24 4 16 10 3 25 2 17 11 1 A 18 B C D E 19 20 A B C D TJ 2 TJ 1 18⁞Pregledana površina najdišča, lokacija testnih jarkov in razprostranjenost prazgodovinske keramike ter ožgane gline; M 1 : 2000. 18 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1–2 3–4 5–6 7–8 9 in več 10m A 26 B C D 27 E A 28 5 D B 12 6 C 21 13 7 B 22 14 8 A 23 15 9 24 4 16 10 3 25 2 17 11 1 A 18 B C D E 19 20 A B C D 19⁞Razprostranjenost rimskodobne keramike; M 1 : 2000. 1–5 6–10 11–15 16–20 21 in več 10m A 26 B C D 27 E A 28 5 D B 12 6 C 21 13 7 B 22 14 8 A 23 15 9 24 4 16 10 3 25 2 17 11 1 A 18 B C D E 19 20 A B C D 20⁞Razprostranjenost novoveške in moderne keramike; M 1 : 2000. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 19 1–10 11–20 21–30 31–40 41 in več 10m A 26 B C D 27 E A 28 5 D B 12 6 C 21 13 7 B 22 14 8 A 23 15 9 24 4 16 10 3 25 2 17 11 1 A 18 B C D E 19 20 A B C D 21⁞Razprostranjenost novoveškega in modernega gradbenega materiala; M 1 : 2000. železo steklo plastika 10m A 26 B C D 27 E A 28 5 D B 12 6 C 21 13 7 B 22 14 8 A 23 15 9 24 4 16 10 3 25 2 17 11 1 A 18 B C D E 19 20 A B C D 22⁞Razprostranjenost stekla, železa in plastike; M 1 : 2000. 20 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 21 6Metodološki pristop in potek terenskih raziskav 6.1 Mreža kvadrantov preseku z najmanj enim posnetkom, opremljenim s trasirko, oznako za sever in tablico (s kodo najdišča, datumom, kva- Za potrebe dokumentiranja ter kartiranja distribucije drantom in številko SE) ter najmanj enim posnetkom brez najdb in vzorcev smo na najdišču vzpostavili relativni ko- dodatnih označb. Fotografirali smo tudi nekatere posebne ordinatni sistem, s fiktivnim izhodiščem x = 503499.952, najdbe ali skupke najdb ob odkritju in sicer in situ (opremlje- y = 83817.068 v absolutnem (Gauss-Krüger) državnem ne s tablico s podatki in merilcem za velikostna razmerja). koordinatnem sistemu in rotacijo 19˚ proti zahodu. Veli- kost kvadrantov je bila 5 × 5 metrov, po abscisni (x) osi Med izkopavanjem smo pobirali vse najdbe (odlomke ke- smo jih označili s številkami od 1 do 84, po ordinatni ramike, ožgane gline, gradbenega materiala, kovinske in (y) osi pa z dvojnim črkovnim sistemom in sicer od AA kamnite predmete, kamne) in posamezne vzorce, ki smo jih do BL. Izkopno polje smo razdelili na 4 sektorje, in sicer z vsemi pripadajočimi podatki uvrstili v kategorije, določene sektor 1 in 4 je delila parc. št. 32/2, meja med njima je v dokumentaciji (seznami posebnih najdb (PN), najdb (SN8), določena arbitrarno tekom procesa izkopavanja; sektor vzorcev za flotacijo (FL) in vzorce za nadaljnje analize (VZ)). 2 je prostor znotraj gozdnih površin, sektor 3 pa ob- Vse posebne najdbe, ki so bile odkrite in situ, imajo podatke močje kamnoloma, ki leži na severnem delu izkopnega o koordinatah, ostale najdbe pa imajo podatke o kvadran- polja (sl. 23). tu in SE, kjer so bile najdene. Keramiko v večjih neolitskih jamah smo zbirali po mikrokvadrantih (mkv.). Skupno smo tako dokumentirali 322 posebnih najdb (PN), 26 vzorcev 6.2 Dokumentiranje (VZ) in 7 vzorcev za flotacijo (FL) ter 1069 skupkov najdb/ zaključen sestav najdb (SN). Med postopkom primarne ob- Vse stratigrafske enote (dalje SE; skupaj 1777) smo doku- delave najdb smo posamezne kose zlepili, pri čemer smo mentirali opisno, z digitalnimi fotografijami (v letu 2007 767 uporabljali emulzijo Paraloid B 72. posnetkov in v letu 2008 1056 posnetkov, skupno 2823 fo- tografij) in prostorsko, po smernicah internega standarda TSS 400+. Prostorsko dokumentiranje je vključevalo klasič- no risbo presekov in negativov, uporabo totalne postaje in georeferenciranje digitalnih fotografij – fotoskice (FS), ki so bile naknadno digitalizirane. Skupno smo tako izdelali 8 risb, 6 interpretiranih fotografij - INFO in 40 FS. Dokumentiranje s totalno postajo je zajemalo izmere obrisov, višin in profi- lov plasti ter arheoloških ostalin, točkovne izmere posebnih najdb (PN) in vzorcev ter izmere izkopnega polja in sond. Meritve so bile izvajane v relativnem koordinatnem sistemu, za višine pa so bile podane absolutne vrednosti. Pri opisnem dokumentiranju smo za opise SE uporabljali iz- popolnjene interne obrazce, ki temeljijo na predlogi Obraz- ca za opis SE Oddelka za arheologijo Filozofske fakultete. 24⁞Sektor 1 pred pričetkom del (pogled proti zahodu). Pri fotografiranju smo upoštevali splošna načela arheološke fotografije. Večino SE (razen tistih, ki jih je moč zaslediti le 8⁞Seznam SN – Seznam skupka najdb je formular, v katerega v primar- v presekih) je bilo dokumentiranih v tlorisu ter profilu in/ali ni selekciji najdb razvrščamo enote gradiva iz posameznega SE in kvadranta po kategorijah, kot so surovina (keramika, kamen, kovina idr.) in časovna pripadnost. Vpisuje se količina in teža gradiva v po- 7⁞Številka SE vkopa je navedena na prvem mestu, polnilo oz. zasutje sameznem skupku oz. enoti. Posebne najdbe so izvzete iz seznama pa na drugem. SN. Seznam je priložen najdiščni dokumentaciji. 22 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 S 7 P 11 tor 2 Sek S 6 P 6 S 4 S 1 tor 1 tor 3 Sek Sek S 12 P 2 S 3 S 11 S 10 S 5 : 1500. tor 4 Sek esekov; M 1 S 8 P 15 P 14 S 9 P 22 S 14 S 13 esek raziskano območje pr sonda t najdišča z izkopnim poljem, sondami in lego pr 5m ⁞Načr23 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 23 6.3 Metodološki pristop SE 13 - rjava prekoreninjena plast (gozdni humus) Izkopavanja smo pričeli v sektorju 1 (sl. 24), ki smo ga razi- SE 14 - temno rumeno rjava plast meljaste gline skali v sezoni 2007. S strojnim izkopom smo sledili plastem SE 63 - rjava plast glinenega melja na najdišču, v njih izkopali arheološke ostaline in občasno SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline s sondami (sonde 1–5 in 10–12), katerih izkop je bil globji, SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) preverjali potek in globino geološke podlage. kamen Recentne plasti (travna ruša, ornica in kolovoz SE 1) ter plast pod njimi (SE 2) smo odstranili strojno, kulturne plasti in ostaline pa smo izkopali ročno. V sektorju 2 (sl. 25) smo pred začetki del očistili prostor, saj se je sektor nahajal v gozdu. S strojnim odkopom smo od- stranili večino plasti (SE 1, SE 14, SE 63), arheološke ostaline AR 73 smo izkopali ročno. Narejeni sta bili dve sondi, globine do 13 2,5 m, kjer smo sledili stratifikaciji plasti. Najboljši vpogled v z = 271,50 14 plasti je viden na P 11 (sl. 26). 63 Kamnolom na skrajnem severnem delu izkopnega polja, v 3 sektorju 3, smo zaradi njegovih posebnosti obravnavali kot 4 samostojno enoto (sl. 27). Za potrebe izdelave 3D modela smo kamnolom ploskovno dokumentirali (77 horizontalnih in vertikalnih ploskev) (sl. 289) z uporabo totalne postaje in 26⁞Presek P 11; M 1 : 50. fotografijami, ki so se prekrivale (ortofoto posnetki). Prav tako smo v sektorju 4, izkopanem v sezoni 2008, stroj- no odstranili ornico in plast pod njo (SE 2). Izkopavanja večjih jam (SE 104, SE 112 in SE 142) so potekala v mreži 25⁞Sektor 1 pred pričetkom del (pogled proti zahodu). 27⁞Sektor 3 pred pričetkom del (pogled proti SV). mikrokvadrantov. Za preverjanje stratifikacije smo tudi na tem delu izkopnega polja izkopali sonde (sonda 8, 9, 13 in 14), od katerih so najbolj izpovedni profili P 14, P 15 in P 22 (sl. 29–31). 9⁞Delovna verzija izdelana v programu AutodeskMap 3D. 24 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1 2 3 4 Kv. AO 27 Kv. AP Kv. AP Kv. AR nica) C). Kv. AR plast glinenega melja (stara or nica) Kv. AS : 100. dečkasta glina (geološka osnova) SE 1 - rjava plast (or SE 2 - temno rumeno rjava SE 78 - temno rjava plast glinenega melja SE 4 - r oskus računalniške 3D obdelave kamnoloma (A z = 267,700 esek P 14; M 1 ⁞P ⁞Pr 28 29 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 25 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (stara ornica) SE 86 - temno rjavo nasutje meljaste gline, grobega peska in grušča SE 84 - olivno rjavo polnilo jarka SE 78 - temno rjava plast glinenega melja SE 82/83 - temno rjavo polnilo jarka SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) SE 5 - apnenčasta skalna osnova (kamniti gozd) kamen Kv. AT Kv. AT Kv. AU Kv. AV Kv. AZ Kv. AZ Kv. BA Kv. BB Kv. BB Kv. BC 84 85 4 1 2 82 78 4 30a⁞Presek P 15; M 1 : 100. 26 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (stara ornica) SE 86 - temno rjavo nasutje meljaste gline, grobega peska in grušča SE 84 - olivno rjavo polnilo jarka SE 78 - temno rjava plast glinenega melja SE 82/83 - temno rjavo polnilo jarka SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) SE 5 - apnenčasta skalna osnova (kamniti gozd) kamen Kv. AT Kv. AT Kv. AU Kv. AV Kv. AZ Kv. AZ Kv. BA Kv. BB Kv. BB Kv. BC 84 85 4 1 2 82 78 4 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 27 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (stara ornica) SE 86 - temno rjavo nasutje meljaste gline, grobega peska in grušča SE 84 - olivno rjavo polnilo jarka SE 78 - temno rjava plast glinenega melja SE 82/83 - temno rjavo polnilo jarka SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) SE 5 - apnenčasta skalna osnova (kamniti gozd) kamen Kv. BG 28 Kv. BC Kv. BD Kv. BD Kv. BE Kv. BF Kv. BG 29 Kv. BH Kv. BI Kv. BI z = 272,410 1 86 2 3 4 5 5 12 3 30b⁞Presek P 15; M 1 : 100. 28 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (stara ornica) SE 86 - temno rjavo nasutje meljaste gline, grobega peska in grušča SE 84 - olivno rjavo polnilo jarka SE 78 - temno rjava plast glinenega melja SE 82/83 - temno rjavo polnilo jarka SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline SE 4 - rdečkasta glina (geološka osnova) SE 5 - apnenčasta skalna osnova (kamniti gozd) kamen Kv. BG 28 Kv. BC Kv. BD Kv. BD Kv. BE Kv. BF Kv. BG 29 Kv. BH Kv. BI Kv. BI z = 272,410 1 86 2 3 4 5 5 12 3 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 29 SE 1 - rjava plast (ornica) SE 2 - temno rumeno rjava plast glinenega melja (star ornica) SE 131 - temno rumenkasto rjava plast glinenega melja SE 141 - meljasto temno rumenkasto rjavo polnilo neolitske jame SE 3 - temno rumeno rjava plast meljaste gline kamen keramika BE 27 BF 27 z = 270,12 1 2 141 131 3 31⁞Presek P 22; M 1 : 50. 30 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 7Opis in razlaga najdišča 7.1 Osnovna stratigrafska slika 7.2 Geološka osnova z Stratigrafija na območju sektorjev 1 in 4 je preprosta, arheološkimi ostalinami sestavljajo jo zgoraj ležeča ornica, izjemoma travna Na najdišču smo opazili specifičen kraški pojav, in sicer t. i. ruša (SE 1). Najdbe v tej plasti so bile recentne, rimske kamniti gozd (SE 5), ki bi ga grobo lahko zamejili severno in maloštevilne prazgodovinske. Pod ornico ležeča SE 2 od črte kv. BC41–AM5610 (sl. 13, 32). Nanj so odložene gli- je premešana kulturna plast. Pod njo je bila geološka ne oz. ilovice, ki ponekod vsebujejo prodnike in kamenje osnova (plasti SE 3, SE 4 ali SE 5). SE 3 (rumenkasta plast) (na najdišču SE 3 in SE 4). Zaradi raztapljanja in drobljenja je pokrivala večino najdišča, SE 4 (rdečkasta ilovica) se apnenčaste osnove smo tako kot SE 8 dokumentirali okru- je nahajala v zgornjem, severnem delu najdišča in je ške, ki so se kasneje izkazali, da so le del skalne osnove. bila stratigrafsko pod SE 3. SE 5 je predstavljala kamni- to osnovo iz apnenca (t. i. kamniti gozd) predvsem v Na osnovo SE 5 se je najprej naložila plast SE 4, v katero so sektorju 1 in na skrajnem severnem delu sektorja 4. V bile na severnem delu najdišča vkopane nekatere novoveške SE 3 je bila vkopanih večina arheoloških ostalin. Glede jame. Stratigrafsko nad njo ponekod leži plast SE 3, ki je sicer na potek plasti SE 2 in SE 3 v profilih sklepamo, da sta v zgornjem delu vsebovala maloštevilne najdbe iz prazgo- zapolnjevali naravno kotanjo, ki pada proti jugu. dovine, rimskega obdobja in novega veka (G1018–1032), katerih prisotnost gre pripisati navpičnemu prehajanju med Prvo plast v sektorju 2 je predstavljal gozdni humus (SE 13). plastmi ter železove konkrecije. S to plastjo smo tekom izko- Neposredno pod njo je ležala premešana kulturna plast s pavanj izenačili SE 136. V plast SE 3 so bile vkopane večino- pretežno rimskimi najdbami (SE 14). V osrednjem delu izko- ma vse jame in arheološke ostaline, na njej pa v spodnjem pnega polja smo pod slednjo odkrili SE 63, ki jo razlagamo delu ležijo zgostitve kamenja v vrsti oz. poti (SE 9, SE 18, SE kot prazgodovinsko kulturno plast s keramiko (zapolnitev 35, SE 36 in SE 43). SE 3 smo zasledili le v južnem delu najdi- kotanje). šča, tako da se zdi, da zapolnjuje naravno kotanjo. V sektorju 3 je pod gozdnim humusom in delno travno rušo Tekom izkopavanj so se pokazali vrtinci zemlje nad skalami. ležal kamnolom (SE 40) s pripadajočimi plastmi, ki so naka- Voda naj bi ob skalah hitreje pronicala in tako so na teh me- zovale na dejavnosti lomljenja kamenja. stih nastale zemljene zaplate. Zabeležili smo tri take pojave Arheološke ostaline na najdišču lahko časovno ločimo na (SE 24, SE 46 in SE 65). recentne oziroma moderne (62 SE; faza 4), slovanske (13 Omeniti velja tudi požiralnik ali ponikalnik (SE 11/10), ki je SE; faza 3), rimskodobne (14 SE; faza 2) in prazgodovinske bil v polpreteklem obdobju po pričevanju domačinov zasut (42 SE; faza 1, 1a, 1b) ter neopredeljive (19 SE) in plasti, z večjimi skalami. Te na tretjem nivoju tvorijo obroč v stenah ki so del geološke podlage (23 SE). Nekateri sledovi so se požiralnika. Sicer pa naj bi bile nekatere »rupe«, kot so potekom izkopavanja izkazali za zoogene (4 SE, faza 4) ali kot žiralnike imenovali domačini, obložene s kamenjem (Kapus del geološke osnove (1 SE), za tri pa se je izkazalo, da so le 2006, 19). Premešane najdbe (prazgodovinske in rimske) so zgostitve kamenja znotraj kulturne plasti (SE 2), štiri plasti pa bile odkrite predvsem na prvem nivoju (G1008). Plast med smo opustili (sl. 32). kamni je meljasta glina rjave barve. Požiralnik meri 1,81 × 1,61 m. Izkopan je bil do globine 2,19 m (sl. 33–36). Manjši požiralniki so bili verjetno tudi SE 21, SE 23/22 in SE 20/19 ter pogojno SE 99/98. Zadnji je vseboval pre- mešane najdbe, prazgodovinske, rimske, srednjeveške in 10⁞Za podrobnosti o geoloških razmerah na najdišču glej poglavje Ge- ološka podoba najdišča (str. 11). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 31 raziskano območje neolitik bronasta doba prazgodovina (neopredeljeno) antika zgodnji srednji vek novi vek neopredeljeno 5m 40 39 159 57 48 Sektor 3 177 110 114 155 101 58 120 2728 140 124 26 104 53 128 9 36 34 28 54 130 106 32 35 9 29 28 149 142 112 18 33 33 116 42 161 144 126151 122 171 146 153 135 85 56 163 44 157 Sektor 4 139 60 108 83 169 Sektor 1 173 167 77 175165 73 81 95 75 9768 90 92 17 15 62 51 32⁞Kompozitni načrt najdišča, faze 1–4; M 1 : 750. 32 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 raziskano območje neolitik bronasta doba prazgodovina (neopredeljeno) antika zgodnji srednji vek novi vek neopredeljeno 5m 40 39 159 57 48 Sektor 3 177 110 114 155 101 58 120 2728 140 124 26 104 53 128 9 36 34 28 54 130 106 32 35 9 29 28 149 142 112 18 33 33 116 42 161 144 126151 122 171 146 153 135 85 56 163 44 157 Sektor 4 139 60 108 83 169 Sektor 1 173 167 77 175165 73 81 95 75 9768 90 92 17 15 62 51 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 33 recentne starosti (G1009–1015). Požiralnika, ki sta vsebova- 7.3 Faza 1: prazgodovinsko la keramično gradivo, sta bila tudi SE 133/132 (srednjeveška obdobje keramika; G1016, G1017) in SE 88/87 (neznačilna prazgo- dovinska ali zgodnjesrednjeveška keramika) (sl. 66, temna Prvo fazo lahko na podlagi keramike razdelimo na dve lisa desno spodaj). Oba sta imela podobno obliko: okrogel podfazi, in sicer na jame, ki jih časovno uvrstimo v neolitik in vrh (premera med 1,80 m in 2,20 m) se je rahlo zožil v dno, redke jame, katerih najdbe spadajo v bronasto dobo. Prav zapolnjena sta bila z zelo temno sivkasto rjavim glinenim tako smo v fazo vključili ostaline, ki sicer vsebujejo praz- meljem, ki je vseboval tudi kamne pod 5 cm, drobce oglja godovinsko keramiko, a zaradi njene slabe ohranjenosti in zaobljeno keramiko. V globino sta segala od 3 do 4 m. natančnejša datacija ni mogoča. Večina jam in plasti, ki pri- padajo tej fazi, je ležala v sektorju 4, le redke v sektorju 1 in 2. V sektorju 4 je opazna večja zgostitev arheoloških ostalin na območju neolitskih bivanjskih jam oz. zemljank in oko- liških jam, ostale jame in sledovi poselitve so bili razpršeni po najdišču. 7.3.1 Faza 1a: prazgodovinsko obdobje, neolitik Arheološke ostaline v tej podfazi predstavljajo večje jame, ki so služile kot bivanjske jame oziroma zemljanke in so 33⁞Požiralnik SE 11/10, nivo 2; M 1 : 50. ležale na rahlo dvignjenem severnem delu najdišča ter posamezne jame na preostalem delu izkopanega polja (sl. 37). Izkopane so bile štiri bivanjske jame (SE 104/103, SE 112/111, SE 142/141, SE 171/170 = 142), tri jame (SE 130/129, SE 146/145, SE 101/100) ter stojka v jami SE 104 A D C B 34⁞Požiralnik SE 11/10, nivo 3 (pogled proti S). A B C D 35⁞Požiralnik SE 11/10, nivo 3; M 1 : 50. 36⁞Tloris in profila vkopa požiralnika SE 11; M 1 : 50. 34 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 (SE 177/176). Zamejili smo tudi bivalni jami 1 pripadajoč Najdbe v jami so bile po količini skromnejše: 843 odlom-prostor za druge dejavnosti (SE 140) in zgornji, uničen, del kov keramike (11506 g), 101 kosov kremena in 32 posebnih bivanjskih jam 3 in 4 (SE 131). Ob dveh večjih jamah so bile najdb (G1–175). Več najdb je bilo v južnem delu (mkv. 2 in manjše jame, verjetno del širšega bivalnega prostora. Ena 3) in v severnem delu jame (mkv. 5). jama je bila oddaljena od bivanjskih jam približno 50 metrov (SE 101/100). raziskano območje faza 1a - neolitik 5m Bivanjska jama 1 Jama 3 177 101 104 Jama 1 140 130 131 Bivanjska jama 3 Bivanjska jama 2 142 112 Bivanjska jama 4 171 Jama 2 145 Sektor 4 37⁞Načrt najdišča z neolitskimi ostalinami (faza 1a); M 1 : 500. Bivanjska jama 1 – SE 104/103, kv. BG29, 30; BF29, 30 (sl. 38–40) Jama je bila dolga 7,81 m in široka 3,55 m, globoka je bila keramika do 0,40 m ter zapolnjena s temno rumenkasto rjavim gline- oglje nim meljem, drobci oglja, železovimi oksidi in ožgano glino. Vkop se je izkazal za večjega, saj se je razširil še proti severu. 5 Jama je imela strme stene, dno je imelo več poglobitev, ve- 103 140 čjo v južnem delu jame, na severnem je bila opazna poglo- bitev z dvignjenim delom, podobno kot v bivanjski jami 2. Kakšno funkcijo so imeli kamni SE 5 (geološka osnova je 129 namreč izdanjala na severnem delu jame) v času uporabe jame, ni možno ugotoviti. Na vzhodnem delu je bila meja s SE 140 nejasna, zdi se, da je dokaj zložno prešla vanjo. 38⁞Bivanjska jama 1, prostor dejavnosti SE 140 in jama 1; M 1 : 200. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 35 39⁞Vkop bivanjske jame 1, prostor dejavnosti in jame 1 (pogled proti severu). A 104 C 176 5 D E K140 G F M 41⁞Mejna površina stojke SE 176 (pogled proti severu). N I 130 C A B L J D B H A B A B C D I J C D E F K L 42⁞Tloris in profila mejne površine stojke SE 176; M 1 : 50. G H M N kamni. Najdbe so podobne kot v neolitskih bivanjskih jamah (G793–804), a so redkejše. 40⁞Tlorisi in profili vkopov bivanjske jame 1, prostora Jama 1 – SE 130/129, kv. BF30, BE30 (sl. 43) dejavnosti SE 140 in jame 1 ter tloris mejne površine stojke Velika je bila 2,56 × 2,60 m, globoka približno 0,30 m. Za- SE 176; M 1 : 200. polnjena je bila z meljem rjave barve, manjšimi kamni ter Stojka 1 v bivanjski jami 1 – SE 176/177, kv. BF30 drobci oglja. Neolitsko gradivo je bilo maloštevilno, še po- (sl. 41, 42) sebej na severnem delu jame (G805, G806). Dno jame je V severni poglobitvi bivanjske jame 1 se je na dnu ohranila bilo rahlo konkavno, stene so bile položne. Prehod med sled preperele stojke. Bila je temno rjave barve z drobci ke- prostorom namenjenem dejavnostim in jamo 1 na vrhu ni ramike in ožgane gline ter oglja, v premeru je merila 0,24 m bil jasen, globlje pa je bil viden ostrejši prehod. Namemb- in je bila 0,11 m globoka. Stene so bile strme in so se kon- nost jame in prostora med njima ni jasna. Lahko, da je bila čale konično, kar kaže na to, da je bil kol oz. stojka zabita shrambena jama ali del prostora za različne dejavnosti. v jamo, na dnu ošiljena. Verjetno je predstavlja stojka del Bivanjska jama 2 – SE 112/111, kv. BC32, 33; BB32, 33 elementa za strešno kritino. (sl. 44–47) Prostor dejavnosti – SE 140 V dolžino je merila 5,66 m, široka je bila okoli 3,30 m, glo- V sklop bivanjske jame 1 spada tudi plast, ki je označevala boka do 0,45 m. Zapolnjena je bila s temno rumenkasto prostor, namenjen opravilom ob bivanjski jami 1. Plast je rjavim meljem, ki je vseboval drobce in večje kose ožgane temno rjave barve, glinen melj z drobci oglja in manjšimi gline, oglja in številne najdbe. Večja količina ožgane gline je 36 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 43⁞Vkop jame 1 (pogled proti severozahodu). bila odkrita v vzhodni polovici jame v mkv. 3 in 4 ob steni jame. Rob je ostro do položno prehajal v dokaj strmo se- verno steno, medtem ko sta bili vzhodni in zahodni zmerno strmi, južna pa položna. Na dnu sta bili vidni dve manjši in ena večja poglobitev z dvignjenim osrednjim delom. Ali so poglobitve preostanek lesene strešne kritine ali kakšnih posebnih dejavnosti znotraj jame, nismo uspeli ugotoviti. Skupaj je bilo v jami 2065 odlomkov keramike (21208 g), 16 kosov ožgane gline in 403 kosi kremena in kamna – orodja, 45⁞Bivanjska jama 2 med izkopavanji (pogled proti severu). odbitkov ali jeder (v skupni teži 3290 g) ter 64 posebnih najdb (številne zajemalke – najmanj 9, posode na nogah, ustja, keramika z okrašenim ostenjem itd.) (G176–476 (ke- ramika), G477–620 (kremen in kamen)). Številne najdbe ka- žejo na intenzivno uporabo prostora (povečana dejavnost, več opravil). Gradivo iz kremena je bilo odkrito v osredjem in južnem delu jame, keramično pa predvsem v mkv. 3 in 4 (osrednji del). keramika A lep 46⁞Vkop bivanjske jame 2 (pogled proti severovzhodu). oglje Radiokarbonska datacija: 5556 ± 45 BP, 4450 BC–4350 BC (verjetnost 68,2 %), 4490 BC–4330 BC (verjetnost 95,4 %). Bivanjski jami 3 in 4 Na vrhu tretjega sklopa bivanjskih jam 3 in 4 smo odkrili že uničen zgornji nivo SE 131. Sestava plasti je bila temno rjav glinen melj, ki se je težko ločil od okoliške SE 2. Grobo smo ga zamejili glede na razprostranjenost, sicer preme- šanih najdb11. Kasneje smo nivo znižali in plast ponovno B zamejili. V plasti SE 131 smo odkrili 29 posebnih najdb, A B 11⁞Premešane najdbe v plasti SE 131 in v bivanjskih jamah 3 in 4 bi lahko kazale na uničenje jam s kasnejšimi posegi v prostor npr. z 44⁞Tloris bivanjske jame 2; M 1 : 100. oranjem. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 37 A C E F D B A B 48⁞Vkopi kompleksa bivanjskih jam 3, 4, jam 2 in 14, SE 153 ter SE 125 (pogled proti severozahodu). C D C E F 142 A G 47⁞Tloris in profili vkopa bivanjske jame 2; M 1 : 100. 230 odlomkov keramike in 8 kosov kremena (G749–792). H Plast in pod njo ležečo jamo je presekal testni jarek inten- zivnih pregledov SE 126/125. Ko smo dosegli nivo SE 3, sta se na prostoru pod SE 131 pokazali dve manjši jami (SE E 146/145 in SE 153/152) in dve bivanjski jami (SE 142/141 in SE 171/170) (sl. 48, 49). Stratigrafskega odnosa med SE 142 F in SE 171 zaradi uničenja nismo mogli ugotoviti, zato smo B jami vodili kot enoten vkop z dvema zapolnitvama. Jami sta I ležali tesno druga ob drugi, po tem sta se tudi razlikovali D od drugih neolitskih bivanjskih jam. Morda gre za močno K uničeno večjo zemljanko. Jama je imela malo keramičnih in L 146 kremenastih najdb (skupaj 619 odlomkov keramike ter 57 A B kosov kremenain kamna) (SE 141: G621–6880 in SE 171: J G689–748), ki so bile podobno kot v ostalih jamah po- gostejše v osrednjih mkv. V precej večjem številu pa se je C D pojavljala tudi infiltrirana rimska, srednjeveška in recentna keramika. E F Bivanjska jama 3 – SE 142/141, kv. BE27, 28 (sl. 49) Jama je bila dolga 4,95 m, široka okoli 3,20 m ter globoka do 0,20 m. Zapolnjena je bila s temno rumenkasto rjavim G H meljem, z drobci oglja in manjšimi kamni. Stene jame so bile položne, dno je bilo rahlo konkavno. Radiokarbonska datacija:5547 ± 45 BP, 4450 BC–4340 BC I J K L (verjetnost 68,2 %), 4490 BC–4320 BC (verjetnost 95,4 %). 49⁞Tloris in profili vkopov bivanjskih jam 3 in 4 ter jame 2; M 1 : 100. 38 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Bivanjska jama 4 – SE 142/171, kv. BE26, 27; BD26, 27 (Guštin et al. 2005, 104). Na Čatežu so bili objekti razdeljeni Dolžina jame je znašala 5,30 m, široka je bila okoli 2,70 m, v 4 velikostne razrede, prevladujejo objekti med 30 in 50 m2 globoka pa okoli 0,20 m. Zapolnjena je bila s temno rumen- (8 objektov) ter med 10 in 20 m2 (7 objektov). Na obravna- kasto rjavim meljem z manjšimi kamni, drobci oglja in manj- vanem najdišču Ponikve pri Trebnjem niso bili odkriti objekti šimi kosi ožgane gline. Stene jame so bile položne, dno pa večji od 50 m2. Površina bivanjske jame 1 je znašala 24,8 rahlo konkavno, na vzhodnem delu jame je bila opazna m2 (skupaj z prostorom za dejavnosti SE 140 in jamo 1 33,6 manjša poglobitev. m2), površina bivanjske jame 2 je merila 16,1 m2, bivanjske Jama 2 – SE 146/145, kv. BD26 jame 3 14,0 m2 in bivanjske jame 4 15,2 m2 (skupna po- Jama 2 je sekala bivanjsko jamo 4, lahko pa bi bila tudi vršina obeh jam, torej SE 142, pa je znašala 29,3 m2). Tri del njenega širšega prostora dejavnosti. Globoka je bila bivanjske jame ( jama 2, 3 in 4) so bile velike med 14 m2 in kar 0,27 m, dolga 1,32 m in široka 1,36 m ter zapolnjena 16 m2, bivanjska jama 1 pa skoraj 25 m2, torej v velikostnih s temno sivkasto rjavim meljem, z drobci oglja in keramiko razredih, katerim pripada večina jam tudi na Čatežu. Obe (G807). bivanjski jami (1 in 2) sta bili usmerjeni proti severovzho- du, bivanjski jami 3 in 4 pa v smeri vzhod–zahod (vendar Jama 3 – SE 101/100, kv. BD39; BC39 (sl. 50) če sta predstavljali eno enoto, usmeritev ustreza drugima Jama je bila dolga 2,44 m, široka 1,29 m in globoka do dvema jamama). Podobne oblike kot bivanjski jami 1 in 2 so 0,27 m. Zapolnjena je bila s temno rumenkasto rjavim me- bile jame na Čatežu PO 091, PO 105, PO 055, ki so ovalno ljem in je vsebovala le prazgodovinsko keramiko (neolitsko oz. podolgovatih oblik. Kompleksu bivalne jame 1 s Ponikev in prazgodovinsko, G808–810). Na dnu jame so bili kamni, z vmesno površino in jamo 1 je podoben objekt PO 96 v del kamnite osnove SE 5. V kolikor ne gre za pojav vrtinče- Čatežu, medtem ko sta bivanjskima jamama 3 in 4 podob- nja in ponikanja vode ob skalni osnovi (skupaj s keramičnim na objekta PO 90 in PO 106 v Čatežu, ki prav tako ležita v gradivom), namembnost jame ni jasna. Leži precej odma- drugačni smeri kot preostale jame na najdišču. V kolikor sta knjena od drugih zemljank. bivanjski jami 3 in 4 ena enota, bi bili njej podobna objekta Predvsem večje jame (bivanjske jame 1–4) lahko na podlagi lahko PO 135 ali PO 110 s Čateža. Na Čatežu so izkopavalci analogij z drugih najdišč razlagamo kot bivanjske jame oz. uspeli v razporeditvi bivanjskih jam razbrati tako njihovo ča- zemljanke. Tako kot na večini najdišč, smo tudi na Ponikvah sovno kot prostorsko delitev v naselju, ki se je raztezalo na odkrili le dna bivanjskih jam, vrhnji deli so bili z oranjem površini 3,1 ha in so mu pripisali kar 65 neolitskih naselbin- močno poškodovani. skih objektov. Na Ponikvah so bivanjske jame bolj ali manj istodobne, keramične najdbe so podobne, pa tudi njihova Najboljše analogije za objekte vkopane v geološko osno- lega znotraj prostora ne kaže posebnosti v razporeditvi. vo najdemo na najdišču Čatež–Sredno polje (Tomaž 2010, Naselje bi se lahko širilo proti severu, v tem primeru je bil 29). Tak način gradnje objektov veže Tomaževa na bivanjsko raziskan le skrajni južni rob, kjer je naselitev razpršena. Tako kulturo Lengyelske kulture na prostoru jugovzhodne Evrope bivanjske jame na Ponikvah kot tudi v Čatežu so vkopane v geološko osnovo, imajo več poglobitev, kar bi lahko pred- A 101 stavljalo prostore za določena ali posebna opravila (Tomaž 2010, 34). Prav tako so bile v jamah ponekod zaplate ož- gane gline (npr. PO 104 na Čatežu in na Ponikvah bivanjska D 5 jama 2, drobci ožgane gline tudi v bivanjski jami 1 in 4), kar bi lahko povezali z neko vrsto stavbnih elementov npr. predelnih sten (Guštin et al. 2005, 104; Tomaž 2010, 37). C Pomanjkanje jam za stojke bi lahko kazalo na to, da so bile jame nadkrite z lahko streho iz vejevja (Tomaž 2010, 37); B verjetno bi lahko stojko 1 na Ponikvah razložili kot osrednji A B element strešnega kritja, šotorastega tipa. Manjše jame bi lahko razlagali kot odpadne jame ob bivanj- C D skih jamah (npr. jama 1 in 2) ali pa je šlo za jame neznane namembnosti ( jama 3; na Čatežu razlagajo nekatere jame tudi kot jame za kopanje gline (Tomaž 2010, 39)). 50⁞Tloris in profila vkopa jame 3; M 1 : 50. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 39 Tudi dobro izkopana zemljanka iz Radvanja (faza 2), kjer so Neolitik v osrednji Sloveniji, poselitev poleg stojk na obrobju ovalne bivanjske jame, velike 6 × 4,2 osrednje Slovenije in Bele krajine v 5. do 6 m in globoke do 0,50 m, odkrili tudi ožgano leseno tisočletju pr. n. š., kratek pregled steno, ognjišče ter zgostitev ožgane gline v jami, bi lahko služila kot analogija za bivanjske jame s Ponikev (Kramber- Zdi se, da so prav izkopavanja na avtocestah v Sloveniji ger 2010, 312, sl. 4). Tudi tu so bile ob bivanjski jami odkrite dala raziskavam 5. tisočletja pr. n. š. na območju Slovenije manjše odpadne jame. nov zagon z vrsto najdišč izkopanih s sodobnimi tehnika- mi in z novimi C14 datacijami (pregled raziskav Velušček Tudi neolitski objekt 1 z Dolskega (Klasinc et al. 2009, 18), 1999, 59; Velušček 2011; Sraka 2011; Sraka 2012, 349). velik 11 × 7 m, kaže podobnosti z bivanjskimi jamami na Ponikvah. Jama je nepravilne oblike, v njej je bil poleg ož- Doslej je bila obsežnejša raziskava naselbin v neolitiku in gane gline ter ožganih stojk odkrit tudi lesen element, ki eneolitiku znana z izkopavanja v Moverni vasi, ki je dala so ga razložili kot leseno pregrado jame. V jami je bilo več predvsem vpogled v poselitev Bele krajine. Budja je poka- poglobitev, ki bi lahko kazale na različna opravila ali pa bi zal na razlike v poselitvi ter lončarski proizvodnji, opazne lahko predstavljale shrambene jame (Žorž, Nadbath 2010, med 6. in 7. poselitveno fazo v Moverni vasi (Budja 1992, 357). V jami sta bili tudi dve kurišči. 95). Podobne spremembe so ugotovili tudi drugod na Do- lenjskem. V okviru projekta Utrjena prazgodovinska naselja Oba primera bivanjske kulture sta dobro ohranjena, saj je na Dolenjskem so bila namreč na nekaterih gradiščih od- zemljanko v Radvanju zapolnila naplavinska plast (v fazi 4), krite plasti, ki so pripadale neolitiku, npr. Gradec pri Mirni medtem ko je jamo iz Dolskega prekrilo zasutje zaradi uni- (Dular et al. 1991, 84, 89), morda sv. Ana nad Vrhpečjo čenja, morda požara (v fazi 2). (Dular et al. 1991, 76), Stari grad pri Zagradu (Dular et al. Gradnjo stavb z uporabo hišnega ometa izpričujejo tudi 2000, 119) ter Vihra nad Drago (Dular et al. 2000, 124)12. ostanki na neolitskih najdiščih, kot so Drulovka (Korošec V sklopu izgradnje avtocest pa je bilo odkrito obsežno 1960, 8), Spaha (hiše zamejujejo zgostitve keramike in hi- neolitsko najdišče Čatež–Sredno polje. Analiza keramike šnega ometa; Velušček 2011, 102) ter na najdišču Ozalj– s tega najdišča ter drugih sočasnih najdišč je botrovala Stari grad (zemljanka, z zgostitvijo hišnega ometa/ožgane opredelitvi nove neolitske kulturne skupine »Savska skupi- gline v kotu; Težak Gregl 2005, 155). na Lengyelske kulture«, ki označuje neolitsko poselitev v 1. Dobro ohranjene arheološke ostaline na najdišču Dolenji polovici 5. tisočletja pr. n. š. v osrednji in vzhodni Sloveniji Leskovec – Za Savo, Penk – Za Savo (Klasinc et al. 2010; Jo- (Guštin 2005, 7). vanović 2012, 30) kažejo na to, da so v nekaterih neolitskih Na poselitveni sliki 5. tisočletja v osrednji Sloveniji in Beli naselbinah obstajale tudi palisade (poleg jam za stojke tudi krajini13 je najti tako nižinska naselja kot jamska najdišča jame in večje bivanjske jame). (A–O; C – Ajdovska jama ter I – Ciganska jama, obe opre- Drugod na območju Slovenije v času neolitika domnevajo deljeni kot sakralna prostora, ter N – Jermanova jama) ter tudi gradnjo nadzemnih lesenih stavb pravokotnega tlorisa višinske postojanke (1–8). Opazna je gostejša poselitev npr. na Ptuju (Korošec 1965, 6) in na Gradcu–grajski park vzdolž rek (Sava, Krka, Lahinja, Temenica) ter ob prehodih (Mason 1994 (1995), 184) ali deloma gradnjo v stojkasti teh- proti Ljubljanski kotlini. Velja pa opozoriti tudi na več me- niki npr. v Dragomlju (Turk, Svetličič 2005, 65, 72) ter Colu 1 stih opazen premik neolitske poselitve iz nižin na bližnje pri Podgračenem (Horvat 2005, 145). višje ležeče lokacije v eneolitiku (npr. Čatež–Sredno polje in Čateški grič pri Čatežu, Dolsko in Gradišče nad Dešnom, morda celo Ponikve in Sv. Ana) (sl. 51). Verjetno zaradi stanja raziskav po številu najdišč izstopa Bela krajina. Tu je poselitev v neolitiku vezana na rečne meandre in okljuke tik ob območjih z visoko kvalitetno ze- mljo, vendar poselitev ni enakomerna (Budja 1995; Mason 12⁞Na večini najdišč prevladujejo plasti iz eneolitika; za pregled Dular 2001, sl. 1. 13⁞Zemljevid povzet po Dular 2001, sl. 1 in Velušček 2011 sl. 5.1 ter dopolnjen po Budja 1992; Guštin 2005; Horvat 1989; Horvat 2009; Klasinc et al. 2009; Klasinc et al. 2010; Mason 1994 (1995); Mason, Andrič 2009; Tomaž 2006. 40 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 okolico Karlovca, Kočevsko ter Štajersko oz. vzhodno Ko- roško v Avstriji. Razen redkih jamskih najdišč in višinskih postojank so bile naselbine Savske skupine postavljene na planem, na plodnih terasah ob vodotokih. Na primeru Ča- teža-Sredno polje se kaže, da so bili večji objekti, kmetije postavljeni razpršeno in so bili nepravilnih oblik, velikosti od 4 do 8 m v premeru. Gre za zemljanke, ki so bile vko- pane in so imele verjetno šotorasto strešno kritino (Guštin 2005, 10). Podobna je bila naselbina v Dragomlju, kjer sta bili prepoznani dve neolitski gospodarstvi z jamami (Turk, Svetličič 2005, 66), zemljanke pa so bile odkrite tudi na našem najdišču, na Ponikvah pri Trebnjem. Ob pomoči C14 datacij lahko z večjo gotovostjo dopolnju- jemo sliko poselitve v 5. tisočletju pr. n. š., a hkrati neka- teri avtorji opozarjajo na pasti pri vzporejanju arheoloških najdišč zgolj na osnovi tovrstnih datacij (Sraka 2011; Sraka 2012; Velušček 2011; Guštin 2005). Najstarejše datacije so 51⁞Karta neolitskih najdišč na območju dela osrednje z jugovzhoda skupine (Čatež, Moverna vas), najmlajše pa in jugovzhodne Slovenije, M 1 : 500000, podlaga DMR; tako z jugovzhoda kot tudi z severozahoda (Dragomelj, A Resnikov prekop, B Dragomelj, C Ajdovska jama, D Čatež– Sredno polje, F Pusti Gradac, G Dolsko, H Gradac – grajski Resnik itd.) (Velušček 2011, 228, 229). Sraka pa opozori, park, I Ciganska jama, J Leskovec – Za Savo, K Sevnica, da čeprav je na razpolago 66 datacij iz 14 najdišč iz časa L Col 1 pri Podgračenem, M Ponikve pri Trebnjem, N Arto, 5. tisočletja pr. n. š., izstopa slaba zastopanost datacij za 2. O Ozalj; 1 Gradišče pri Hohovici, 2 Gradec pri 3Mirni, polovico 5. tisočletja. Za Savsko skupino v osrednjem delu 3 Sv. Ana nad Vrhpečjo, 4 Stari grad pri Zagradu, 5 Grac Slovenije teh datacij sploh ni, imamo pa značilno keramiko pod Seli pri Zajčjem vrhu, 6 Topli vrh nad Novim Taborom, (npr. Gorenjska, Drulovka) (Sraka 2011, 7, 63). V drugi po- 7 Spaha nad Brezovico pri Predgradu, 8 Straža nad Gorenjimi Radenci. lovici 5. tisočletja pr. n. š. se na najdiščih v severovzhodni Sloveniji že pojavlja gradivo značilno za eneolitik – za La- 1994 (1995)). Tako Mason (1994 (1995), 186) predlaga nov sinjsko kulturno skupino (Sraka 2011, 7). model. V začetni kolonizaciji v 5. tisočletju pr. n. š. vidi dva kompleksa, in sicer prvega v Moverni vasi–Gradcu ter dru- Najdbe iz najdišča Ponikve pri Trebnjem kažejo, da je pri- gega v Pustem gradcu–Zorencih. Izraba prostora je bila v padalo Savski skupini, glede na datacije sodi na njen konec tem času intenzivna (Mason, Andrič 2009). V 4. tisočletju in tako daje pomembne podatke za opredelitev kulturnih pr. n. š. so se naselja sekundarne kolonizacije širila na pla- tokov tudi v drugi polovici 5. tisočletja v osrednji Sloveniji. toje oz. v notranjost Bele krajine, kar bi bila lahko posledi- ca populacijske rasti ter večje vloge živinoreje, ki se kaže 7.3.2 Faza 1b: prazgodovinsko obdobje, tudi v materialni kulturi npr. s pojavom cedil in pečatnikov. bronasta doba Večji pomen dobi tudi transhumanca. Nanjo se veže pojav Fazi 1b (sl. 52) smo pripisali štiri jame in nekaj posebnih višinskih naselbin (npr. Spaha). Višinska naselja, ki so bila najdb, ki so ležale ob teh jamah v plasti SE 3 (na vrhu pla- poseljena v poznem neolitiku, so kasneje, v eneolitiku, utr- sti oz. stiku s SE 2), SE 2 ali SE 1. Keramika se razlikuje od jena kot npr. Spaha in Gradec pri Mirni. Mason tudi jamska neolitske po načinu pečenja (slabo oksidacijsko). Odlomki najdišča povezuje s transhumanco. Velušček na drugi stra- so na notranji površini temnejše barve, zunanja površina je ni jamska najdišča v okolici Spahe opredeljuje kot sakralne rjava. Površina je bolj groba, stena je debelejša in oblikovni prostore, Spaho pa kot višinsko naselbino ob pomembni spekter drugačen. prazgodovinski poti od Kvarnerja proti severozahodu, ki je istočasna s poselitvijo Moverne vasi (Velušček 2011). Ob prvi opredelitvi Savske skupine se je njen prostor raz- tezal ob Savi in njenem zaledju (Guštin 2005, 9, sl. 1), Velu- šček pa meni, da je njen prostor veliko širši (Velušček 2011, 206) ter v Savsko skupino vključi tudi območje Bele krajine, Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 41 raziskano območje faza 1b - bronasta doba faza 1 - prazgodovina (neopredeljeno) 5m 120 149 161 153 163 Sektor 4 60 108 83 169 173 175 166 97 68 52⁞Načrt najdišča z bronastodobnimi in prazgodovinskimi ostalinami (faza 1b in 1); M 1 : 750. Jama 4 – SE 60/59, kv. AS37 (sl. 53, 54) 2,20 m dolga in 1,96 m široka jama je bila zapolnjena z rjavim glinenim meljem z drobci oglja (tudi do 0,5 cm) ter več odlomki prazgodovinske keramike (skupaj 130 odlom- kov, 625 g), le en opredeljiv kot bronastodobni (G812), en neolitski odlomek in neopredeljivi prazgodovinski odlomki, A med njimi tudi predilno vretence (G811) ter kremen (G813) keramika in odlomek železove rude. Globoka je bila le 0,12 m. Stene kamen jame so bile položne, dno je bilo konkavno. C D Jama 5 – SE 120/119, kv. BI23; BH23 Premer jame je znašal 2,18 m, globoka je bila le 0,08 m ter B bila zapolnjena s temno rumenkasto rjavim meljem, ki je A B vseboval tudi manjše kamenje in drobce oglja. Kljub temu, da je bila jama zelo plitva, smo v njej našli kar 40 odlomkov keramike (314 g), keramično utež (G816) ter kremenasto C D jedro in dva brusa (G821–823). Večino keramike smo opre- delili kot bronastodobno (G814, G818), nekatere kose pa kot neolitske (npr. G815, G817, G820)14. 53, 54⁞Tloris jame 4; M 1 : 100 in tloris in preseka vkopa jame 4; M 1 : 100. 14⁞G813 je bil opredeljen le kot prazgodovinski odlomek. 42 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Sklop jam v kv. AS32, 33; AR32, 33 (sl. 55–57) 7.3.3 Faza 1: prazgodovinsko obdobje, Štiri jame (SE 167/166, SE 169/168, SE 173/172 in SE neopredeljeno 175/174) so ležale na južnem robu osrednjega dela izko- pnega polja, tri od njih so vsebovale zgolj prazgodovinsko Kot prazgodovinske, vendar časovno natančneje neopre- keramiko. Skupno vsem jamam je, da so bile precej plitve. dljive so ostale jame, ki po svoji stratigrafski legi pripada- jo prazgodovinski fazi (prekrite so bile s plastmi mlajšega Le keramika iz jame SE 175 je bila časovno opredeljiva kot nastanka, večinoma SE 2), a so bile brez najdb (npr. SE bronastodobna. Najdbe iz SE 173 (G826–829, keramika in 153/152, SE 83/82, SE 169/168) ali take, ki so vsebovale kremen) in SE 167 lahko opredelimo le kot prazgodovinske nedoločljivo prazgodovinsko keramiko (npr. SE 108/107, SE (sl. 63, 64). SE 169 je bila brez najdb. Verjetno gre za sklop 149/148, SE 167/166, SE 173/172, SE 68/67) (sl. 58). jam, ki so bile sočasne. Jama 6 – SE 153/152, kv. BD27 Bronastodobna poselitev prostora je skromna in kaže bolj Jama z nejasnim obrisom je ležala ob neolitski bivanjski na naključno ali kratkotrajno prisotnost na najdišču. Verjetno jami 4. Njen premer je znašal okoli 1 m in je bila precej plitva lahko jame in keramiko v plasteh pripišemo dejavnostim, (globoka le 0,05 m); zapolnjena je bila s temno rumenkasto vezanim na obdelavo polj ali izrabo naravnih virov v dolini. rjavim glinenim meljem z drobci oglja. Zaradi bližine neo- litskih bivanjskih jam 3 in 4 ter dejstva, da je bila prekrita s SE 2, smo jo pripisali fazi 1. Jama 6 ni imela najdb, verjetno pa je bila del neolitskega kompleksa. Jama 7 – SE 161/160, kv. BI12, 13; BH12, 13 (sl. 58) Ležala je na skrajnem zahodnem robu izkopanega polja, tik ob nabrežini lokalne ceste. V dolžino je merila 5,4 m, v širino 1,9 m in v globino 0,27 m. Zapolnjena je bila s temno rumenkasto rjavim meljem z 2–5 cm velikimi apnenčastimi kamni; zgoraj so bili kamni večjih dimenzij (5 do 13 cm), spodaj pa manjši, ki so se pojavljali do globine 15 cm, zgo- stitev kamenja je bila na sredini jame. Najdbe v jami so bile neznačilne, večje količine ožgane gline, velikosti tudi do 5 cm, so ležale pod kamni, v jami je bila tudi talilna žlindra, ruda in oglje. Njena namembnost ostaja neznana. 55⁞Vkop jame SE 175, v ozadju vkop SE 173 (pogled proti severu). A C keramika ožgana glina D B A B C D 56, 57⁞Tloris jame SE 173/172 in tloris in preseka vkopa jame SE 173; M 1 : 50. 58⁞Jama 7 s kamni na površini (pogled proti severu). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 43 Jama 8 – SE 97/96, kv. AN35 V sektorju 2 je ležala rumenkasto rjava plast glinenega me- Odkrita je bila ob jugovzhodnem robu rimskodobne- lja SE 63, ki je bila nad SE 4 (sterilna osnova) ter pod SE 14 ga kurišča SE 95. Imela je premer 0,75 m, globoka je bila (rimskodobna kulturna plast). V plasti so bili rahlo zaob- 0,23 m. Zapolnjena je bila z glinenim meljem rjave barve, ljeni apnenčasti kamni, posamezni drobci ožgane gline in ki je vsebovalo drobce oglja in en odlomek bronastodobne oglja ter tako prazgodovinske kot tudi rimskodobne najdbe keramike (G824). Zaradi radiokarbonske datacije, ki kaže (G825). Le-te ležijo predvsem na stiku z zgoraj ležečo pla- na obdobje konca prazgodovine, smo jamo pripisali fazi 1, stjo. Možno je, da plast predstavlja zapolnitev manjše kota- vendar obstaja verjetnost, da je bila jama v uporabi šele v nje na rahlo dvignjenem platoju. času okoliških ognjišč in kurišča iz rimskega obdobja. Radiokarbonska datacija: 7.4 Faza 2: rimsko obdobje 2191 ± 40 BP, 360 BC–280 BC (verjetnost 42,2 %), 260 BC– 190 BC (verjetnost 26,0 %) (skupaj verjetnost 68,2 %), 390 Arheološke ostaline iz rimskega obdobja (sl. 59) so redke, BC–160 BC (verjetnost 95,4 %). kljub temu, da je bilo tekom intenzivnih terenskih pregledov Jarek SE 83/82, kv. AV25; AU25 najdeno več zgostitev rimskodobne keramike (glej poglavje Potekal je po dnu sonde 9 v dolžini 10,5 m. Bil je vkopan v Rezultati površinskega pregleda, str. 319). Le-te bi lahko bile SE 3, ležal je pod kotanjo (SE 78), ki pogojno sodi v rimsko posledica dejavnosti na tem prostoru v tem času, gospo- obdobje. Zapolnjen je bil z glinenim meljem olivno rjave darske izrabe njiv za potrebe bližnjega pretorija ali dejav- barve, brez najdb. nosti, vezane na sedaj že uničen rimskodobni kamnolom, kakor predvideva B. Djurić. V jami SE 68/67 je bil najden le en netipičen odlomek praz- godovinske keramike. raziskano območje faza 2 – rimska doba 5m Sektor 4 Sektor 2 15 73 81 62 95 59⁞Načrt najdišča z rimskimi ostalinami v sektorju 2 in 4 (faza 2); M 1 : 200. 44 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Rimskemu obdobju smo pripisali eno plast (SE 14) glinene- ga melja temno rumenkasto rjave barve, ki vsebuje prevla- dujoče rimskodobne najdbe (G831, G832, G834–847) ter redke odlomke keramike iz drugih obdobij (G833, G848) (sl. 60). Kamnit postament – SE 15, SE 62, kv. AR73, 74; AP73, 74 (sl. 61–63) Izpostaviti velja kamnit postament (SE 15) iz rimskega ob- dobja v sektorju 2. Okoli apnenčastega kamna SE 15 nismo zasledili nobenega vkopa. Menimo, da je bila zanj obdelana kar živa skala. Mere kamna so bile 1,32 × 1,06 m. Tekom stoletij je skala razpadla, tako da je bil postament v času iz- kopavanj sestavljen iz treh delov, ki so tvorili zaobljen pravo- kotnik. Na sredini je bila manjša pravokotna odprtina, velika 61⁞Kamnit postament z notranjim polnilom SE 62 (pogled 0,56 × 0,3 m, zapolnjena s peščenim meljem temno rjave proti zahodu). barve (SE 62). V njej je bilo več odlomkov svinčenih zagozd z luknjami ob ožji stranici. Dve od treh zagozd imata na ožji stranici luknje kvadratnih oblik; večja med njima meri 19,7 × 4,4 cm, luknje merijo med 0,8 in 1,3 cm ter 0,4 do 0,6 cm 15 62 15 (sl. 64, 65). Svinčene zagozde oziroma spojke so služile za utrditev ali vezavo železnih spon, ki so spajale dele kamnite 15 konstrukcije. Na to kažejo luknje na ožji stranici svinčenih ostankov. Podobno vezavo kamnitih blokov najdemo na grobišču Draga pri Beli Cerkvi (Križ 2003a, 33, 36). Zato na 62⁞Tloris kamnitega postamenta z notranjim polnilom lokaciji Ponikev domnevamo postament za nadzemni spo- SE 62; M 1 : 50. menik, morda kažipot, mejnik, miljnik. 60⁞Struktura 1 (levo) in plasti SE 14, SE 51 v sektorju 2 (pogled proti vzhodu). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 45 Ostale rimskodobne ostaline V to fazo smo uvrstili tudi kotanjo SE 78, ki je ležala na skrajnem južnem delu najdišča. Kotanja je bila zapolnjena z glinenim meljem temno rjave barve, v njej so bile redke prazgodovinske najdbe, več je rimskodobnih najdb in re- centnega gradiva (vsi odlomki neznačilni). Stratigrafsko je ležala nad SE 3 v osrednjem delu sektorja 4 in nad SE 4 v vzhodnem delu. Nad njo je bila SE 2. Vidna je bila v profilih sond 14, 13 in 8 (sl. 29, 30). Kotanja pada proti jugu. Na južnem delu izkopnega polja smo odkrili dve ognjišči in kurišče (sl. 66) ter več jam. Jama SE 75/74 ter plast SE 69 sta zaradi premešanih najdb ostali neopredeljivi, ostalo jamo ( jama 8, SE 68/67) smo opredelili kot prazgodovinsko. 63⁞Kamnit postament po odstranjeni polovici postamenta in Obstaja pa verjetnost, da so bile jame del rimskodobnega notranjega polnila SE 62 (pogled proti vzhodu). prostora kurjenja. Vse ostaline so bile vkopane v SE 3, nad njimi je bila SE 2; SE 69 je prekrivala ognjišče 1. Ognjišče 1 – SE 73/70/71/72, kv. AO34 (sl. 67–70) Ognjišče 1 je bilo sestavljeno iz zunanje zapolnitve (SE 72), ki je imela neostro mejo in je bilo temno rjave rumenkaste barve ter notranje zapolnitve (SE 70), prav tako temno ru- menkasto rjave barve, a z drobci oglja, ožgane gline ter keramiko, ki je zelo slabo ohranjena. Verjetno gre za rimsko kuhinjsko posodje. Odlomki tipološko niso opredeljivi, zato tudi niso vključeni v katalog gradiva. Kamnita konstrukci- ja (SE 71) je bila sestavljena iz ploščatih apnenčastih plošč, velikih od 30 × 20 cm do 15 × 10 cm, z zaobljenimi robovi, ki so bile v jamo postavljene navpično. Kamni niso kazali 64⁞Svinčeni predmeti, zagozde, najdene v notranjem polnilu znake ožganosti. V dolžino je merilo ognjišče 1,75 m, široko kamnitega postamenta SE 62. je bilo 0,71 m, na najglobljem delu pa 0,14 m globoko. Radiokarbonska datacija (SE 70): 2004 ± 40 BP, 1Σ 50 BC–60 AD (verjetnost 68,2 %), 2Σ 120 BC–80 AD (verjetnost 94,4 %), 160 BC–130 AD (verjetnost 1,0 %) (skupaj verjetnost 95,4 %). 65⁞Svinčeni predmeti, zagozde, iz SE 62, ožje stranice s kvadratnimi luknjicami. 66⁞Ognjišči 1 in 2, kurišče 1 ter požiralnik SE 88 na jugu sektorja 4 (pogled proti jugovzhodu). 46 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Ognjišče 2 – SE 81/79/80/102, kv. AO34 (sl. 71–74) lep Ob ognjišču 1 je ležalo ognjišče 2, ki je bilo nepravilno okro- oglje gle oblike, dimenzij 1,53 × 1,86 m, globine 0,21 m. Zunanja kamen 71 zapolnitev (SE 79), peščeno glinen melj, je bila razprostra- njena na celotni površini jame, tudi nad notranjim zasutjem (SE 102). Prevladovala je groba rimskodobna kuhinjska ke- 70 73 ramika (G830), manj je prazgodovinske (le 2 odlomka) in recentnega gradbenega materiala, najdeni so bili tudi manj- ši kosi ožgane gline in oglja. Notranje zasutje (SE 102) je ležalo v mejah kamnitega oboda (SE 80), ki je bilo sestavlje- no iz prevladujočih večjih apnenčastih neožganih kamnov, 72 nekateri med njimi so bili postavljeni navpično. Notranje zasutje je predstavljal glinen melj rjave barve in je merilo v dolžino 1,13 m in v širino 0,60 m, debelo je bilo 0,13 m. Poleg manjših kamnov in odlomka keramike so bili v njem 67⁞Ognjišče 1; M 1 : 50. najdeni tudi odlomki ožgane gline velikosti do 2 cm ter kosi oglja do 0,5 cm. Radiokarbonska datacija (SE 102): 1981 ± 45 BP, 40 BC–70 AD (verjetnost 68,2 %), AD 100 BC–130 AD (verjetnost 95,4 %). keramika kamen 80 102 68⁞Pogled na delno izpraznjeno ognjišče 1 (pogled proti zahodu). 79 A kamen 71 71⁞Tloris ognjišča 2; M 1 : 50. A C D C D 70 B A B B A B C D C D 69, 70⁞Tloris in profili ognjišča 1 po odstranjenem 72⁞Presek ognjišča 2 (pogled proti severu). notranjem polnilu SE 70; M 1 : 50 in tloris in profila vkopa ognjišča 1; M 1 : 50. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 47 A 7.5 Faza 3: zgodnjesrednjeveško 80 A obdobje Jame, ki pripadajo tej fazi (sl. 76), so bile najdene zgolj v C C D D severnem delu sektorju 4. Le SE 124/123 ( jama 9) je bila dokumentirana že na nivoju SE 2, ostale so bile odkrite na nivoju SE 3. Med seboj so bile precej oddaljene, med 12 in B 25 m. Tipološko so prevladovale odpadne/shrambne jame, A B B A B v katerih je bilo sicer najdeno premašano gradivo (od praz- godovine, rimskega obdobja do zgodnjegasrednjega veka), C D a prevladovala je za to obdobje značilna keramika, ki pa je C D tipološko težko opredeljiva. Jama 9 – SE 124/123, kv. BE33; BD33 (sl. 77–83) To, da so bile jame vkopane v višji, verjetno z oranjem uni- 73, 74⁞Tloris in profila ognjišča 2 po odstranjenem čen sloj, smo zasledili pri jami 9, ki smo jo odkrili tik nad sti- notranjem polnilu SE 102; M 1 : 50 in tloris in profila vkopa kom SE 2 in SE 3. Jama je bila dolga 3,62 m in široka 1,36 m, ognjišča 2; M 1 : 50. globoka kar 0,43 m. Dokumentirana je bila v treh nivojih. Na Kurišče 1 – SE 95/94, kv. AN34, 35 (sl. 75) površini (nivo 1) so se sicer pojavljale manjše zgostitve ka- Kurišče 1 je merilo 1,65 m v dolžino in 1,04 m v širino, glo- menja in keramike, ki so na nivoju 2 in 3 tvorile večjo kamni- boko je bilo 0,23 m. Zapolnjeno je bilo z rjavim peščenim to grobljo. Jama 9 je bila zapolnjena s temno rumenkasto meljem, manjšimi kamni, z večjo količino ožgane gline, veli- rjavim meljem z apnenčastimi, precej ostrorobimi kamni, ki kosti tudi do 3 × 4 cm, in kosi oglja. Kurišče ni imelo kamni- so tvorili tri zgostitve. Večja in debelejša je bila osrednja, kjer te obloge. Keramika v njem je bila iz prazgodovinskega in so bili spodnji kamni manjši in bolj razdrobljeni. Kamni niso rimskega obdobja (skupaj 4 odlomki, vsi atipični). tvorili nobene konstrukcije. Med kamni je bila najdena ke- ramika (prevladovala je zgodnjesrednjeveška (G849–854), a Radiokarbonska datacija: se je pojavljala tudi rimska (5 odlomkov/14 g) in posamezni 1886 ± 45 BP, 60 AD–170 AD (verjetnost 60,5 %), 190 raztreseni odlomki kosti (sl. 76) ter kosi oglja. V jami sta bila AD–210 AD (verjetnost 7,7 %) (skupaj verjetnost 68,2 %), tudi trije kosi železove rude. Stene jame 9 so bile strme, 20 AD–240 AD (verjetnost 95,4 %). prehod v dno je bil oster, dno je bilo banjasto in je rahlo V rimski fazi poselitve prostora lahko ločimo dva sklopa padalo proti jugu. Na severni steni je bila manjša izravnava. ostalin. Kamnit postament v sektorju 2 bi lahko kazal na Radiokarbonska datacija: obstoj groba, vendar ne moremo govoriti o grobišču ob 1308 ± 45 BP, 660 AD–720 AD (verjetnost 47,5 %), 740 rimski cesti Emona–Neviodumum, vsekakor pa lega ustreza AD–770 AD (verjetnost 20,7 %) (skupaj verjetnost 68,2 %), rimskemu načinu umeščanja grobov ob ceste. Drugi sklop 640 AD–820 AD (verjetnost 95,4 %). ostalin (ognjišči in kurišče) kažejo na dejavnosti vezane na uporabo ognja, morda v povezavi z izkoriščanjem bližnjega kamnoloma; lahko pa bi bile posledica dejavnosti na tem keramika prostoru kot npr. gospodarska izraba njiv za potrebe bli- kamen žnjega pretorija. PN 164 77⁞Tloris jame 9, nivo 1; M 1 : 50. 75⁞Pogled na presek kurišča 1 (pogled proti zahodu). 48 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 raziskano območje faza 3 - zgodnji srednji vek 5m Sektor 4 124 52 106 143 121 135 76⁞Načrt najdišča z zgodnjesrednjeveškimi ostalinami (faza 3); M 1 : 500. 78⁞Presek jame 9, nivo 2 (pogled proti vzhodu). kost keramika kamen kamen A 81⁞Presek jame 9, nivo 3 (pogled proti severovzhodu). B A B koncentracija kamnitih okruškov/manjšega grušča 79, 80⁞Presek jame 9, nivo 2; M 1 : 50 in tloris jame 9, 82⁞Detajl kosti v jami 9. nivo 3; M 1 : 50. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 49 A C D B A B C D 84⁞Situacija med praznjenjem jame 10, s kamni/zagozdami 83⁞Tloris in profila vkopa jame 9; M 1 : 50. stojk (pogled proti jugozahodu). Jama 10 – SE 106/105, kv. BE31 (sl. 84–86) Jamo 10 smo na začetku opredelili kot jamo z več stojkami, najmanj dvema. Zapolnjena je bila z zelo temno sivkasto rjavim glinenim meljem, ki je vseboval kamne precej zaob- ljenih robov, drobce in večje kose oglja, keramiko, železovo rudo in drobce kosti. Med praznjenjem jame smo sicer na globini 20 cm naleteli na dve pregradi iz rumene ilovice, vendar je bilo temno zasutje jame tudi pod njima. Večje ko- ličine oglja bi lahko nakazovale na preperele ostanke stojk, kamni, ki so bili najdeni predvsem na vzhodnem in zaho- dnem robu jame, na globini med 25 in 30 cm, pa bi služili kot zagozde za stojke, ki so bile v jamo postavljene pod ko- tom, saj sta bili steni na zahodni in južni strani poševni, dno jame je bilo ravno. Vendar smo v jami 10 našli kar 90 od- 85⁞Vkop jame 10 (pogled proti severozahodu). lomkov (364 g) zgodnjesrednjeveške keramike (G855–857), kar je več kot v jami 9, en odlomek rimskodobne keramike, Jama 11 – SE 53/52, kv. BC38, 39; BB38, 39 (sl. 87) rudo ter odlomek kamnitega brusa (G858). Zaradi večje ko- Jama dolžine 1,85 m in širine 1,62 m ter globine do 0,3 m je ličine keramike bi lahko jamo opredelili tudi kot odpadno bila zapolnjena z rjavim glinenim meljem, ki je vseboval kos oz. shrambno jamo. Stojke pa bi lahko bile del lesenega železove rude in talilno žlindro, oglje, ki je bilo razporejeno podesta. Jama je imela premer po celotnem zasutju ter do 4 cm velike ožgane apnenčaste 1,04 m, globoka je bila 0,40 m. kamne, ki so se pojavljali le na jugozahodnem delu jame. A D Ob njej je izdanjala SE 5. Keramika v jami je bila premešana, poleg enega odlomka neolitske in več odlomkov prazgodovinske keramike, je Radiokarbonska datacija: C prevladovala prav zgodnjesrednjeveška. Odlomki keramike 1133 ± 40 BP, 870 AD–980 AD B niso tipološko opredeljivi. Stene jame so bile na severni in (verjetnost 68,2 %), 770 AD– A B vzhodni strani strme, prav tako je bil oster tudi prehod stene 990 AD (verjetnost 95,4 %). v dno, ki je bilo ravno. Jugozahodna stena je bila položna in postopoma prehajala v dno. Radiokarbonska datacija: C D 1489 ± 32 BP, 650 AD–710 AD (verjetnost 51,1 %), 740–770 (verjetnost 17,1 %) (skupaj verjetnost 68,2 %), 650 AD–780 AD (verjetnost 95,4 %). 86⁞Tloris in profila vkopa jame 10; M 1 : 50. 50 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 A Jama 13 – SE 144/143, kv. BE26; BD26 (sl. 89) Na zahodu sklopa neolitskih bivanjskih jam 3 in 4 smo izko- F C pali jamo 13, ki je merila v premeru 0,89 m in je bila globoka le 0,19 m. Zapolnjena je bila z zelo temno sivkastorjavim D meljem, ki je vseboval drobce ožgane gline in oglja, kerami- ko (rimskodobno in prevladujočo zgodnjesrednjeveško; vsa tipološko neopredeljiva) ter manjše kamne do 3 cm. E Radiokarbonska datacija: B 1418 ± 45 BP, 600 AD–660 AD (verjetnost 68,2 %), 550 AD– A B 680 AD (verjetnost 95,4 %). A C D C D E F B A B 87⁞Tloris in profila vkopa jame 11; M 1 : 50. Jama 12 – SE 122/121, kv. BE22, 23 (sl. 88) C D Jama ovalne oblike, dolžine 1,70 m in širine 1,26 m, globo- ka 0,20 m, je bila zapolnjena z zelo temno sivkasto rjavim meljem z redkimi kamni in drobci oglja (na zahodni strani 89⁞Tloris in profila vkopa jame 13; M 1 : 50. jame je bilo bolj intenzivne barve in globje). V osrednjem delu jame je bila opazna poglobitev, ki je zložno prehajala Ognjišče 3 – SE 135/134, SE 147, kv. AZ35, 36 (sl. 84–88) v dvignjeni severni in južni del. Keramično gradivo v jami je Ognjišče 3 bi lahko razložili tudi kot peč ali pa kurišče, kjer bilo zelo premešano (prazgodovinska, rimska in zgodnje- so, morda enkratno, verjetno pa večkrat, kurili. Stene jame srednjeveška keramika je bila močno fragmentirana in zato so bile ožgane (SE 147) ali osmojene. Jama, velika 1,22 × atipična), a je prevladovala zgodnjesrednjeveška keramika. 1,37 m in globoka 0,51 m, je bila zapolnjena s peščenim meljem rumenkasto rjave barve, brez najdb. SE 147 je bila A tanka plast rdečkasto rjave zapečene zemlje, ki smo jo opredelili kot oblogo ob stenah, predvsem na severni in juž- ni steni ter ponekod na dnu. Proti dnu smo našli tudi večjo C količino mazavega mastnega oglja v kosih, velikih tudi do 5 × 3 cm, ki je ležalo kot strnjena plast, debela do 1 cm. Stene D jame so bile strme, razen zahodne, ki je bila proti vrhu rahlo poševna. Prehod v dno je bil oster, dno pa ravno. B Podobna zgodnjesrednjeveška peč, katere dno predstavlja plast prežgane ilovice in ima obložene stene s temno rdeč- A B kastorjavo plastjo, a s številnimi najdbami in konstrukcijo iz ožgane gline, je bila odkrita na najdišču Močna (Tica 2013, 43). Peč na Močni je glede na radiokarbonske datacije mlaj- C D ša (768 AD–890 AD, 86,8 % verjetnost). Morda je bila peč na Ponikvah po uporabi pospravljena oz. izpraznjena. 88⁞Tloris in profila vkopa jame 12; M 1 : 50. Radiokarbonska datacija (SE 134): Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 51 1329 ± 50 BP, 650 AD–720 AD (verjetnost 52,2 %), 740 AD–770 AD (verjetnost 16,0 %) (skupaj verjetnost 68,2 %), 600 AD–780 AD (verjetnost 94,2 %), 790 AD–810 AD (ver- jetnost 1,2 %) (skupaj verjetnost 95,4 %). Glede na radiokarbonske datacije na najdišču lahko do- mnevamo dve fazi zgodnjesrednjeveške poselitve. Večina jam je iz sredine 7. stoletja, le jama 10 s konca 9. stoletja. V razporeditvi, sicer razpršene zgodnjesrednjeveške pose- litve, sta se fazi prostorsko medsebojno prekrivali ( jama 10 je ležala med starejšimi jamami). Prav tako zaradi tipa pose- litve ne moremo reči, da je bil obseg naselbine ugotovljen v celoti; naselbina bi se lahko nadaljevala še proti severu. Dve jami ( jama 10 in 13) sta ležali v neposredni bližini neolitskih bivanjskih jam. Zdi se, da je jama 9 predstavlja središčno 91⁞Detajl ožganega roba SE 147 (pogled proti severu). točko starejše poselitve, saj so bile preostale jame od nje A oddaljene med 25 in 35 m. Jami na robu ( jami 11 in 12) oglje morda predstavljata poseben sklop, morda za druge vrste C dejavnosti. Vsekakor je zanimivo ognjišče 3, od katerega pa 134 D je ohranjen le ožgan vkop z zasutjem. Ne glede na to, da obsega in oblike naselbine ne poznamo, VZ 20 jo lahko uvrstimo v tip naselbin, ki je značilen za Slovane od A B B 5. pa tja do 12. stoletja na celotnem območju, ki so ga po- seljevali. Gre za manjša, razpršena selišča odprtega tipa, ki 147 so stala na nepoplavnih območjih v neposredni bližini rek in potokov. Zaščita in ugodne razmere za življenje (pitna voda, C D ribolov, možnost namakanja, ponekod plovba) so nareko- vale izbiro takih mest za naselitev. Več tovrstnih zgodnje- srednjeveških naselbin je bilo v zadnjih letih odkritih tudi v Sloveniji (Hrovatin, Turk 2008; Jovanović 2012; Kerman 2008; 2013; Novšak 2002; Ogrin 2010; Šavel, Karo 2012; 92, 94⁞Tloris ognjišča 3, nivo 2 z ožganim robom in lego Tica 2008; Tica 2009; Tica 2013; Vinder 2011). oglja (VZ 20) in tloris in profila vkopa ognjišča 3; M 1 : 50. 90⁞Presek ognjišča 3, nivo 2 ter rdeč ožgan rob SE 147 93⁞Oglje na dnu ognjišča 3, VZ 20 (pogled proti severu). (pogled proti severu). 52 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 7.6 Faza 4: moderno obdobje zgostitve kamenja zaobljenih oblik, velikosti pr. 20 × 10 cm, kot npr. SE 6 in SE 44. V to obdobje smo uvrstili jame tako iz sektorja 4 kot iz sek- torja 1 ter redke jame iz sektorja 2 (sl. 32). Prav tako smo kot Na najdišču smo odkrili kar nekaj zakopov živali, ki smo jih recentne opredelili vse potencialne zoogene sledi in zakope zaradi dobro ohranjenega osteološkega materiala opredelili živali (skupaj štiri jame s kostmi). Kosti zaradi svoje dobre kot recentne. Vkopani so bili verjetno vsaj z nivoja SE 2 ali ohranjenosti skoraj zagotovo pripadajo sedanjosti. celo iz SE 1, tako da smo odkrili zgolj skrajni spodnji del zakopov. Sem sodijo SE 155/154 (zakop psa), SE 165/164 Tej fazi pripada tudi kamnolom s pripadajočimi plastmi (sek- (zakop srne) (sl. 95) in SE 116/115 (zakop prašiča) ter SE tor 3). 159/158, ki poleg kovinskih pločevink, polovico črne krogle Najmlajše ostaline najdene na najdišču so bili testni jar- iz umetnega materiala, vsebuje tudi del lobanje večjega se- ki, nastali pri arheoloških intenzivnih pregledih (SE 17/16, salca (zakop krave ali konja). SE 114/113, SE 126/125), dimenzije 1 × 1 m, testni jarek ekstenzivnih pregledov SE 56/55, dimenzije 0,40 × 0,40 m ter geološki vrtini SE 7 in SE 45, izvrtani za potrebe sondira- kost nja ob izgradnji avtocestnega odseka. Tej fazi pripada tudi oglje ornica SE 1, ki je bila do pred kratkim obdelovana (njive, zasejane s koruzo). Velja omeniti, da se je v konfiguraciji terena videlo sledi oranja, predvsem v severnem delu naj- dišča v SE 4 in SE 3; prav tako je bila opazna franciscejska razdelitev obdelovalnih površin, saj je bil prostor vzhodno od sonde 3 veliko bolj prekoreninjen in je vseboval manj kamnitih ostruškov, ki so bili na ostalem delu terena verjetno posledica tako oranja, ki je poškodovalo spodaj ležečo skal- 95⁞Tloris jame SE 165/164; M 1 : 20. no osnovo, kot tudi dejavnosti v kamnolomu. Ornica (SE 1) je po sestavi bila glinen melj rjave barve, ki je vseboval najd- be in ostrorobe kamne, kovino, žlindro, kosti in steklo. Najd- Jama 14 – SE 116/115, kv. BC31 (sl. 96, 97) be v plasti (G962–1007) so bile premešane (odlomki praz- V jami premera ok. 0,95 m, zapolnjeni s temno rumenkasto godovinske (331 odlomkov), rimskodobne (97 odlomkov), rjavim meljem, je bil zakopan prašič. Pod kostmi je še tanko srednjeveške (338 odlomkov) in novoveške (478 odlomkov) svetlo rumenkasto drugo polnilo, ki je verjetno posledica keramike), v plasti so bile tudi železne, bronaste in kreme- preperevanja živali. Kosti prašiča so bile raztresene v jami po naste najdbe. Južno od kamnoloma smo opazili tudi zgosti- kosih, kar kaže na to, da je bil prašič vržen vanjo po delih. tve kamnitih okruškov na njivski površini, ki so bili posledica oranja čez skalno osnovo, saj je na tem delu kamniti gozd (SE 5) ležal tik pod ornico. Na poljsko razdelitev se vežeta tudi SE 77/76, ki je bila verjetno sled globljega oranja ter SE 85/84, ki je predstavlja nekdanjo parcelno mejo. V sektorju 2 in 3 je ornico zamenjala gozdna ruša, močno prekoreni- njena rjava plast melja. Domnevna premešana kulturna plast, starejša ornica (SE 2) je vsebovala predvsem prazgodovinsko keramiko, poleg rimske, srednjeveške in recentne (G864–961), pa tudi že- lezne, bronaste, kremenaste in steklene najdbe. Plast je bila opredeljena kot glinen melj, temno rumenkasto rjave bar- ve tako z ostrorobim kot zaobljenim kamenjem. Na večjem delu najdišča je ležala nad SE 3, a se je izklinila v severnem delu, kjer je nad SE 4 ležala že ornica SE 1, zaradi česar 96⁞Kosti prašiča v jami 14, nivo 2 (pogled proti vzhodu). bi lahko predstavljala najmlajšo zapolnitev kotanje, ki pada proti jugu. Na nekaterih mestih smo znotraj SE 2 naleteli na Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 53 Kamnolom – SE 40 (sl. 28, 98–103) kost Na območju kamnoloma je gozdnemu humusu SE 13 sledila rumenkasta plast tik pod njim (SE 38), močno prekoreninjena rjava plast, ki je bila brez najdb in je verjetno bila že geološka plast, posledica preperevanja. Kamnolom, ki se je nahajal na severnem robu izkopnega po- lja, je bil sestavljen iz apnenčastih skladov. Južne navpične stene so bile po večini pravokotne na nivo klesanja, opazen je bil manjši plato v osrednjem delu. Zasledili smo 6 negativov izvrtanih lukenj, ki so služile za miniranje kamnoloma. Njihov premer je bil 3,5 cm. Dolžina je bila odvisna od ohranjenosti skladov. Zabite so bile na skrajnih vogalih klad, ki so jih name- ravali odminirati. Na kamnoseško dejavnost so kazali tudi do- kaj pravilni robovi v skladih, predvsem na osrednjem platoju. 97⁞Tloris kosti v jami 14, nivo 2; M 1 : 20. Zanimivo pri ploskvah kamnoloma je bilo, da so bile nekatere Ostale recentne ostaline grobe, kar je verjetno posledica zadnje obdelave (miniranja Večino recentnih jam, katerih funkcija ni znana, smo doku- za hitro cesto), redke pa so imele ploskve dokaj ravne in za- mentirali v skrajnem vzhodnem delu izkopnega polja. Po glajene, verjetno zaradi daljše izpostavljenosti (starejša izra- sestavi so si v grobem podobne, predvsem je zanimiv večji ba). V kolikor bi lahko na tem mestu predvideli rimsko izrabo sklop jam SE 26, SE 27, SE 28, SE 54, SE 29/30 in SE 32, kamna, je bila uničena z modernimi posegi v kamnolom15. SE 33, SE 34/37. Jame so imele več zasutij, ki predstavljajo Po pričevanju domačinov je bil kamnolom v uporabi ob iz- sivkasto mivko (SE 26 in SE 32), zemljeno polnilo (SE 27), gradnji dela Ceste bratstva in enotnosti za lokalne potrebe. V rdečkast pas ob kamnih (SE 54 in SE 37) in okruške grušča tem času so bile izvrtane tudi luknje, v katere so vstavljali di- (SE 33 in SE 28). V nekaterih zasutjih so bili najdeni srednje- namit, na kar kažejo značilni zvezdasti zaključki na konici klin. veška in recentna keramika ter fragmenti stekla, vendar so Zdrobljen material so z vozovi odpeljali na željene lokacije. odlomki atipični. Podobne, a manj kompleksne, so bile jame Logistični povezavi med kamnolomom in gradbiščem je služil SE 57/48, 49 in SE 58/50. kolovoz, ki je bil viden še v konfiguraciji terena, kasneje smo Jama SE 42/41, 61 je bila zapolnjena z dvema plastema in je kolovozu pripisali tudi nasutje ali/in utrditev (SE 117), temno vsebovala recentne najdbe. Kot odpadna jama je verjetno sivkasto rjav peščen melj, brez najdb, ki je vseboval ostrorobe služila tudi SE 157/156 s temno rjavim polnilom, velikosti apnence ter posamezne okside. V povezavi z obratovanjem 1,60 × 1,02 m in debeline 0,51 m. V jami so bile različne kamnoloma je bila tudi plast SE 64, temno rjavkasto siv pe- najdbe - bronasta ključavnica, steklo, glazirana keramika, ščeni melj z visokim odstotkom ostrorobega apnenčastega srednjeveška in recentna keramika (najdbe niso umeščene v drobirja, ki je bil verjetno posledica minerskih ali klesarskih del katalog). Proti dnu se je pojavilo več zaobljenih apnenčastih na kamnolomu. Zamejen je bil okoli zahodne strani kamno- kamnov. Spodnji del jame je bil temnejše barve. loma, največ 10 m južno od njega. Tekom izkopavanj smo v profilih sond 13 in 9 ter v severnem Mlajše od kamnoloma je bilo recentno nasutje (SE 39) ob profilu izkopnega polja zamejili SE 86, temno rjavo nasutje, osrednjem delu stene SE 40, ki je prekrilo dno kamnoloma v sestavljeno iz grobega ostrorobega kamna in manjših ka- višini tudi do 1,80 m. Najdbe najdene v zasutju so bile serije mnov, ki predstavlja nasutje za hitro cesto (sl. 30, 31). kovinskih posod za kuhanje, kanglica za mleko, ponev, žele- zna podkev, steklo in fragmenti keramike, vse recentno. Recentnemu obdobju smo pripisali tudi dva večja kupa od- padnega materiala in zemlje (SE 12) v sektorju 2, pripeljana Kot del kamnite osnove smo opredelili tudi kamnite sklade v preteklem desetletju ob izgradnji bližnje hiše. ob vznožju kamnoloma, v kolikor niso bile skale del kamno- loma samega. To lahko sklepamo po ostrorobih in pravoko- V to fazo smo uvrstili tudi vse zoogene ostaline, rove in tnih razpokah v nekaterih skladih bliže kamnolomu. Geološka gnezda kot so npr. SE 90/89 in SE 92/91. Redke najdbe v plast je bila tudi rdečkasta zaplata SE 118 med skladi. njih so infiltrirane (G863). 15⁞B. Djurić je ob obisku najdišča opozoril na možno antično izrabo; U. Bavec kamnolom povezuje s kamnolomom v Dolenji Nemški vasi, od koder naj bi izhajali nekateri miljniki (ustna informacija). 54 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 98⁞Situacija v sektorju 3 po odstranitvi vegetacije - SE 40 101⁞Detajl izvrtane luknje za miniranje skladov – luknja za (kamnolom) ter zasutje SE 39 (pogled proti severu). razstrelivo. 99⁞Situacija po očiščenju kamnoloma (pogled proti zahodu). 102⁞Detajl luknje za miniranje skladov – sledi eksplozije. 100⁞Situacija po očiščenju kamnoloma (pogled proti vzhodu). 103⁞Situacija po očiščenju kamnoloma (pogled proti severu). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 55 7.7 Neopredeljivo (talilne, kovaške in stene peči) so bili veliki tudi do 10 cm v skupni teži 2300 g. Najverjetneje kamni predstavljajo neka- Nasutja oz. poti, nekatere plasti in jame zaradi premešane- kšne utrditve. Lahko pa imamo opravka s starimi parcelnimi ga gradiva kljub stratigrafski legi nekaterih (dokumentirane mejami, čiščenji parcel ali s potmi oz. tlakovanji za lažji do- so bile na nivoju SE 3), časovno nismo opredelili. Neoprede- stop do obdelovalnih površin. Vse »poti« imajo podobno ljive so bile tudi jame, ki so bile brez materiala in bi glede na usmeritev v smeri severovzhoda in se ne stikajo. stratigrafsko lego lahko pripadale tako fazi 1 kot fazi 2 (obe namreč prekrije SE 2). Pot 1 (SE 9) je merila v dolžino 4,63 m in širino 1,10 m, ob njej ležeča pot 2 (SE 36) je bila dolga 5,60 m in široka pribli- Utrditve oz. poti žno 0,80 m. Proti vzhodu sta se razcepili (sl. 105–109). Poti V sektorju 1 smo kot neopredeljive označili štiri zgostitve sta ležali v kv. AS57–AS59. kamenja oz. utrditve, ki smo jih delovno poimenovali poti. Pot 3 (SE 18) je bila dolga 11,70 m in široka okoli 0,65 m; Kamnite ravne utrditve SE 9, SE 18, SE 36 in SE 43 stratigraf- SE 5 je izdanjala med nasutjem (sl. 108, 109). Pot leži v sko ležijo pod SE 2 in nad SE 3, deloma nad SE 4 (sl. 104). kv. AR53–AR56 Nobena od njih ni bila vkopana, kamni, zaobljeni apnen- ci manjših frakcij, so ležali v enem nivoju na spodnji plasti. Pot 4 (SE 43) je bila v rahlem loku uvita, dolga je bila 18 m, Najdbe na njih so pripadale prazgodovinskemu, rimskemu 95 m in široka 1,45 m (sl. 110). Pot je ležala v kv. AS46–AS49. ter recentnemu obdobju, tako da ožjega časovnega okvira V sklopu kurišča 1 in ognjišč 1 in 2 v južnem delu sektorja ni bilo mogoče določiti. Velja izpostaviti, da je bilo v bli- 4 smo kot neopredeljivo označili SE 69, ki je predstavlja- žini poti odkrita večja količina žlindre (skupaj kar 281 ko- la uničenje jame SE 75/74 ter ognjišča 1. Plast peščenega sov/7729 g). Zgostitev žlindre in apnenčastih kamnov pred- melja temno rumenkasto rjave barve je vsebovala kamne stavlja tudi SE 35, ki je ležala južno od SE 36. Kosi žlindre iz apnenca in peščenjaka, drobce ožgane gline in oglja ter 104⁞Poti 4 (v ospredju), 3 (v osrednjem delu) ter 1 in 2 (v ozadju); pogled proti severovzhodu. 56 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 107⁞Presek poti 1 in 2 (pogled proti vzhodu). 105⁞Poti 1 in 2 ter SE 35 (pogled proti vzhodu). 5 kamen žlindra 9 36 35 106⁞Tloris kamnite strukture – poti 1 in 2 ter SE 35; 108⁞Poti 1, 2 (v ospredju) in 3 (v ozadju) (pogled proti M 1 : 100. vzhodu). kamen žlindra 5 18 5 18 109⁞Tloris poti 3; M 1 : 100. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 57 obdobju (verjetno so bile posledica posega v spodaj ležeče plasti). Žganina je bila debela nekaj centimetrov. Zaplata je bila verjetno posledica kurjenja. A kamen keramika C D B A B C D 111, 112⁞Tloris jame SE 75/74 ter tloris in profila vkopa jame SE 75; M 1 : 50. 110⁞Pogled na pot 4 (pogled proti severovzhodu). premešano keramiko (prazgodovinsko, rimskodobno in recentno – G859, G860). Neopredeljiva je bila tudi jama SE 75/74, saj je vsebovala premešano keramiko, tako praz- godovinsko, rimskodobno, zgodnjesrednjeveško kot sre- dnjeveško keramiko (G861, G862), na površini pa je bilo več večjih kamnov iz apnenca (sl. 111, 112). Jame, ki so vsebovale premešane najdbe (SE 151/150 od- lomke prazgodovinske, rimskodobne in recentne kerami- ke) ali najdb v njih nismo našli (SE 139/138, SE 110/109 in SE 163/162), so bile izkopane predvsem na zahodnem delu sektorja 4. Pod travno rušo v sektorju 2, je bila že v konfiguraciji terena pred izkopom vidna poglobitev, zaplata žganine SE 51, ki je bila intenzivnejša na severozahodnem delu. Najdbe so bile sicer redke, pripadale pa so rimskemu in prazgodovinskemu 58 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 8Gradivo 8.1 Keramično gradivo Bivanjske jame, ki pripadajo fazi 1a, smo izkopali po mikrokvadrantih. V okviru obdelave najdb smo pregledali celoten kera- mični zbir16 , vendar so v katalogu opisani le keramični Med jamami po količini gradiva izstopa bivanjska jama 2 odlomki, ki so tipološko značilni. (SE 112/111), v kateri smo našli kar 1969 odlomkov kerami- ke v skupni teži 21222 g (ter 50 odlomkov posebnih najdb). Na najdišču smo tako zbrali 1069 zaključenih sestavov Prevladuje groba keramika (1423 odlomkov, 15817 g, 39,4 najdb (SN), dodatno smo obravnavali keramične najdbe iz %), izstopa pa količina odlomkov s premazom (991 odlom- neolitskih bivanjskih jam 1–4. Ločili smo med grobo, fino in kov, 12451 g, 27,4 %), ki so količinsko celo številčnejši kot glajeno keramiko ter keramiko s premazom17. Na najdišču nad glajeno keramiko (901 odlomkov, 13368 g). Najmanj je je bilo zabeleženih tudi 323 posebnih najdb (PN). Za izris je fine keramike (297 odlomkov, 2950 g). Premaz, ki ga sreča- bilo izbranih 778 kosov keramike (lahko tudi z več odlomki). mo na odlomkih keramike na Ponikvah, je prevladujoče rde- če, temno rdeče ali rjave barve, redko sivo črn. Na drugih 8.1.1 Faza 1a: prazgodovinsko obdobje, primerljivih najdiščih Savske skupine je odstotek keramike s neolitik premazom manjši (npr. Čatež–Sredno polje le 7 oz. 3 % (To- Pri obdelavi keramike smo opredelili 3612 odlomkov maž 2005, 115), Resnikov prekop le 1,2 % (Tomaž, Velušček (44586 g), ki smo jih po oblikovnih in tehnoloških lastnostih 2005, 88), velik je delež keramike s premazom na Drulovki, ter stratigrafski legi pripisali neolitskemu obdobju. vendar ni količinsko opredeljen (Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 42). Veliko je odlomkov keramike z rdečim premazom tudi Iz celotnega zbira keramike smo za izris in uvrstitev v kata- na Spahi (Velušček 2011, 210), podobno količino odlomkov log izbrali 576 značilnih odlomkov keramike, ki so služili tudi s premazom ima Moverna vas v svoji 2. in 4. poselitveni fazi za analizo okrasa. 23,9 % in 22 % (Tomaž 1999, 110). Zanimivo je, da se na Neolitsko keramiko smo razdelili v več oblikovnih tipov po- Ponikvah sicer redko pojavljajo sklede, ki imajo na notranji sod, in sicer lonce (s štirimi vrstami), sklede (s štirimi vrsta- površini rdeč premaz, nanešen v pasu tik pod robom ustja mi), skodele (s tremi vrstami), dve vrsti posod na nogi (ohra- (npr. G60, G434). Podobne sklede srečamo tudi na najdišču njene so le noge), dve vrsti zajemalk ter posebne oblike kot Ozalj–Stari grad (Težak Gregl 2005, 156). npr. uteži, pečatnik oziroma čepek ter noga kultne posode. Lonci Ustij, ostenij ter dna nismo posebej obravnavali, če niso bile K loncem spada 52 odlomkov posod. Med njimi smo tipo- oblike dovolj jasne. Prav tako smo neopredeljene pustili ro- loško opredelili štiri vrste. čaje in držaje, ki so različnih oblik, od trakastih do držajev in navpično predrtih ušesc. L1 Lonci imajo pokončno ali rahlo izvihano ustje, rob ustja je zaobljen, prehod med vratom in ramenom je izrazit, rame Kontekste, v katerih so bili odlomki odkriti, smo opredelili izrazito bikonično prehaja v spodnji del posode (klek), ki je kot večje bivanjske jame (bivanjske jame 1–4; SE 104/103, rahlo konkavno usločeno ali koničeno (G1–4, G176–190, SE 112/111, SE 142/141, SE 142/170), prostor za dejavnosti G621, G623, G624, G689–693, G749, G807). ali druga opravila med jamama (SE 140) ali plast nad ja- mama (SE 131) ter manjše jame ( jame 1–3; SE 101/100, SE L2 Lonci imajo rahlo uvihano ustje, rob ustja je zaobljen, 130/129, SE 146/145). vrat je konveksno usločen, prehod med vratom in ramenom je oster, rame so zaobljene (G200, G625). L3 Lonci imajo rob ustja odebeljen, rahlo izvihan (G5, G6, 16⁞Zbran v Seznamu SN, priloženem najdiščni dokumentacji, tudi v G191–196). digitalni obliki v bazi podatkov. 17⁞Analiza priložena originalni najdiščni dokumentaciji, tudi v digitalni obliki. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 59 L4 Lonci so kroglaste oblike z odebeljenim robom ustja, Analogije za lonce tipa L1 lahko najdemo na najdiščih Mo- na ramenu imajo navpično predrte držaje/ušesca, lahko verna vas (npr. za G176: Tomaž 1999, MV 12/2, le da je ustje so tudi manjših oblik (lahko tudi čaše, npr. Tomaž 2010, bolj izvihano, MV 22/3, le da je prehod v rame bolj oster sl. 37, Č2) (G7, G8, G197–199, sem smo prišteli tudi ostenja in klek ne tako izrazit; za G177: Tomaž 1999, MV 21/3; za G288–293). G178: Tomaž 1999, MV 23/1, 2 in MV 30/1; za G624: Tomaž Po obliki odstopata dva lonca, prvi z držajem pod ustjem 1999, MV 30/1, 2; za G178: Tomaž 1999, MV 25/1, le da ima (G9) ter drugi, ki je bikonične oblike ter ima poln držaj ročaj), Dragomelj (npr. za G178: Turk, Svetličič 2005, 71/5; (G622). za G621: Turk, Svetličič 2005, 77/81), Čatež – Sredno po- lje (za G177: Tomaž 2010, 336/720; za G623: Tomaž 2010, Največkrat se v keramičnem zbiru pojavljajo lonci tipa L1 z 445/1372; za G198: Tomaž 2010, 295/543), Drulovka (npr. 29 odlomki in tipa L4 s po 11 odlomki ter tipa L3 z 8 od- za G176, G1: Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 49/23, 25; tudi lomki (sl. 113). Korošec 1960, t. 22: 6, 9), Col 1 pri Podgračenem (npr. za 113⁞Tipološka razdelitev loncev iz faze 1a, neolitik. 60 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 G179: Horvat 2005, 149/18; za G185 in G186: Horvat 2005, S3 Stožčaste sklede z neizrazitim klekom, ustje je lijakasto in 149/19; za G190: Horvat 2005, 149/22), Grac pri Selih pri rahlo odebeljeno, rob ustja je izvihan (G12–14, G211–219). Zajčjem vrhu (npr. za G176, G178: Pavlin 2006, 215/18, 19) S4 Stožčasta skleda z izlivom, s klekom ali brez, rob ustja ter na najdišču Ozalj–Stari grad v sosednji Hrvaški (npr. za je izvihan (G20–24, G235–239, G794, G627, G700, G756), G185: Težak Gregl 2005, 159/17). druge oblike predstavljajo sklede z jezičastim držajem na Loncu tipa L2 smo primerjavo našli na Moverni vasi (za razširjenem delu roba ustja (G238 in G239). G200: Tomaž 1999, MV 11/3) ter na Gradišču pri Stiški vasi SK1 Polkroglaste skodele, ustje je rahlo izvihano, rob ustja je (za G200: Velušček 2005, 25/8). zaobljen, dno je ravno (G241–243). Podobni tipu L3 so lonci z najdišč Drulovka (npr. za G5: Gu- SK2 Bikonična skodela, ustje je navpično, rob ustja je zaob- štin, Tomaž, Kavur 2005, 49/2; npr. za G194, G192: Korošec ljen in rahlo izvihan (G240). 1960, t. 19: 6, ki pa imajo podobno odebeljena le ustja; pre- hod v vrat je bolj izrazit; za G192: Korošec 1960, t. 20: 2, 4), SK3 Stožčasta skodela z odebeljenim rahlo izvihanim ro- Resnikov prekop (za G194, G435: Tomaž, Velušček 2005, bom ustja (G25, G26, G703). 96/28; npr. za G5, G6: Velušček 2006, t. 1: 2, 3, 4, prva dva Največkrat se v keramičnem zbiru pojavljajo sklede tipa S2 sta kroglaste oblike, a imata odebeljeno ustje), Moverna vas (33 odlomkov), skodel je skupaj le 6 odlomkov (sl. 114). (Tomaž 1999, MV 35/12) in Čatež – Sredno polje (za G191, G193: Tomaž 2010, 336/816, 357/823 ter 436/1233, 1234). Analogije za sklede tipa S1 smo našli na najdišču Kamnik– A vsi ti lonci imajo krajši vrat, so bolj trebušasti in nekateri Mali grad (Sagadin 2005, 30/1), Col 1 pri Podgračenem (npr. imajo drugače oblikovana ustja. Skupen jim je okras odtisov G209, G210: Horvat 2005, 147/12), Grac pri Selah pri Zaj- na robu ustja. čjem vrhu (npr. G204, G205, G206: Pavlin 2006, 213/3, 4; G201, G202: Pavlin 2006, 215/15, 17), Sevnica, Pri hrastih Pri loncu tipa L4 se pri manjših loncih pojavlja le različica s (npr. G203, G204: Horvat 2009, sl. 2: 7), na Resnikovem pre- predrtim ušescem na ramenu. Primerjave najdemo na Mo- kopu (Velušček 2006, t. 9: 1, 7), Moverna vas (Tomaž 1999, verni vasi (npr. za G7, G119, G292, G293: Tomaž 1999, MV MV 2/5; G210: MV 18/5) ter na najdišču Čatež – Sredno 21/1), na Dolenjem Leskovcu – Za Savo (Klasinc et al. 2010, polje (Tomaž 2010, 436/1236). t. 1: PN 1091; le da je ta manj koničen) in na Drulovki (npr. za G7: Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 49/28; za G187: Korošec Skledam tipa S2 smo glede na podobne oblike in okras na- 1960, t. 10: 2). šli analogije na najdiščih Moverna vas (npr. G223: Tomaž 1999, MV 18/4; G225: Tomaž 1999, MV 19/2; G788: Tomaž Za večje lonce z odebeljenim ustjem in držaji trenutno ni- 1999, MV 2/4; G226: MV 18/2; G229: Tomaž 1999 MV 28/3; smo našli analogij. G223: Tomaž 1999, MV 33/6, le da je notranja površina bolj Bikonični lonec z držajem (G622) ima analogije na najdi- zaobljena), Grac pri Selah pri Zajčjem vrhu (G232: Pavlin šču Jermanova jama pri vasi Arto. Horvatova jih postavlja v 2006, 215/15; G695: Pavlin 2006, 213/6), Col 1 pri Podgra- 3. horizont v jami, opredeljen kot horizont keramike z braz- čenem (npr. G251, G696: Horvat 2005, 147/11; G696: Hor- dastim vrezom (Horvat 2009, 27, sl. 3: 14). Podoben lonec vat 2005, 147/10), Čatež – Sredno polje (npr. G229: Tomaž a manj bikoničen srečamo tudi na Resnikovem prekopu na 2010, 377/966), Sevnica, Pri hrastih (Horvat, 2009, sl. 2: 9), Ljubljanskem barju (Velušček 2006, t. 4: 1). Gradac–Grajski park (Mason 1994 (1995), t. 1: 3), Drulovka (Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 44/6, 45/10, 14; Korošec 1960, Sklede in skodele t. 19: 3 ter t. 20: 1, 6, 10; npr. G232: Korošec 1960, t. 9: 2 ter Kar 83 odlomkov pripada skledam in skodelam, ki smo jih t. 18: 2) ter na najdišču Ozalj–Stari grad (npr. G229: Težak razdelili na štiri vrste skled ter tri vrste skodel. Gregl 2005, 157/4; G232: Težak Gregl 2005, 157/5). S1 Oble sklede, ustje je rahlo uvihano, pokončno ali rahlo Skledam tipa S3 smo primerjave našli na najdiščih Mover- izvihano, rob ustja je odebeljen, dno je ravno ali je podalj- na vas (Tomaž 1999, MV 19/3, 4), Resnikov prekop na Lju- šano v nogo, oblika je enostavna (G10, G11, G203–210, bljanskem barju (Tomaž, Velušček 2005, s. 96/29; Velušček G793, G694, G805). 2006, t. 9: 9, 10, 12), Col 1 pri Podgračenem (npr. G218: S2 Sklede so klekaste, ustje je navpično, rahlo uvihano ali Horvat 2005, 147/13, kjer ta tip pripada skledi na nogi), Ča- rahlo izvihano, rob ustja je zaobljen, lahko ima tudi ročaj tež – Sredno polje (npr. G213, G218: Tomaž 2010, 336/720; (G15–18, G221–234, G628, G629, G750–755, G695–699, 377/967; 406/1085), Ptujski grad (npr. G212: Tomanič Je- G701). vremov, Tomaž, Kavur 2006, 177/2), Dolenji Leskovec – Za Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 61 Savo (Klasinc et al. 2010, t. 1: PN 1083) ter na Ozalj–Stari Podgračenem (npr. G700: Horvat 2005, 147/6), Moverna grad (npr. G213, G218: Težak Gregl 2005, 157/6; G212: Te- vas (npr. G235: Tomaž 1999, MV 3/1, MV 18/3), Čatež–Sre- žak Gregl 2005, 159/12, 13). Nobena skleda tega tipa na dno polje (npr. G21, G235: Tomaž 2010, 364/937; G700: To- Ponikvah ni niti okrašena niti nima ročaja, medtem ko imajo maž 2010, 294/533), Kamnik–Mali grad (npr. G236: Sagadin nekatere podobne sklede z drugih najdišč okras, izveden z 2005, 30/5), Komenda (npr. G237: Sagadin 2005, 33/28) ter odtisi nohta na kleku in/ali na robu ustja. Ozalj–Stari grad (npr. G236: Težak Gregl 2005, 157/3). Na Prav tako se pri skledah tipa S4 izlivi razlikujejo, saj so Ponikvah se pojavljajo »slepi izlivi«, ki smo jih zasledili tudi tako vodoravni kot tudi navpični (kar se pojavlja pri večini na Drulovki (npr. G237: Korošec 1960, t. 16: 2). skled iz Ponikev). Analogije smo našli na najdiščih Col 1 pri 114⁞Tipološka razdelitev skled in skodel iz faze 1a, neolitik. 62 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Za skledo G239, katere ustje je trikotno razširjeno, smo ana- Zajemalke logijo našli na Colu 1 pri Podgračenem (Horvat 2005, 147/9) Ohranjenih je bilo 38 zajemalk, največ v jami SE 112 (18 ter na Drulovki (Korošec 1960, t. 17: 5, 6), za skledo s tri- odlomkov). Zajemalke imajo tako polni držaj kot tulast/pre- kotnim jezičastim držajem G238 pa na najdišču Bukovnica drt držaj, ki prevladuje. Pri večini je skodeličast del slabo (Šavel 2006, 91/1). ohranjen. Ločimo lahko: Za skodele tipa SK1 analogije najdemo na najdiščih Mo- Z1 Zajemalka s predrtim držajem, polkroglastim ali poleli- verna vas (npr. G241: Tomaž 1999, MV 5/3), Drulovka (npr. posidnim trupom, G110: Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 44/1, 2; Korošec 1960, T. 14: 1) ter na Čatežu – Sredno polje (npr. G241: Tomaž Z2 Zajemalke s polnim držajem, ravnim dnom, polkrogla- 2010, 271/334 ter 302/570). stim ali polelipsoidnim skodelastim delom (G706). Primerjave za skodele tipa 2 smo našli le na Čatežu – Sre- Prevladujejo zajemalke tipa Z1 s kar 36 odlomki. Na Po- dno polje (G240: Tomaž 2010, 271/337). nikvah je bila odkrita le ena cela zajemalka (G266), ki ima plitvo skodelico in širok poševen držaj. Prav tako imajo skodele tipa 3 analogije le na Čatežu – Sre- dno polje (npr. G26, G25: Tomaž 2010, 318/647, 648; G704, Zajemalke tipa 1 kot eno od značilnih oblik srečujemo v G703: Tomaž 2010, 406/1081). vseh keramičnih zbirih neolitskih najdišč. Prisotne so tako na Križu pri Komendi (Sagadin 2005, 32/21–23), v Komendi Posode na nogi (Sagadin 2005, 32/29), na Resnikovem prekopu na Ljubljan- Ohranjeni so le spodnji deli posod oz. noge posod, tako skem barju (Tomaž, Velušček 2005, 98/38), na Dolskem pri da lahko ločimo oblikovne razlike le med njimi. Večina nog Ljubljani (Klasinc et al. 2009, t. 4; kjer imajo nekatere celo na pripada skledam na nogi, saj imajo tri sklede nastavke za notranji površini premaz); še najbolj podobne so zajemalke noge (G208, G210). Skupno smo opredelili 36 odlomkov iz Graca pri Selah pri Zajčjem vrhu (Pavlin 2006, 218/50–54), nog,18 pri večini je ohranjena stojna ploskev noge. Vse noge na Drulovki (Korošec 1960, t. 27; t. 28, predvsem t. 27: 5) ter so votle. Ozalj–Stari grad (Težak Gregl 2005, 161/31). Zajemalke iz N1 Votla noga, stožčaste oblike, stojna ploskev je usločena, Čateža–Sredno polje (Tomaž 2005, 120/16; 120/52), Cola 1 noga je valjasta ali rahlo izvihana, prehod v dno je oster. pri Podgračenem (Horvat 2005, 152/30, 31) ter Dragomlja (Turk, Svetličič 2005, 71/20; 77/41) so sicer podobne, a je N2 Votla noga, ki se od dna posode proti strojni ploskvi ko- skodeličast del zajemalk globlji in ustje višje od držaja, ki je nično oža, prehod v dno je oster (G34, G246, G247, G248, včasih okrašen z odtisi nohta). G250, G251). Zajemalki tipa Z2 sta redki, tako na Ponikvah kot na dru- Analogije za prvi tip noge, ki je tudi najbolj pogost na Po- gih najdiščih osrednje Slovenije. Podoben držaj zajemalk za nikvah, najdemo na najdiščih Drulovka (Guštin, Tomaž, Ka- G276 smo našli na Gradišču pri Stiški vasi (Velušček 2005, vur 2005, 47/17), Čatež – Sredno polje (Tomaž 2005, 117/1; 25/24), vendar je le-ta precej manjša in ima zoomorfni dr- 123/36), Col 1 pri Podgračenem (Horvat 2005, t. 147/12, žaj. Zajemalke s polnim držajem se pojavljajo tudi na Dru- 13), Kratna nad Kamnikom (Velušček 2005, 24/5), Kamnik– lovki (Korošec 1960, t. 11: 2; t. 30: 2, 3). Velušček tovrstne Mali grad (Sagadin 2005, 30/6), Sevnica, Pri hastih (Horvat zajemalke postavlja v fazo keramike brazdastega vreza 2009, sl. 2: 4, 5), Resnikov prekop (Velušček 2006, t. 9: 11, (Drulovka III po Tomaževi; Guštin, Tomaž, Kavur 2005, 41, 13), Moverna vas (Tomaž 1999, MV 3/3) ter Ozalj–Stari grad 50). Podobne velikosti, a opredeljena kot skodela, je bila (Težak Gregl 2005, 159/16). najdena na Dolenjem Leskovcu – Za Savo (Klasinc et al. Medtem ko za noge tipa 2 (G246, G247, G250) podob- 2010, t. 8: PN 1042). ne kose lahko najdemo na Drulovki (Guštin, Tomaž, Kavur Posebne oblike 2005, 47/18). Štirje keramični predmeti posebnih oblik so bili odkriti v bi- vanjski jami 2 (SE 112/111). Morda bi lahko v tej jami do- mnevali dejavnosti, ki jih v ostalih jamah niso izvajali. Keramične uteži (G284, G285) Uteži s Ponikev sta bili najdeni v mkv. 4 (zahodni del jame), obe sta poškodovani, a dobro pečeni. Dobro pečena je bila 18⁞Neopredeljivi so odlomki G757, G252, G253, G30, G31. le ena utež s Spahe (Velušček 2011, t. 4. 12: 6). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 63 Uteži so odkrite tudi na Dolenjem Leskovcu – Za Savo (Kla- 8.1.2 Faza 1b: prazgodovinsko obdobje, sinc et al. 2010, t. 4: PN 21, sl. 29), Spahi (Velušček 2011, bronasta doba 136) ter na Čatežu–Sredno polje (Tomaž 2005, 130, kat. št. 1). Najdbe, ki smo jih pripisali bronasti dobi, smo našli pred- vsem v dveh jamah ( jami 4 in 5), vendar je treba poudariti, Na najdišču Čatež – Sredno polje je bilo uteži odkritih so- da so najdbe slabo ohranjene in so nekateri odlomki opre- razmeroma malo. Tomaževa je definirala dve obliki (večjo deljeni le kot prazgodovinski ali celo neolitski (npr. G815). piramidalno in manjšo bikonično), ki sta slabo ohranjeni, kar Najdbe so bile najdene tudi v plasteh SE 2 (G864–869, pripisuje po eni strani tehniki izdelave po drugi pa agresiv- G871, G874, G875, G883–886, G890, G891, G896, G897, nosti zemlje (Tomaž, Kavur 2006, 56). G902, G907, G909), SE 1 (G963) ter na vrhu plasti SE 3 (npr. Okras na keramiki G1019–1022). Okrašenih odlomkov je na najdišču Ponikve pri Trebnjem Ustja in dna so slabo ohranjena, večina ustij je rahlo izvi- 218 (37,8 %)19. Prevladujejo načini okraševanja z vrezova- hanih in imajo zaobljen rob ustja, dna so ravna, nekatere njem, kaneliranjem in žlebljenjem (71 odlomkov, 32,6 %) ter posode imajo bolj poudarjen rob (npr. G909 in G1021). Še kombiniranimi okrasi vrezov, kanelur in vtisi/odtisi (61 od- najbolj značilni so okrasi plastičnih vodoravnih reber, ki so lomkov, 34,9 %). Pri vtiskovanju močno prevladuje varianta ali gladka (npr. G899, G896) ali razčlenjena s prstnimi vtisi odtisa (kar 34 odlomkov, 15,6 %). Odtisi nohta se samostoj- (npr. G891, G1019) (npr. Tomažič, Olić 2009, 35; za obdobje no pojavijo le na enem odlomku, večkrat pa je v kombinaciji srednje in pozne bronaste dobe več najdišč v Tiefengraber z vrezi (15 odlomkov, 6,9 %). 2007, 141, 314–323 (razčlenjena rebra), 180 (rebra)). Pri motivih prevladujejo sestavljeni motivi (kombinacija vre- Analogije za keramiko najdemo na najdiščih, ki pripadajo zov in vtiskov; 98 odlomkov, 45,0 %), sledijo tračni (90 od- koncu srednje in začetku pozne bronaste dobe kot npr. Pod lomkov, 41,3 %) ter črtni (16 odlomkov, 7,3 %). Enostavni Kotom–sever pri Krogu (Kerman 2011b, sl. 24, 25, 27–29), motiv je le en,20 med posebne pa smo šteli motiv ribje ko- Oloris pri Dolnjem Lakošu (Dular et al. 2002, 143ss) ali na sti (npr. G440) ter šrafiranje z vrezi trikotnika (G315, G363, Šimanu pri Gotovljah (Tomažič, Olić 2009, 19) ter na Ptuju - G364). Okras se največkrat pojavlja na ostenju (98 odlom- grajski grič (Dular 2013). Podoben okras kot na posodi G918 kov, 44,6 %), na kleku in ramah (39 odlomkov, 17,9 %) ter na je bil odkrit na najdišču Pod Kotom–sever pri Krogu (Kerman robu ustja (33 odlomkov, 15,1 %). 2011b, G59), datiranim v Bd C (Kerman 2011b, 41) ter v grobu 7 na grobišču Moravče pri Sesvetih, v bližini Zagreba Okrašena keramika je pogosta na najdišču Čatež – Sredno (Karavanić 2009, 47, Fig. 34/3), ki pripada virovitiški skupini polje, kjer kot način okraševanja prevladuje vtiskovanje oz. (Bd D). Podoben okras (kombinacija rebra in jamice v okro- odtiskovanje nohta (70 %), pojavlja se tudi nalepljen okras gli apliki) je tudi na posodah na najdiščih zahodne avstrijske (Tomaž 2005, 115). Tudi na Dragomlju prevladuje tovrstni Štajerske kot sta Hörbing, datiran okvirno v čas prehoda Bd način okrasa (60 %) (Turk, Svetličič 2005, 67), medtem ko je C/Bd D (Bernhard 2007, 225, Taf. 2/2), ter na najdišču Groβ na Resnikovem prekopu okras redek in prevladujejo odtisi St. Florian, datiranim v prehod Bd D/Ha A1 (Stering 2007, (33,5 %) ter vtisi v kombinaciji z nalepkami (20 %) (Tomaž, 201, Taf. 5/1). Analogije pithosu G1023 najdemo med dru- Velušček 2005, 90). Okras vtisov je pogost tudi na Spahi gim tudi na Olorisu (Dular et al. 2002, t. 17/13). (Velušček 2011, 240), način vrezovanja/žlebljenja v kombi- naciji z odtiskovanjem pa pogosta na najdiščih Ozalj–Stari 8.1.3 Faza 2: rimsko obdobje grad, Drulovka in Stiška vas (Velušček 2011, 240). Na Mo- verni vasi prav tako prevladuje način vrezovanja ali kom- Rimskemu obdobju smo pripisali plast SE 14 iz sektorja 2. binacije vrezovanja in vtiskovanja v 2., 4. in 5. poselitveni Poleg redkih odlomkov prazgodovinskih in novoveških po- fazi (Tomaž 1999, 117). Cikcak žlebljenje (motiv ribje kosti) v sod (kot npr. vrč G848) so namreč v plasti prevladovali od- kombinaciji z odtiskovanjem se pojavlja na najdiščih Spaha lomki rimske lončenine (G831–847). (Velušček 2011, 219) in Moverna vas, predvsem v fazah 4–6 Večini posod lahko primerjave najdemo na dolenjskih (npr. Tomaž 1999, MV 30/1, 2), predvsem v fazi 5 je okrasu najdiščih. iz Ponikev najbližji. V 2. stoletje je uvrščen rimski grob iz Ivančne Gorice, v kate- rem je bil kot žara najden tudi lonec s cilindričnim narebre- 19⁞To je število odlomkov, predstavljenih v Katalogu gradiva. nim vratom (Istenič 2008, sl. 139: 3), gradivo iz uničenega 20⁞Odlomek keramike G313 je majhen, tako da je morda okras del grobišča Ruhne vasi s podobnim loncem je uvrščeno v čas črtnega okrasa. 64 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 115⁞Vrste okrasa na odlomkih posod iz faze 1a, neolitik (povzeto po Horvat 1999, 29; Tomaž 2010, 112). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 65 od konca 1. do konca 2. stoletja (Knez 1969, št. 3: 8), vsaj v obliki profiliranega gumba (Križ 2003a, kat. 1.1, 1.3, 10.1, drugo polovico 1. stoletja pa grob 115 iz Pristave pri Treb-10.2, 14.1, 14.2, 21.1; Petru 1971, t. 2: 2; t. 3: 4; t. 7: 3, 4 itd.; njem (Slabe 1993, t. 18: 16). Podoben odlomek navznoter Petru, Petru 1978, t. 26: 13; t. 27: 4; t. 62: 30), ki so pogoste v obrnjenega cilindričnega vratu smo našli tudi na Ponikvah grobovih na Dolenjskem iz časa med 1. in 3. stoletjem. Npr. (G831). v grobovih 4 in 8 v Straži je bil ohranjen tudi le vrh hišaste Skodela (G832), ki verjetno predstavlja posnetek sigilatne žare (Petru 1971, sl. 5: 3; sl. 6: 2). skodele oblike Consp. 27 ali Consp. 29 je podobna skodeli Gradivo iz plasti SE 14 lahko na podlagi primerjav uvrsti- iz groba 25 v Novem mestu – Ljubljanska cesta (Božič 2008, mo v čas 1. ali 2. stoletja. Ob njegovi analizi lahko vidimo, t. 6: 4). Sigilatne skodelice oblik Consp. 27 in 29 so izdelo- da primerjave zanj najdemo v rimskih grobovih (krožniki, vali od avgustejsega časa, najmlajše skodelice oblike Consp. skodele, skleda, vrči, lonci). Če cilindrični odlomek G842 res 27 so iz trajanskega časa, poznopadanske skodelice oblike predstavlja vrh hišaste žare, potem v primeru ohranjene ka- Consp. 29 pa so izdelovali še do sredine 2. stoletja (Con- mnite strukture 1 (SE 15) z ostanki svinca in lončenine v spectus 1990, 100, 104; Žerjal 2005, 268). Novomeški grob plasti okoli nje, mogoče lahko govorimo o popolnoma uni- najverjetneje lahko uvrstimo v čas 1. ali 2. stoletja. čenem grobu iz časa 1. ali 2. stoletja. Če so svinčeni ostanki Sklede z vodoravno izvihanim, profiliranim ustjem (G841) res med seboj spajali kamnite bloke, lahko govorimo o večji najdemo npr. v grobovih iz prve polovice 2. stoletja na gro- kamniti konstrukciji. V bližini je bil tudi kamnolom, ki so ga biščih Pristava pri Trebnjem (Slabe 1993, t. 3: 3; t. 3: 14) in po besedah domačinov uporabljali še pred nekaj desetletji. Veliki Kamen (Uršič 1985, sl. 17: 8). Skodele sicer različnih Torej bi bila kamnita konstrukcija lahko kot surovina v nekem oblik, kjer ustje prehaja prek poudarjenega rebra v konični trenutku odnešena, grob(ovi) pa izropan in uničen. trup (G843), se v Trebnjem, Novem mestu ali Gornji Vasi21 Rimske najdbe najdemo tudi v premešanih plasteh, pred- pojavljajo v 1. in 2. stoletju (Gregl 2009, t. 22: 9, 10; t. 29: 3; vsem v ornici (SE 1) in v premešani plasti pod njo (SE 2). Knez 1969, t. 7: 4, 5; Knez 1992, t. 7: 5; t. 20: 10, 11; t. 21: Največ je različnih odlomkov tako fino kot grobo izdelanih 1; t. 34: 7, 9 itd.), pogoste so tudi v Neviodunu (Petru, Petru lončenih posod (v SE 2: G910–928; v SE 1: G968–975). 1978, t. 35: 18–24). Nedvomna rimska najdba je železen ključ (G1031), ki sodi Tudi kroglaste sklede (G834) in konični krožniki (G836, med ključe v obliki črke T. Ta tip ključev je ponavadi uvr- G837) se pojavljajo v dolenjskih rimskih grobovih iz časa 1. ščen v čas 1. oz. 1. in 2. stoletja, čeravno najstarejši primerki in 2. stoletja (Gregl 2009, t. 18: 1; t. 52: 2; Knez 1969, t. 13: sodijo že v poznolatensko obdobje, pojavljajo pa se še v 4; Knez 1992, t. 29: 4; t. 39: 4; Križ 2003a, kat. 2.2, 2.3, 6.2; poznoantičnem in zgodnjesrednjeveškem obdobju (Bassi Petru 1969, t. 26: 4; Petru 1971, sl. 5: 6, t. 20: 3; Slabe 1993, 1996, 84, sl. 24: 1; Bitenc, Knific 2001, kat. 146; kat. št. 22222; t. 5: 2; t. 6: 10; t. 7: 5; t. 9: 25; t. 11: 11, 12, 21; Uršič 1985, Ciurletti 1996, 78 s; Schütz 2002, 88; t. 16: S9–S13). Ključ je sl. 15: 9). Podobne krožnike je na Ptuju Isteničeva uvrstila v bil najden ob poti SE 9. svojo skupino K 2. Tovrstni krožniki so bili gotovo v uporabi Puščično konico (G1000) bi lahko uvrstili med preproste li- ob koncu 1. in v prvi polovici 2. stoletja, verjetno pa že v staste puščice s tulom za nasaditev okroglega preseka, ki drugi polovici 1. in morda še v drugi polovici 2. ter v 3. se pojavljajo od prazgodovine do srednjega veka. Če niso stoletju (Istenič 1999, 119, sl. 102, sl. 103). Podobno uvrstita najdene v določenih arheoloških kontekstih, jih na podlagi krožnike tipov K 1 in K 1/4 v Podkraju pri Hrastniku Krajšek tipologije ne moremo časovno uvrstiti (Radman Livaja 2004, in Stergar (Krajšek, Stergar 2008, 252, sl. 6). 58; t. 20: 88, 89). Glede na to, da je bila naša puščična ko- Zanimiv je votli cilindrični odlomek (G840), ki bi bil lahko nica najdena v ornici, torej izven konteksta, jo ne moremo del ročaja patere, kakršne se pojavljajo v času med 1. in 4. uvrstiti v določeno časovno obdobje, čeravno bi lahko bila stoletjem (Brukner 1981, t. 98: 2, 4, 5; Heukemes 1964, t. tudi rimska. 6: 95–99; t. 24: 49; Шурбаноска 1999, sl. 9–11). Verjetne- Eno najzanimivejših najdb na najdišču predstavlja tanka, fi- je pa del odlomek del lijaka čutare, kakršen je bil najden guralno in geometrično okrašena bronasta ploščica (G950), tudi v španski Carthago Nove, datiran v 1. stoletje (Pérez ki se je ne da časovno uvrstiti, lahko pa bi bila iz rimskega ali Ballester et al. 1995, sl. 12: 12). Podobne lijake čutar iz 20. prazgodovinskega obdobja. stoletja najdemo pri Tomićevi (Томић 1983, kat. 896, 925, 928, 963, 977). Odlomek je lahko tudi vrh hišaste žare v 21⁞Gornja Vas je najdišče, ki leži na hrvaški strani Gorjancev. 22⁞Primerka iz grobišča Kranj - Lajh (grob 229) sta bronasta. 66 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 8.1.4 Faza 3: zgodnjesrednjeveško obdobje Poleg različnega načina izvedbe okrasa valovnic se lončeni- na iz jame 9 in jame 10 loči tudi v sestavi gline, iz katere je Od zgodnjesrednjeveškega gradiva z najdišča, umeščenega narejena lončenine. Lonca iz jame 9 sta izdelana iz t. i. trde v katalog gradiva (G849–857), se da edino odlomke loncev keramike, kar pomeni iz gline skoraj brez organskih pustil, z iz jame 9 (G849, G850) delno rekonstruirati in tipološko do- manjšo ali večjo vsebnostjo peska in sljude, medtem ko so ločiti. Gre za lonca z izvihanim ustjem s postopnim preho- posode iz jame 10 izdelane iz t. i. luknjičaste keramike.23 V dom ustja v ostenje. Pri prvem je z navpičnim metličenjem Slivnici ravno tako ne poznamo trde keramike (razen dveh okrašen spodnji del ostenja, pri drugem se navpično metli- odlomkov), vse odlomke lahko uvrstimo med bolj ali manj čenje prične že na prehodu vratu v ostenje. Na obeh loncih porozno in luknjičasto lončenino (Tica, Predan v tisku). Ta na vratu in prehodu vratu v trebuh najdemo dve veliki ne- primitivnost pri izdelavi keramike bi ravno tako lahko go- pravilni valovnici z veliko amplitudo, s tem da sta zgornji ne- vorila o starosti posod, toda raziskave keramike na najdišču koliko manjši. Kot kaže sta bili obe valovnici na loncu G849 Močna so pokazale, da poroznost oz. luknjičavost ali trdost in spodnja valovnica na loncu G850 izdelani z metličastim keramike ne more biti merilo za časovno uvrščanje. Veči- orodjem v še mehko glino pred pečenjem, druga valovnica na starejše keramike iz Močne je namreč trda in pogosto na loncu G850 pa z nekoliko tršim orodjem, kajti valovnice kvalitetnejše izdelana in okrašena kot keramika iz mlajših so globlje. Znotraj vseh valovnic se vidijo vzporedne črte, kontekstov (Tica 2013, 47). ki kažejo da gre za uporabo metličastega ali glavničastega orodja pri izdelavi valovnic. V jami 9 je bil poleg zgodnjesrednjeveške lončenine naj- den tudi odlomek spodnjega dela zelo kvalitetno izdelane- Natančnih primerjav za lonca nam ni uspelo najti. Se pa lon- ga rimskega vrča (G852). To nas ne sme čuditi, kajti rimske ci z izvihanim ustjem in ponavadi nekoliko drugačnim, bolj najdbe se pogosto pojavljajo v zgodnjesrednjeveških kon- poudarjenim postopnim prehodom v vrat pojavljajo npr. na tekstih (Tica 2009, 30; Tica 2013). severozahodnem Hrvaškem (Bekić 2008, sl. 3: 1, 2), v Prek- murju (Guštin, Tiefengraber 2002, sl. 9: 3, 4; Kerman 2011a, Glede na obliko, okras in način izdelave lahko najdemo pri- G69; Lazar 2005, kat. 184; Šavel, Karo 2012, G962, G1235) merjave za zgodnjesrednjeveško lončenino s Ponikev med ali v severni Dalmaciji (Јанковић 1998, 138, sl. 223: 1), torej lončenino, ki je uvrščena v čas med 7. in 11./12. stoletjem na na najdiščih, ki so obstajala že ob koncu 7. in v 8. stoletju. prostoru med Češko na severozahodu, Slovaško na seve- Na hrvaških, tako kontinentalnih kot dalmatinskih grobiščih, rovzhodu, Slovenijo na jugozahodu ter Hrvaško in srbskim jih najdemo v času 8. in 9. stoletja (Belošević 2010, t. 23: 10; Podonavjem na vzhodu in jugovzhodu. t. 29: 1; Tomičić 2002, kat. št. 32, kat. št. 37), v severni Bosni Potrebno pa je upoštevati, da so podobne ali drugačne (Žeravica 1986, sl. 8) in na Slovaškem (Hanuliak 2004, t. 51: kombinacije istih oblik posod ali okrasnih motivov značil- 5; t. 80: 10; t. 96: 9; t. 97: 13; t. 109: 9) pa na grobiščih iz časa nost lokalne proizvodnje ter pristopa, veščosti in domišljije med koncem 8. in 10. stoletjem. posameznega lončarja k oblikovanju in h krašenju posod Najnovejšo tipološko delitev zgodnjesrednjeveške lončeni- (Šavel, Karo 2012, 62). ne iz Slovenije in sosednjih pokrajin je izvedel Andrej Ple- terski (Pleterski 2010, 57). Primerka loncev iz jame 10 lahko uvrstimo v njegov tip S2, za katerega je značilno obvrteno 8.2 Kremeno in kamnito gradivo ustje s preprostim robom. Po Pleterskem naj bi se pojavili Boris Kavur vsaj v drugi polovici 7. stoletja, če ne že prej, obstajali pa naj bi vsaj do srede 10. stoletja, lahko še nekoliko dlje (Pleterski Skupaj je bilo na najdišču odkritih 566 odbitkov, ki smo jih 2010, 158, sl. 3.1 1: PO2A3, PO2C1). obravnavali po posameznih velikostnih kategorijah (Kavur 2005), pri čemer je le en odbitek sodil v velikostno kate- Pri ostalih okrašenih zgodnjesrednjeveških loncih s Ponikev gorijo odbitkov 8 × 8 cm, 105 oziroma 18,5 % v kategorijo so bile valovnice izvedene v tehniki kaneliranja (G855, G857) 4 × 4 cm, 286 oziroma 50,5 % v kategorijo 2 × 2 cm ter oz. vreza (G856). Vsi trije odlomki so bili najdeni v jami 10. Valovnice na teh odlomkih so drugačne od tistih iz jame 9. 23⁞Ob izdelavi porozne in luknjičave lončenine je lončar zaradi izbolj- Lonec G855 sta krasili dve vzporedni neenakomerni eno- in šanja lastnosti žgane posode dodal pustilo - organske primesi, ki dvotračni valovnici, G856 dve vzporedni črti dvojne valov- so med žganjem zgorele. Luknjice so bile pri novi posodi drugotno nice in G857 dvojna valovnica. Na odlomku lonca G855 so zapolnjene z ogljem in pepelom. Zaradi uporabe in kasneje zaradi vidni tudi ostanki navpičnega metličenja trupa posode. večstoletnega ležanja v zemlji so se ob prisotnosti vlage zgorele or- ganske primesi raztopile. Od vseh organskih snovi je bilo ob poskusu izdelave posod najbolj primerno oglje (Bahor 2010, 179). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 67 174 odbitkov oziroma 30,7 % v velikostno kategorijo 1 × uporabljene osnove, ki so bile že večkrat uporabljene za 1 cm. Relativno veliko odbitkov iz drobnozrnatih kamnin je opisovanje mlajšekamenodobnih in starejšebakrenodobnih bilo obdelanih v tipološko določljiva orodja - kar 125 kosov kamenih orodij in v celoti zadostujejo tudi potrebam anali- oziroma 22 % vseh odbitkov. Prav tako so bila številna tudi ziranega skupka (Kavur 2005, 132, 133). jedra – odkritih je bilo 47 kosov. Kot posebno kategorijo, Prav tako so bile zaradi relativno majhnega števila najdb v ki je najverjetneje posledica neuspelih poskusov odbijanja večini stratigrafskih enot obravnavane vse najdbe s celotne- oziroma izdelave jeder, smo izločili tudi razbitine – slednjih ga najdišča skupaj. Metodološko je tak pristop lahko rahlo je bilo odkritih na najdišču kar 44. Pomembno kategorijo sporen, saj ne omogoča določanja razlik strategij izdelave in kamnitih najdb na najdišču pa predstavljajo tudi odkriti od- uporabe kamenih orodij med posameznimi stratigrafskimi lomki brusov in žrmelj – prvih je bilo odkritih 73, drugih pa enotami, vendar te razlike zaradi majhnega števila najdb ne le 7. bi bile statistično relevantne oziroma bi imele trditve veliko Pri uporabi termina "orodje" je bil uporabljen najširši mo- standardno deviacijo. žni obseg tega pojma, tako na seznamu niso predstavljena Primerjavo omogočajo zgolj najdbe iz dveh stratigrafskih zgolj jasno namerno oblikovana in po tipoloških listah dolo- enot – zato je bila na koncu dodana primerjava med SE 104 čljiva kamena orodja iz drobnozrnatih kamnin, ampak tudi in SE 112 (bivanjska jama 1 in 2). Prav tako pa tudi niso bile vsi odbitki iz drobnozrnatih kamnin. Prav tako pa so bili do- odkrite jame, ki bi zaradi količine najdb omogočale specifične dani nekateri kamni iz grobozrnatih kamnin, ki imajo jasno razlage v smislu izdelave, uporabe ter zavrženja orodij. Zara- prepoznavne sledi odbijanja ter morebiti tudi obdelave. Za di omejenega števila najdb smo prisiljeni opustiti iskanje indi- opis orodnih tipov (sl. 116) ter tehnoloških kategorij so bile vidualnih pristopov obdelave kamna ter moramo opazovati Tip orodja številka v katalogu (G) Klina 477, 478, 479, 480, 481 Klina z zagladitvami 126, 482 Odbitek z drobtinčasto retušo 951, 813, 127, 128, 483, 484, 485, 486, 487, 488, 489, 490, 491, 492 Klina z drobtinčasto retušo 129, 493, 494, 945 Retuširan odbitek 952, 955, 130, 131, 132, 133, 496, 497, 498, 499, 673, 672, 675, 740 Retuširana klina 1012, 134, 500, 501, 502, 503, 504 Okrcan odbitek 135, 136, 505, 506, 507, 508 Odbitek z izjedo 953, 509, 510 Klina z izjedo 511 Nazobčan odbitek 676 Odbitek s prečno retušo 512 Klina s prečno retušo 513, 741 Praskalo 1005, 137, 138, 139, 140, 141, 514, 515, 516, 517, 518, 519, 520, 521, 522, 523, 525, 526, 527, 528, 529, 677 Atipično praskalo 142, 530, 531, 532, 533, 534, 678, 679 Dvojno praskalo 143, 524 Strgalce 535 Strgalo 1013, 1014, 146, 536, 537, 358, 781, 742 Sveder 954, 144, 145, 147, 148, 539, 540, 541, 542, 543, 544, 545, 546, 547, 548, 549, 550, 551, 552, 553, 554, 555, 556, 557 Vbadalo 1032 Retuširana konica 149 Klinica s hrbtom 558, 559 Bifacialno retuširano orodje 560, 561, 562 Jedro – UNI 956, 150, 151, 152, 1053, 154, 155, 156, 157, 158, 563, 564, 565, 566, 567, 568, 569, 570, 571, 572, 573, 574, 575, 576, 577, 821, 782, 783, 784, 800, 801, 680, 743, 744 Jedro BI 1015, 159, 578, 579, 580, 745, 748 Jedro POLI 957, 160, 161, 581, 582, 681 Sferoid 162, 583 Brus 1006, 1007, 958, 959, 560, 163, 164, 165, 166, 167, 168, 169, 170, 171, 172 , 173, 174, 176, 584, 585, 856, 587, 588, 589, 590, 591, 592, 593, 594, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 616, 822, 823, 785, 802, 803, 786, 787, 788, 789, 790, 791, 792, 682, 683, 684, 685, 686, 687, 688, 746, 747, 748 Žrmlje 961, 175, 617, 618, 619, 620, 803 116⁞Vrste orodij celotnega kamnitega zbira. 68 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 raziskani del najdišča kot celoto. V tem primeru nam pregled klin z zagladitvami, odkritih na najdiščih v vzhodni Sloveni-orodij ter uporaba surovin ter načinov izdelave, uporabe ter ji, ki jih lahko datiramo v sam začetek lasinjske kulture ter vzdrževanja orodij nudi vpogled v skupinski pristop obdelave njeno nadaljevanje (Popava, Hardek, Hajndl, Nedelica...), pa in uporabe kremena neke prazgodovinske skupnosti. Analiza ima makroskopsko vidne zagladitve razporejene zgolj na kamenih orodij nam lahko pokaže, kako je na ravni skupno- proksimalnem ali distalnem delu orodja. Gre za vzorec, ki sti delovala preskrba s kamenimi surovinami ter kateri deli kaže, da so bile kline vpete v držaj prečno, tako da so tvorile kamenih orodij so bili zavrženi znotraj samega naselja. Na nazobčan delovni rob. Zato sklepamo, da se je uporaba kli- osnovi teh podatkov lahko postavimo hipoteze o dejavnostih nic oziroma oblika izdelave srpov oz. žetvenih nožev spre- v prostoru - v sami naselbini prav tako pa lahko sklepamo na menila v sredini 44. st. pr. n. š. oziroma ob koncu lengyelske dejavnosti, ki so se odvijale v okolici naselbine. ter z začetkom Lasinjske kulture v regiji. Orodja z zagladitvami V posameznih primerih, kot na primer na klini G502, pa Prisotnost oziroma odsotnost makroskopsko vidnih zagla- so makroskopsko vidne zagladitve ob celotnem retušira- ditev na površju orodja nam pove, ali je bilo orodje toli- nem delovnem robu. Pri slednji klini je bil distalni del zaradi ko časa v rabi, da je raba povzročila spremembo kristalne oblike jedra že ukrivljen, za potrebe vpenjanja v držaj ter je strukture površja orodja – abrazijo orodja. Domnevamo bil stanjšan s ploskovitimi retušami na ventralni strani. Ma- lahko, da gre za srpe oziroma žetvene nože, povezane s kroskopsko vidne zagladitve so na lateralnem robu, ki je bil poljedelskimi dejavnostmi, dolgotrajna raba pa lahko po- za potrebe ponovne naostritve po celotni dolžini retuširan. sledično povzroči tudi fragmentacijo orodij. Makroskopsko Gre za lepo klino iz kvalitetnega svetlo rjavega roženca, ki vidne zagladitve, nastale kot posledica dolgotrajne rabe na najdišču kot surovina ni pogost. Proksimalni in distalni oziroma najverjetneje rezanja trših rastlinskih delov z visoko del kline sta bila stanjšana na ventralni ter tudi na dorzalni vsebnostjo silicija v steblih (stebla trav oziroma žitaric), so strani. Na desnem lateralnem robu je bila na dorzalni strani bile odkrite na dveh neretuširanih klinah in tudi na z retuši- klina retuširana, sledi rabe oziroma zagladitve pa so jasno ranjem oblikovno predelanih orodjih. Obe neretuširani klini vidne po celotni dolžini desnega lateralnega roba na dor- sta bili odkriti v bivanjskih jamah 1 in 2 z največ odkritimi zalni kot tudi na ventralni strani. Obdelava ter sledi rabe orodji (G126, G132, G482, G500, G502, G527). kažejo, da je bila velika klina namensko izdelana za vsaditev v držaj, v katerega je bila vpeta vzporedno kot nož z ostrim Makroskopsko vidne sledi zagladitev na vsaj dveh klinah rezilom ter intenzivno uporabljana. Glede na kvaliteto suro- (G126 in G482) kažejo s svojim specifičnim mestom na ne- vine kot tudi obdelave in vzdrževanje domnevamo, da je šlo retuširanem delovnem robu, da sta bili nejverjetneje upora- za posebno vrsto orodja in ne za običajni srp. bljeni kot vstavljeni rezili sestavljenih srpov. V orodnih zbirih na Madžarskem je opazen trend, da do konca srednjega Odkritih je bilo tudi nekaj orodij, ki so kazala sledi stanjša- neolitika prevladujejo zagladitve, ki potekajo vzporedno z nja oziroma zmanjševanja ukrivljenosti za lažje vpenjanje v osjo orodja ter pokrivajo celoten lateralen rob, kasneje, z ročaj, kajti odbitek je bil za vpenjanje predebel zaradi iz- začetkom bakrene dobe oziroma lasinjske kulture, pa se razitega bulbusa in širokega talona na proksimalnem delu. pojavijo kline, ki imajo zgolj enega od vogalov trikotno za- V takih primerih so ga stanjšali z retuširanjem na ventralni glajenega. Domnevamo lahko, da so v srednjem neolitiku ali dorzalni strani prokismalnega dela ali pa z retuširanjem kline zaporedno navpično vpenjali v držaj, v poznem in proksimalnega dela lateralnih robov – kot lahko vidimo na kasneje pa poševno, tako da je nastal žetveni nož z naz- primer pri retuširani klini G500. Pri slednji je bil zaradi oblike občanim rezilom. V poznem neolitiku in kasneje pa se kot jedra distalni del že zavit in so ga z ploskovitim retuširanjem rezila srpov zraven klin pojavijo tudi druge oblike odbitkov na ventralni strani zravnali. (Bácskay 1995, 135). Na podoben način je bil v držaj vpet tudi odbitek G673, ki Upoštevajoč odkrite najdbe klin z zagladitvami s področja ima na površini makroskopsko vidne zagladitve na dorzalni vzhodne ter jugovzhodne Slovenije, lahko prav tako na- in ventralni strani celotnega retuširanega desnega lateral- tančno določimo načine izdelave srpov oziroma oblike klinic nega roba. Sledi rabe kažejo, da je bil odbitek vpet vzpore- uporabljenih kot delov sestavljenih rezil srpov. Najdbe z naj- dno v držaj. Podobne sledi so vidne tudi na odbitku G527. dišča Čatež – Sredno polje (Lengyel II) ter Ponikve (Lengyel Sledi rabe oziroma makroskopsko vidne zagladitve na po- III) imajo makroskopsko vidne sledi zagladitev razporejene vršini orodij kažejo, da so na najdišču Ponikve v času konca po celotnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani, mlajše kamene dobe, orodja, namenjena žetju žitaric, vpe- kar kaže, da so bile kline vpete v držaj vzporedno. Večina njali v ročaje vzporedno s potekom ročaja. Tako odbitki kot Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 69 tudi kline in klinice imajo podobne sledi rabe, ki potekajo ki je odstranil otopeli delovni rob. Tako je nastal nov oster po eni celotni lateralni stranici na dorzalnem in ventralni delovni rob vzdolž celotnega čela praskala. strani, kar kaže, da specifična raba ni zgolj posledica upora- Ponovna raba be drugačnih surovin, ampak gre za trend, opazen pri vseh Na posameznih retuširanih orodjih lahko prepoznamo tudi oblikah polizdelkov. Na drugi strani pa so očitno orodja iz načine obdelave, ki so služili vzdrževanju oziroma popra- kvalitetnih surovin uporabljali in vzdrževali, kar kažejo za- vilu orodja po poškodbi. Tak primer je kombinirano orodje gladive, vidne ob retuširanih delovnih robovih. G557. Najverjetneje se je zaradi obremenitve ob rabi del Pri posameznih orodjih pa so sledi rabe omejene zgolj na praskala s čelom odlomil od orodja, ki je ostalo vpeto v dr- posamezne dele. Večinoma ne gre za kline, ampak pred- žaj. Na odlomku je nastal dolg trn, ki so ga z retuširanjem na vsem za odbitke, kar kaže, da so tudi te vpenjali v drža- dorzalni in ventralni strani predelali v sveder. je ter jih uporabljali kot orodja za rezanje rastlin z visoko Poškodbe vsebnostjo silicija, najverjetneje žitaric. Domnevamo, da so Zanimiv primer poškodbe predstavlja odlomljena konica uporabljali dve različni obliki srpov oziroma žetvenih nožev; retuširanega orodja, najverjetneje strgala ali pa atipičnega prve z lepo oblikovanimi vzporedno vstavljenimi klinami ter praskala s koničastim čelom iz bivanjske jame 1 (SE 104) – druge s poševno vstavljenimi manj pravilnimi deli rezila, ra- G149. Poleg retuširanega desnega lateralnega roba ima na zen klin tudi odbitke. levi strani konice negativ odbitka, kakršni nastanejo v prime- Vzdrževana orodja ru udarca konice v trdo snov. Pri proučevanju kamnitih orodij na različnih najdiščih se Odlomljena konica G781 pa na primer pripada orodju iz pokaže specifično razmerje med količino odkritih kamnitih debelejšega odbitka – najverjetneje strgala, ki se je poško- orodij ter stopnjo njihove vzdrževanosti, pravzaprav gre za dovalo zaradi rabe na sami naselbini. soodvisnost med oddaljenostjo od rek (virov surovine) ter Jedra stopnjo vzdrževanosti (Kavur 2006a, 375). Na najdiščih, kjer so orodja izdelovali, so jih slabo vzdrževali (npr. Čatež – Sre- Na najdišču je bilo odkritih 47 jeder ter dva sferoida. Glede do polje), na najdiščih, kjer pa surovin ni bilo v neposredni na število udarnih ploskev in smer odbitkov smo jedra raz- bližini, pa so bila orodja intenzivno vzdrževana (npr. Drago- delili v unipolarna, s katerih so odbitke odbijali zgolj z ene melj). Najdišče Ponikve se glede na sledi obdelave surovi- površine, in bipolarna, s katerih so odbitke odbijali z dveh, ne ter vzdrževanja in popravljanja orodij nahaja nekako na pogosto nasprotno usmerjenih udarnih površin, ter polipo- sredini med obema kategorijama najdišč. Število orodij ni larna, s katerih so odbitke odbijali z več različno usmerjenih majhno, prav tako so bila na najdišču odkrita številna jedra, udarnih površin. Med odkritimi jedri številčno prevladujejo s vendar ni bilo odkritih primarnih odbitkov, izdelanih v prvih 34 primeri unipolarna jedra (G150–158, G563–577, G680, fazah obdelave. Prav tako ni večjih odbitkov in klin, ki bi jih G743, G744, G782–784, G800, G801, G821, G956), bipo- lahko povezovali z začetno fazo izdelave orodij. Na drugi larnih je bilo 7 (G159, G578–580, G745, G829, G1015), strani pa so bili odkriti le redki primeri orodij, ki kažejo na polipolarnih pa zgolj 6 (G160, G161, G581, G582, G681, vzdrževanje oziroma popravila, kot so ponovne naostritve G957). delovnega roba ter ponovne rabe odlomljenih orodij. Unipolarna jedra Ponovne naostritve Med unipolarna jedra uvrščamo tudi testirane prodnike. Na Kljub natančnemu izkopavanju niso bili odkriti odlomki de- najdišču je bil odkrit en tak primer v G800. Gre za prodnik, lovnih robov orodij, ki bi kazali znake ponovne naostritve. ki je bil dekapitiran, tako da je bila narejena gladka udarna Vendar smo te postopke vzdrževanja in popravila orodij površina, nato pa je bil z njega odbit le en sam odbitek. opazili na posameznih orodjih. Lep primer ponovne nao- Zaradi premočne preperelosti notranjosti prodnika, torej stritve delovnega roba kaže atipično praskalo G531. Retu- neustreznosti za nadaljnje odbijanje je bil zavržen. Gre za širani čeli praskal sta bili izdelani na dorzalni strani proksi- edini primer prodnika kot primarnega jedra, ki kaže prve malnega in distalnega dela levega lateralnega roba skoraj faze obdelave na najdišču. Hkrati gre za dejstvo, da je bil pravokotnega odbitka. Ker zaradi oblike odbitka ponovno kamen zaradi neustreznosti materiala prepoznan kot neu- retuširaje čela praskala vsled obrabe oziroma otopelosti poraben in zavržen. delovnega roba ni bilo mogoče, je bil na distalnem delu Po pregledu celotnega kamnitega gradiva smo ugotovili, da čela na ventralni strani po celotni dolžini odbit dolg plitev kljub poskusom izkoriščanja lokalnih surovin le-te niso bile odbitek, narejen z dobro usmerjenim lateralnim udarcem, 70 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 dovolj kakovostne. Tak primer je tudi prodnik iz SE 131, ki je Sferoida bil zgolj razbit ter zaradi slabe kvalitete zavržen. Med najdbami moramo posebej omeniti tudi najdbi dveh Odkrit je bil en primer lepo pripravljenega jedra, ki pa ni sferoidov – G162 in G583. V obeh primerih gre za polipo- bilo nikoli uporabljeno – gre za jedro iz SE 2 (G956). Zara- larni jedri, ki sta bili najverjetneje uporabljeni kot tolkača. V di odsotnosti na dorzalni strani s skorjo prodnika pokritih obeh primerih je bil za izdelavo jedra uporabljen prodnik primarnih odbitkov domnevamo, da je primarna obdelava slabše kakovosti. Da bi izkoristili čim več surovine, so po- jeder potekala drugje ter da so na najdišče bila prinesena skušali odbijati na različnih delih, kar je vodilo k oblikovanju že pripravljena jedra. polipolarnega jedra, s katerega pa kmalu zaradi vedno bolj okrogle oblike ni bilo več mogoče odbijati. Način rabe jedra Večina jeder je zelo majhnih. Sledi negativov odbitkov in kot tolkača je še bolj zdrobil in zaoblil površine in robove, klin so tako majhne, da domnevamo, da gre za popolno- kar je vodilo do njegove ovalne oblike. ma izkoriščena jedra, ki zaradi svoje velikosti niso bila več primerna za nadaljnje izkoriščanje, ker bi bili odbitki in kline V sferoide so bila spremenjena redka velika polipolarna je- premajhni. dra, kar daje misliti, da gre za namensko predelavo. Večino- ma gre za jedra, pri katerih domnevamo, da bi jih bilo mo- Na slednje kaže dokaj enotna velikost vseh izrabljenih uni- goče razbiti ter dele uporabiti za manjša jedra. Zaobljenost polarnih jeder. Jedra so v svoji obliki dokaj podobna: imajo zaradi dolgotrajne uporabe kot tolkača pa kaže, da so bila ravno sprednjo površino ter skoraj vzporedne strani. Spo- ta jedra namensko izbrana in dolgotrajno v rabi. To kaže, da dnja in zgornja stran jedra se proti zatilju podaljšano stikata. so bila izbrana za takšna opravila na osnovi svojih snovnih Tako so nastala jedra skoraj trikotne oblike, ki so imela na in mehanskih značilnosti, kot so nehomogenost surovine, vrhu udarno površino pod ostrim kotom. Bila so zavržena, velikost in teža. ko je sprednja stran postala premajhna za odbijanje ali ko se je udarna površina zdrobila in je kot postal top. Okrcani odbitki Na najdišču je bilo odkritih 6 odbitkov, ki jih lahko opišemo Odkrit je bil tudi en odlomek jedra iz SE 103 – G158, ki kot okrcane odbitke. Gre za odbitke, ki imajo proksimalni in je preostanek sprednjega dela jedra. S stranskim udarcem distalni del na ventralni in dorzalni strani stanjšan, retuši- so odstranili celotno konveksno sprednjo stran jedra in s ran ter velikokrat tudi zdrobljen (G135, G136, G505, G507, tem so dobili oster rob udarne površine ter ravno sprednjo G508). V literaturi se razprave o njih vrtijo okoli vprašanja stran, s katere so lahko odbijali odbitke. njihovega nastanka in rabe. Nekateri avtorji zagovarjajo, Bipolarna jedra da gre za ostanke popolnoma izkoriščenih jeder, medtem Večina bipolarnih jeder je iste oblike kot unipolarna jedra. Le ko drugi menijo, da so nastale poškodbe posledica rabe in odbitki so bili odbijani z jedra z zgornje in spodnje strani v da so orodja uporabljali kot dleta, na katera se je tolklo s diametralno nasprotnih smereh. tolkačem. Polipolarna jedra Za vse primere, odkrite na najdišču, domnevamo, da so mi- Pri nekaterih polipolarnih jedrih se vidi, da so različne smeri niaturna orodja ostanki dlet. So okrcani odbitki in ne ostan- odbijanja služile predvsem za oblikovanje oblike jedra in ne ki jeder, so namreč veliko manjša od najmanjših jeder na za pridobivanje uporabnih odbitkov. V primeru polipolar- najdišču. nega jedra G582 gre za unipolarno jedro za izdelavo klin, Retuširana orodja kjer pa negativi na ventralni strani niso nastali kot posledica namenskega odbijanja odbitkov, ampak zaradi tanjšanja je- Vbadala dra. Podobno je tudi pri jedru G581, ki je bilo na ventralni Redko, specifično obliko orodij v mlajši kameni dobi pred- strani stanjšano. stavljajo vbadala. Odkritih je bilo nekaj zelo ozkih bipolarnih jeder, ki so verjetno vbadala. Gre za manj kot 1 cm široka Pravih polipolarnih jeder, ki so nastala večinoma, ko so z jedra, kjer se obe površini za odbijanje stikata pod ostrim različnih udarnih površin poskušali odbiti več odbitkov, je kotom in tvorita kljun. Na vsaki strani odbita zgolj ena klina bilo le malo. Zaradi majhnosti jedra ali neustrezne surovine in za razliko od jeder za kline udarne površine niso fasetira- so po nekaj poskusih odbijanja jedro obrnili ter poskusili od- ne. Domnevamo, da gre zaradi oblike za vbadalo oziroma bijati z druge udarne površine. Majhna jedra, kot na primer z dvema negativoma narejeno dleto. Tak primer je bil odkrit jedro iz SE 142 – G681, so hitro zavrgli, večja pa so uporabili na primer v SE 102 – G159. kot tolkače. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 71 Med vbadala lahko prištejemo zanimiv je odbitek iz SE 3 – Strgala G1032. Gre za širok ploščat tanek odbitek, ki kaže, da je Na najdišču je bilo odkritih 8 orodij, ki jih lahko glede na nji- bil izpostavljen visoki temperaturi. Na najdišču nismo odkrili hovo obliko in obdelavo uvrstimo v kategorijo strgal (G146, nobenih sledi tako velikega in kvalitetnega jedra, zato do- G536–538, G742, G781, G1013, G1014). Gre večinoma za mnevamo, da gre za na najdišče prinesen odbitek. večje in debelejše odbitke, kjer je bil delovni rob oblikovan Svedri in naostren z večjimi, velikokrat stopnjevitimi školjkovitimi Dokaj številno skupino orodij na najdišču predstavljajo sve- retušami. Zdi se, da je bil ključni dejavnik debelina odbitka. dri (G144, G145, G147, G148, G539–557, G954). Odkritih Obdelali so le odbitke, pri katerih je njihova debelina omo- je bilo kar 24 primerov, pri čemer smo ugotovili dva načina gočala večkratno retuširanje, ki je ustvarilo na delovnem izdelave trnov svedrov. Najštevilčnejši so svedri, ki imajo trn robu stopnjevito retušo. Tako so za obdelavo uporabili tudi izdelan s strmimi retušami na obeh lateralnih robovih na podolgovate, manj uporabne odbitke (G536, G538). dorzalni strani. Ti svedri imajo navadno tanek trn z vzpo- Strgalce rednima stranicama. Tak je sveder G550, kjer je trn svedra Na najdišču je bilo odkrito zgolj eno orodje, ki smo ga opi- izdelan z retušami na ventralni strani kline. Drugo obliko sali kot strgalce – G535. Na tanjšem in manjšem odbitku pa predstavlja sveder s širšim, trikotno oblikovanim trnom, so bile na njegovem debelejšem delu izdelane stopnjevite kjer je odbitek na enem robu retuširan na dorzalni ter na školjkovite retuše. drugem robu na ventralni strani (G148). Orodja s prečno retušo Praskala Na najdišču so bila odkrita tri orodja s prečno retušo. Od- Na najdišču je bilo odkritih 32 praskal, ki smo jih razdelili bitek (G512) ter dve klini (G513, G741) so imeli distalni ozi- v tri skupine glede na njihovo obliko, obdelavo delovnega roma proksimalni del preoblikovan s strmo prečno retušo. roba in izdelavo čela. Tako smo ločili dvojna praskala (G143, Orodja z izjedo G524), konična (G142, G530–534, G539, G540) in tipična Na najdišču so bila odkrita štiri orodja z izdelano retuširano praskala (G137–141, G514–523, G525–529, G677, G1005). izjedo ter orodje z več izjedami, torej nazobčano orodje. Dokaj neznačilna je izbira odbitkov za izdelavo dvojnih pra- En odbitek je imel izdelano retuširano izjedo na distalnem skal. Večinoma imajo dvojna praskala na proksimalnem in delu na dorzalni strani (G953), drugi na distalnem delu na distalnem delu na dorzalni strani izdelano čelo in so izdela- dorzalni strani (G509), tretji pa na proksimalnem delu na na iz večjih in debelejših klin. dorzalni strani (G510), klina pa na srednjem delu lateralne- V kategorijo koničnih praskal smo uvrstili vsa tista orodja, ga roba (G511). kjer čelo praskala ni bilo pravilne zaobljene oblike, ampak Edino orodje, ki bi ga lahko opisali kot nazobčano (G676), konično (G142, G532, G534, G679), in kjer je bil odbitek ima na dorzalni strani več večjih nepravilnih retuš, ki ustvar- debel in nepravilno oblikovan (G530, G533), in kjer so čela jajo videz nazobčanosti delovnega roba. na lateralnih robovih (G531, G678). Očitno gre za orod- Orodja z drobtinčasto retušo ja, pri katerih so poskušali izkoristiti tudi manj uporabne Orodja z drobtinčasto retušo predstavljajo eno izmed naj- polizdelke. bolj številčnih skupin orodij na najdišču. Odkritih je bilo 14 Zgolj malo praskal je bilo izdelanih na klinah (G515, G517, odbitkov z drobtinčasto retušo (G951, G813, G127, G128, G522, G525, G1005). Zdi se, da so bila praskala na klinah G483–492) ter 4 kline z drobtinčasto retušo (G129, G493, popolnoma izrabljena, saj so čelo toliko časa vedno znova G494). retuširali, da se je klina zmanjšala do velikosti, ko se je ni V kategorijo orodij z drobtinčastimi retušami smo uvrstili vse več dalo naostriti in vstaviti v držaj. Tako so bila praskala na odbitke in kline, ki so na delovnem robu imeli na dorzalni ali klinah, enako velika kot praskala na odbitkih. ventralni strani sledi majhnih retuš. Glede na dejstvo, da so Zanimivo je praskalo iz SE 103 – G140. Gre za primarni od- bile retuše odkrite zgolj na eni strani orodja ter da na njih bitek, ki je nastal z dekaptiranjem močno preperelega pro- ni bilo makroskopsko vidnih zagladitev, menimo, da gre za dnika, njegova dorzalna stran je pokrita s korteksom, ven- prvo obdelavo ostrega delovnega roba, povečini najdaljše- dar ga je izdelovalec zaradi njegove oblike uporabil in na ga roba odbitka ali kline, pri čemer retuširanje ni spremenilo. proksimalnem delu na dorzalni strani izdelal čelo praskala. 72 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Retuširana orodja odlomek srednjega dela konice, ki je imela na ventralni in Retuširana orodja predstavljajo eno izmed najbolj številč- dorzalni strani ploskovite retuše. nih skupin orodij na najdišču. Odkritih je bilo 14 retuširanih Tri puščične osti, ki imajo po svoji obliki najboljše primerja- odbitkov (G130–133, G496–499, G673–675, G740, G952, ve v odkritemu kosu, izvirajo iz humusne plasti na najdišču G955) ter 7 retuširanih klin (G134, G500–504, G1012). Gradec pri Mirni (Dular et al. 1991, t. 36: 19–21), puščica V primeru retuširanih odbitkov kaže, da so za uporabo ter z Gradišča nad Pivko pri Naklem (Valič 1960, t. 6: 1), na kasnejšo obdelavo bili izbrani večji kosi. V večini primerov je Apnišču na Štefanji gori (Sagadin 2005, 33, 33), v Beli krajini bil retuširan najdaljši oster rob odbitka, vendar retuširanje ni pa na Cerkvini pri Pribincih (Križ 1990a, 194, 195, sl. 73). spremenilo njihove oblike. Primerljive pa so tudi štiri bifacialno retuširane puščične Predvsem v primerih retuširanih klin gre za orodja, ki so konice, odkrite na mlajših najdiščih Draga (Križ 2003a, 75, bila dodatno pripravljena na vstavljanje v držaj ter kasne- 59), Pod Vovkom (Križ 2003b, 98), na Dolgih njivah (Mason je redno vzdrževana. Najlepše primere klin za vstavitev v 2003, 124) ter Dolenjem Kronovim pri Beli Cerkvi (Murko, držaj predstavljajo retuširane kline G500, G502, G503. V Ciglar 2012, 44, 45, G3). vseh treh primerih gre za kline, ki so zaradi oblike jedra Za primerjave s puščičnimi ostmi je potrebno omeniti posa- bile rahlo ukrivljene in so imele debelejši proksimalni del. mezne naključne najdbe orodij na odbitkih, ki so bila odkrita Za potrebe vpenjanja v držaj so jim z retušami, ki so bile v preteklosti. Izolirane najdbe bifacialno retuširanih puščič- delno ploskovite, stanjšali na ventralni strani proksimalni ali nih konic so znane z izkopavanj naselbinskih najdišč iz mlaj- distalni del. Izmenične retuše na klini G134 kažejo, da je bilo ših obdobij. Omenimo lahko bifacialno retuširano puščico orodje med uporabo večkrat obrnjeno ali različno vpeto v trikotne oblike, ki je bila odkrita na področju gomile II/1879 držaj. Stopnjevite retuše na klini ter odlomku kline (G502, na grobišču Gomile pri Mladih vinih nad Belo Cerkvijo (Du- G504) oziroma zagladitve ob retuširanem lateralnem robu lar 1991, 128, t. 22: 3), in najdbe iz Makovca nad Zagorico pa kažejo, da so vpeta orodja ne le uporabljali, temveč tudi pri Dobrniču (Dular et al. 1995, 103, sl. 17), Šimana pri Go- sprotno vzdrževali. tovljah (Tomažič 2009, 78, 79, 142, 143, Nr. 134; Nr. 383) ter Bifacialno retuširana orodja Pod Kotom–jug pri Krogu (Šavel 2009, 210, 211, G403). Najstarejša bifacialno retuširana kamnita orodja v kontekstih Bifacialno retuširane puščične konice trikotne oblike z ravno se pojavijo na Dolenjskem v času sredine 5. tisočletja pr. n. š. oziroma rahlo konkavno bazo so ena izmed najdlje upora- na najdiščih Col pri Podgračenem in Ponikve. Večinoma so bljanih oblik orodja. Njihov pojav lahko na najdišču Ponikve izdelana iz svetlo sive, močno preperele kamnine, upora- datiramo v sredino 5. tisočletja pr. n. š., najkasneje pa so bo kakršne poznamo tudi v sredini 5. tisočletja pr. n. š. na zastopane na najdišču Šiman pri Gotovljah v sredini 2. ti- najdišču Čatež–Sredno polje, kjer pa bifacialno obdelane sočletja pr. n. š., t.j. od konca mlajše kamene dobe do konca puščične konice niso bile odkrite. Večina bifacialno retuši- srednje bronaste dobe. ranih orodij s področja porečja reke Save, od Gorenjske do Klinici s hrbtom Dolenjske, pa je izdelana iz temno sive do črne drobnozr- Na najdišču sta bili odkriti dve klinici, ki imata na obeh late- nate kamnine, najverjetneje lidita. Gre za surovino, katere ralnih straneh izdelan strm rob – G558, G559. Glede na nju- uporaba postane pogosta šele v bakreni dobi, v začetku no širino, oblikovanost ter velikost ju uvrščamo v kategorijo 4. tisočletja pr. n. š. klinic s hrbtom. Gre za tip orodja, ki je pogost predvsem v Na najdišču Ponikve so bile odkrite tri bifacialno retušira- starejših obdobjih – v mlajšem paleolitiku in mezolitiku ter s ne konice, izdelane iz sivega roženca – G560, G561, G562. pojavlja še v starejšem in srednjem neolitiku, kasneje pa sko- Prva, G560, je le odlomek konice, ki je imela s strmimi re- raj izgine. Tako so s področja vzhodne Slovenije poznane tušami oblikovan levi in desni lateralni rob ter posamezne zgolj izolirane najdbe z najdišč Popava, Hajndl ter Nedelica. globlje ploskovite retuše. Druga, G561, je ohranjena v ce- Starejše najdbe loti. Gre za odbitek, ki je bil z retuširanjem oblikovan v tri- kotno obliko – desni lateralni rob je skoraj raven, levi pa Na številnih mlajšekamenodobnih in bakrenodobnih najdi- rahlo izbočen. Proksimalni del konice oziroma njena baza ščih ob Savi so bila odkrita kamnita orodja z značilnostmi, ki je ravna. Levi in desni lateralni rob sta bila na dorzalni in tako glede na uporabljeno surovino kot tudi glede na obliko ventralni strani retuširana, predvsem na dorzalni strani z ter način izdelave in obdelave kažejo večjo, najverjetneje globljimi ploskovitimi retušami. Baza je bila na ventralni paleolitsko starost. Taka orodja so bila odkrita tako na Čate- strani stanjšana s ploskovitimi retušami. Tretja, G562, je le žu – Sredno polju kot tudi na Colu pri Podgračenem, sedaj Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 73 pa se jima pridružujejo še Ponikve. Odkrita so bila vsaj tri tista orodja, ki so v obeh jamah prisotna v večjem številu. orodja, ki so najverjetneje paleolitske starosti. Zato smo opazovali razlike med odstotkovno zastopanostjo Brusi odbitkov z drobtinčasto retušo, retuširanih odbitkov, praskal in svedrov. Na najdišču so bili odkriti številni odlomki brusov iz drobno- zrnatega peščenjaka svetlo rjave barve – kar 73 odlomkov. Odstotkovna primerjava zastopanih klin z drobtinčasto re- Tako zaradi uporabe in obrabljenosti kot tudi slabe fizične tušo in retuširanih klin je v obeh jamah dokaj primerljiva in obstojnosti peščenjaka, ki se drobi ter pod pritiskom lomi, znaša okoli 4 %, opazne pa so razlike v zastopanosti od- so bili ostanki brusnih plošč ter brusov razlomljeni na manj- bitkov. V SE 104 je odbitkov z drobtinčasto retušo 8,3 %, še kose, ki so se le redko dali sestaviti v večje brusne plošče. medtem ko jih je v SE 112 12,5 %. Na drugi strani pa je v Glede na ohranjenost robov domnevamo, da so po lomu prvi 16,6 % retuširanih odbitkov, medtem ko jih je v drugi večje brusne plošče iz drobnozrnatega peščenjaka ponov- zgolj 5 %. no uporabili za manjše bruse. Lep primer je plošča G593, ki Med bolje obdelanimi ter številčnejšimi orodji lahko primer- je imela vbočeno brusno površino, po lomu pa so ji robove jamo tudi praskala, ki so v obeh jamah zastopana s skoraj ponovno zbrusili v ravne brusne ploskve. enakimi odstotki – v SE 104 jih je 20,8 % in v SE 112 18,75 Kljub dokaj velikem številu odlomkov brusov na našem %. Opaznejša pa je razlika pri odstotni zastopanosti svedrov najdišču, ki predstavljajo največje število med doslej od- – v SE 104 jih je bilo 16,6 %, v SE 112 pa 23,75 %. kritimimlajšekamenodobnimi in bakrenodobnimi najdišči Odstotkovna zastopanost jeder ter posameznih kategorij na področju Slovenije, je moralo biti njihovo prvotno šte- orodja kot tudi brusov in žrmelj je med obema stratigraf- vilo zagotovo večje. Iz pregleda smo namreč izločili vse ti- skima enotama enaka. Tako lahko sklepamo zgolj na manj- ste večje kose preperelega peščenjaka, enakih značilnosti, še razlike v dejavnostih, ki se odražajo predvsem v višjem kot so jih imeli brusi, a katerih površina je bila tako močno deležu svedrov v SE 104. Zanimiva pa je tudi odstotna preperela, da ni omogočala prepoznave sledi rabe. Večina Tipi orodij SE 104 % SE 112 % delovnih površin brusov je bila močno preperela, nekateri Klina 5 5,9 brusi pa so se luščili tudi ploskovito. Lep primer, kateremu Klina z zagladitvami 1 4,2 1 1,2 je odpadla celotna obrušena ploskev, predstavljata brusni Odbitek z drobtinčasto retušo 2 8,3 10 11,8 plošči iz SE 142 – G684. Klina z drobtinčasto retušo 1 4,2 3 3,5 Retuširan odbitek 4 16,7 4 4,7 Žrmlje Retuširana klina 1 4,2 4 4,7 Okrcan odbitek 2 8,3 4 4,7 Na najdišču je bilo odkritih tudi 7 odlomkov žrmelj, izdela- Odbitek z izjedo 2 2,4 nih iz grobozrnatega silificiranega konglomerata. Enako kot Klina z izjedo 1 1,2 brusi so bili kosi žrmelj močno razlomljeni in prepereli. Nazobčan odbitek Odbitek s prečno retušo 1 1,2 Primerjava med SE 104 in SE 112 (sl. 111) Klina s prečno retušo 1 1,2 Praskalo 5 20,8 15 17,6 V dveh stratigrafskih enotah na najdišču je bilo odkrito večje Atipično praskalo 1 4,2 5 5,9 število kamnitih orodij – v SE 104: 24 orodij, 13 jeder in 12 Dvojno praskalo 1 4,2 1 1,2 brusov ter žrmlje, v SE 112: 80 orodij, 21 jeder, 33 brusov Strgalce 1 1,2 in 4 kosi žrmelj. Količina odkritih orodij sicer ne omogoča Strgalo 1 4,2 3 3,5 Sveder 4 16,7 19 22,4 ugotavljanje statistično podprtih razlik med zbiroma najdb, Vbadalo venda lahko nakažemo dejavnosti, ki so se odvijale. Retuširana konica 1 4,2 1 1,2 Klinica s hrbtom 2 2,4 Kot že velikokrat se je pri obdelavi inventarjev iz mlajše- Bifacialno retuširano orodje 2 2,4 kamenodobnih in bakrenodobnih najdišč pokazalo, da je Skupaj 24 100 85 100 njihova tipološka raznovrstnost odvisna od velikosti inven- tarja oziroma števila odkritih orodij. V SE 112 je bilo odkritih Unipolarno jedro 9 34,6 15 25,9 nekaj orodij, ki v SE 104 niso bila zastopana – npr. odbitek Bipolarno jedro 1 3,8 3 5,2 Polipolarno jedro 2 7,7 2 3,4 in klina z izjedo, odbitek in klina s prečno retušo ter klinici s Sferoid 1 3,8 1 1,7 hrbtom in bifacialno retuširani puščični konici. Brus 12 46,2 33 56,9 Žrmlje 1 3,8 4 6,9 V SE 112 so bila odkrita vsaj 4 orodja, ki smo jih opredelili kot Skupaj 26 100 58 100 puščične osti oz. orodje. Vendar pa je ustrezneje primerjati 117⁞Vrste orodij v SE 104 in SE 112. 74 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 primerjava velikosti celotnih zbirov odbitkov, odkritih v obeh kar kaže na pomanjkanje ustrezne surovine v neposredni SE Primerjava odbitkov velikostne kategorije 4 × 4 cm ne bližini. kaže bistvenih razlik (SE 104 19,7 % ter SE 112 17,4 %), Odkritih je bilo nekaj večjih klin ter pravilnejših klinic, ki niso medtem ko so razlike pri velikostnih skupinah 2 × 2 cm in bile obdelane (G478, G479, G482, G495), vendar je njihovo 1 × 1 cm opazne. Odbitkov velikostne skupine 2 × 2 cm število v primerjavi z najdiščem, kot je Čatež–Sredno polje, je v SE 104 59 % ter v SE 112 45,7 %, odbitkov velikostne zanemarljivo. O izkoriščanju polizdelkov govorijo tudi jedra, skupine 1 × 1 cm pa je v prvi le 19,7 % ter v drugi 36,7 %. ki so dokaj izrabljena. 8.2.1 Zaključek Za prostor severne Panonske nižine bi naj bila v času po- znega neolitika značilna proizvodnja mikroklinic (Bíro 1994, Le maloštevilna arheološka najdišča iz 5. tisočletja pr. n. š., 90), kar se odraža tudi na področju vzhodne Slovenje, kjer odkrita v Sloveniji, so trenutno uporabna za primerjavo. je bilo večje število mikroklinic najdenih na mlajših najdiščih, Številne najdbe so bile odkrite zgolj na najdišču Čatež – Sre- kot sta Popava pri Lipovcih 1 in Bukovnica (Šavel 1992, t. 6: dno polje, ki pa je nekoliko starejše (Kavur 2005), s slednjim 10–15; t. 9: 3–6; t. 14: 2–5). Vendar pa na področju Posavja časovno in kulturno primerljivo najdišče Dragomelj je bilo le takšnih najdb ni. preliminarno objavljeno (Petru 2005), najverjetneje sočasni Col pri Podgračenem, kjer je bilo prav tako odkritih veliko Najdišče Ponikve se glede na izdelavo kamnitega orodja kamnitih orodij, pa še ni bil objavljen. Na drugi strani pa je nahaja med dvema načinoma izkoriščanja surovin: priso- na področju vzhodne Slovenije poznano večje število mlaj- tna so jedra, ki so dokaj izrabljena, vendar ni polizdelkov ših najdišč, na katerih pa je bilo odkritih le malo kamnitih klin. Orodja na klinah so redka in dobro vzdrževana. Inven- orodij (Popava pri Lipovcih 1 (Šavel, Karo 2012), Sodolek tar lahko opišemo kot dokaj vzdrževan z zgolj omejenim (Kavur 2018) …). Več jih je bilo edino na Hardeku pri Or- dostopom do kvalitetnih virov za izdelavo orodij. Na drugi možu ter na Srednješolskem centru v Rabelčji vasi na Ptuju, strani pa je presenetljiva količina brusov iz srednjezrnatih ki pa prav tako še niso objavljene. Doslej v Savski dolini ni peščenjakov, zato domnevamo, da so se viri za njihovo iz- poznanih sočasnih najdišč, v vzhodni Sloveniji pa sodi v ta delavo nahajali nekje v bližini. čas najverjetneje še neobjavljeno Radvanje pri Mariboru. V tipološkem smislu predstavljajo odkrita orodja značilen V tem trenutku lahko orodja iz Ponikev tipološko primerja- zbir sredine 5 tisočletja pr. n. š. Večino orodij predstavljajo mo zgolj z nekoliko starejšimi najdbami z najdišča Čatež– zgolj malo obdelani kosi, pogosta so orodja arhaičnega iz- Sredno polje. V obeh primerih gre za dokaj omejen spekter gleda, kot so strgala. Na najdišču so prisotne neolitske obli- kamnitih orodij, kjer so v obeh primerih prisotna številna ke orodij, kot so svedri, ter uporabljan je bil neolitski način orodja, ki ne kažejo skoraj nobenega truda v oblikovanje vpenjanja rezil srpov v držaj. Prav tako pa je prisotno že bi- polizdelka (odbitki z drobtinčasto retušo in retuširani od- facialno obdelano orožje – predvsem puščične konice, ki jih bitki). V obeh primerih so prisotna tudi orodja arhaičnega v srednjelengyelskih inventarjih, kot je Čatež – Sredno polje, izgleda z izrazito obdelavo roba, kot so strgala, ki kasneje ni, pogoste pa so v starejšem delu bakrene dobe. v orodnih inventarjih več niso prav pogosta. Predvsem pa je potrebno omeniti svedre kot obliko orodij, ki z začetkom bakrene dobe skoraj popolnoma izgine iz rabe. Kot pomemben dejavnik pri oblikovanju izgleda kamnitih orodij moramo upoštevati tudi lokalno dostopnost do virov ustreznih surovin. V primeru najdišča Čatež–Sredno polje je jasno, da so v neposredni bližini najdišča opravili prvo fazo obdelave prodnikov, drugo fazo izdelave jeder pa na sa- mem najdišču. Zato je bilo odkrito veliko število večjih jeder, predvsem pa veliko neobdelanih klin in klinic, ki na drugih najdiščih niso prisotne. Tako je v Ponikvah največji del orodij izdelan na odbitkih, medtem ko so večje kline redke, in so bile vzdrževane. Še bolj nenavadno je orodje na najdišču Col pri Podgračenem, kjer so jedra miniaturna, večina orodij je izdelanih iz odbitkov, ki so bila vzdrževana in izrabljena, Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 75 9Analize 9.1 Rezultati analiz 14C vzorcev carbon dioxide was converted at 550 °C into graphite by using ultrahigh purity Hydrogen as reducing medium and Z najdišča Ponikve pri Trebnjem je bilo v analizo poslanih 2 mg iron powder as catalyst. The sample yielded enough 12 vzorcev oglja, iz katerih je bilo pridobljenih 11 datacij graphite to allow an accurate determination of the radiocar- (sl. 118–128). Analize so opravljali na CEDAD (AMS and bon age by the accelerator mass spectrometer. radiocarbon dating facility, University of Lecce, Italy), vzorci so oštevilčeni kot LTL5578A–LTL5589A. Zakaj The radiocarbon concentrations have been determined in manjkajoči vzorec (LTL5584A) ni bil primeren za analizo, the accelerator mass spectrometer by comparing the 12C, 13C nismo bili obveščeni. currents and the 14C counts obtained from the samples with those obtained from standard materials supplied by IAEA (In- Za analizo so bili izbrani vzorci iz dveh neolitskih jam (bivanj- ternational Atomic Energy Agency) and NIST (National Insti- ska jama 2 (LTL5583A) in 3 (LTL5585A)), ene prazgodovinske tute of Standard and Technology). jame ( jama 5 (LTL5588A)), dveh ognjišč in enega kurišča iz rimske faze (ognjišče 1 (LTL8881A), ognjišče 2 (LTL5587A) ter kurišče 1 (LTL5586A)) ter štirih zgodnjesrednjeveških jam ( jama 10 (LTL5579A), jama 11 (LTL5580A), jama 12 (LTL5578A) in jama 14 (LTL5582A) ter struktura 2 (LTL5589A)). Nekatere arheološke ostaline so bile tekom izkopavanja pri- pisane napačnim fazam (npr. jama 14 v neolitsko fazo) (glej Ravnik, Tica 2008). Postopek obdelave (povzeto po priloženi razlagi k datacijam): "Macro contaminants were removed from the samples by mechanical handpicking under optical microscope. The se- lected portion of the samples was treated in order to chemi- cally remove any possible source of contamination. The purified sample material was then converted to carbon dioxide by combustion in sealed quartz tubes. The obtained 119⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5579A (SE 123). 118⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5578A (SE 52). 120⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5580A (SE 105). 76 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 The “conventional radiocarbon age” was calculated with a δ13C The conventional radiocarbon ages for the samples were correction based on the 13C/12C ratio measured directly with converted into calendar years by using the software OxCal the accelerator. For the estimation of the measurement un- Ver. 3.5 based on the last atmospheric dataset (Reimer et al. certainty (standard deviation) both the radioisotope counting 2004)." statistics and the scattering of the data have been taken into account. The larger of the two is given as final error (sl. 129). 121⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5581A (SE 70). 124⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5585A (SE 141). 122⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5582A (SE 143). 125⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5586A (SE 94). 123⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5583A (SE 111). 126⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5587A (SE 102). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 77 9.2 Živalski ostanki Borut Toškan Med arheološkimi izkopavanji na območju Ponikev pri Treb- njem je bilo pridobljenih tudi več sto ostankov sesalske ma- krofavne. Ob skoraj v celoti ohranjenem skeletu prašiča in psa vzorec vključuje še 130 drugih (odlomkov) živalskih ko- sti in zob, pripadajočih najmanj štirim vrstam iz prav toliko družin. V glavnem gre za recentne najdbe (to velja tudi za oba zgoraj omenjena skeleta), nekaj taksonomsko neopre- deljivih odlomkov kosti izvira iz neolitskih (SE 142) oziroma rimskodobnih kontekstov (SE 14), 27 najdb pa je bilo pobra- nih iz slovanske jame SE 124. Omeniti velja še SE 2, ki pred- 127⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5588A (SE 96). stavlja premešano kulturno plast s keramičnimi najdbami, datiranimi v čas od prazgodovine do novega veka (sl. 130). Takson Slovanska Recentno Skupaj jama SE 123 SE 1, SE 158 in SE 164 Bos taurus 4 3 7 Sus cf. domesticus 1 18 19 Capreolus capreolus 0 11 11 Skupaj 5 32 37 130⁞Zastopanost posameznih taksonov velikih sesalcev v vzorcu iz Ponikev brez kosti in zob skeleta prašiča (SE 115) in psa (SE 154); za seznam slednjih glej sl. 132. Količina najdb je podana kot število določenih primerkov (NISP; Number of 128⁞Radiokarbonska datacija vzorca LTL5589A (SE 134). Identified Specimens). Zgodnjesrednjeveška jama (jama 10 – SE 106/105) Sample Radiocarbon δ13C (‰) Strat. Unit Age (BP) Skromnost vzorca živalskih ostankov onemogoča vero- LTL5578A 1318 ± 35 -28.7 ± 0.5 jama 11; SE 53/52 dostojno oceno prehranskih navad zgodnjih Slovanov na LTL5579A 1308 ± 45 -32.8 ± 0.1 jama 9; SE 124/123 LTL5580A 1133 ± 40 -26.6 ± 0.5 jama 10; SE 106/105 območju Ponikev. Iz istega razloga ni mogoče izluščiti niti LTL5581A 2004 ± 40 -27.1 ± 0.5 ognjišče 1; SE 73/70 pomena posameznih vrst domestikatov v okviru lokalne LTL5582A 1418 ± 45 -34.4 ±0.3 jama 13; SE 144/143 ekonomije ter dosežene razvojne ravni živinoreje. Sam LTL5583A 5556 ± 45 -23.2 ± 0.5 bivanjska jama 2; SE 112/111 nabor živalskih najdb je sicer pričakovan. Domače govedo LTL5585A 5547 ± 45 -26.5 ± 0.5 bivanjska jama 4; SE 142/141 ( Bos taurus) in prašič ( Sus domesticus) namreč po številu LTL5586A 1886 ± 45 -24.6 ± 0.5 kurišče 1; SE 95/94 LTL5587A 1981 ± 45 -24.6 ± 0.6 ognjišče 2; SE 81/102 najdb prednjačita tudi v okviru drugih nižinskih zgodnje- LTL5588A 2191 ± 40 -25.1 ± 0.5 jama 8; SE 97/96 srednjeveških najdišč na Slovenskem (glej npr. Grofovsko, LTL5589A 1329 ± 50 -23.2 ± 0.2 ognjišče 3; SE 135/134 Močna pri Lenartu v Slovenskih Goricah, Popava pri Lipov- cih, Pri Muri pri Lendavi) (Toškan 2011),24 enako pa velja 129⁞Radiokarbonska datacija vzorcev z najdišča Ponikve pri Trebnjem. tudi za tedanje slovanske naselbine z območja Panonske nižine (Bartosiewicz 1993). Kar zadeva podatke o pogo- stnosti prašiča, od predstavljene slike očitneje odstopajo zgolj najdišča iz bolj hribovitih predelov dežele (glej npr. Tonovcov grad nad Kobaridom, Pristava pri Bledu) (Toškan, Dirjec 2011; Toškan, Dirjec 2008), kar pa gre domnevno 24⁞Vir tudi lastni neobjavljeni podatki. 78 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 94 160 Legenda: Legenda: 92 Mediana 155 Mediana 90 25 %–75 % 25 %–75 % Razpon 88 150 Razpon 86 145 84 140 82 80 135 78 130 76 Dolžina skočnice (v mm) 74 125 72 120 70 Širina proksimalne epifize podlahtnice (v mm) 115 68 66 110 Rimska doba Pozna antika Ponikve Rimska doba Pozna antika Ponikve 131⁞Primerjava velikosti ostankov domačega goveda iz Ponikev ter tistih iz več rimskodobnih oziroma poznoantičnih najdišč s Slovenskega (lastni neobjavljeni podatki). pripisati za rejo te živalske vrste sorazmerno neugodnim kosti okončin25 lahko sicer domnevamo, da bi plečna višina ekološkim danostim takšnih okolij. odraslega psa presegala 40 cm, v primeru prašiča pa naj bi Med govejimi ostanki so zastopani tako skeletni elemen- ta znašala okrog 90 cm. Starost ob poginu sicer v prime- ti iz mesnatejših delov trupa (tj. podlahtnica, komolčnica ru psa ocenjujem na 12 do 15 mesecev, na kar kažeta že v in golenica), kakor tudi tisti iz kulinarično manj zanimivih celoti osificirana proksimalna dela nadlahtnice in stegnenice spodnjih delov okončin (tj. skočnica). Govedu gre najbrž pripisati tudi odlomek rebra, ki se ga da sicer z zanesljivo- Skeletni element Sus domesticus Canis familiaris stjo določiti zgolj kot pripadajočega velikemu rastlinojedu. SE 115 SE 154 Metrične podatke v skladu s smernicami von den Driesche- Levo Desno Levo Desno Cranium 1 1 ve (1976) je bilo mogoče pridobiti v primeru dveh najdb. Maxila 1 1 1 1 Obe (gre za proksimalni del podlahtnice in skočnico) po Mandibula 1 1 1 1 svoji velikosti bistveno zaostajata za primerki rimskodobne Vertebrae 58 (frag.) 20 (frag.) starosti ter se v tem smislu postavljata približno na raven Costae 66 (frag.) 31 (frag.) tistih poznoantičnih (sl. 131). Ugotovitev je pričakovana Scapula 1 1 1 1 Humerus 1 1 1 1 (Boschin, Toškan 2012). Pripisati jo gre predvsem izginotju Radius 1 1 1 1 velikega rimskega goveda in živinorejskih znanj, ki so jugo- Ulna 1 1 2 1 vzhodnoalpski prostor dosegli z romanizacijo in tu vztraja- Ossa carpalia 4 3 1 0 li do uvodnih faz politično in varnostno nestabilne pozne Ossa metacarpalia 2 2 0 3 Phalanges 28 1 antike. Pelvis 1 1 V metričnem smislu je sorazmerno skromna tudi edina Femur 1 1 1 1 najdba domačega prašiča. Gre za odlomek diafize podlah- Patella 1 1 1 1 Tibia 1 1 1 1 tnice z najmanjšo širino diafize (SD sensu; von den Driesch Ossa tarsalia 3 1 2 1 1976), ki znaša 16 mm. Ossa metatarsalia 1 1 0 1 Ossa sesamoidea 2 0 9.2.1 Recentno gradivo Metapodia indet. 9 0 132⁞Seznam izkopanih skeletnih elementov v okviru Pretežni del živalskih ostankov iz Ponikev izvira iz domnev- okostja domačega prašiča in psa iz Ponikev. Količina no recentnih zakopov. Izpostaviti velja predvsem oba prak- najdb je podana kot število določenih primerkov (NSIP). Z tično v celoti ohranjena skeleta, od katerih eden pripada izjemo reber in vretenc je večje število odlomkov iste kosti samcu domačega prašiča ( jama 14), drugi pa psu (sl. 132). zabeleženo kot NISP = 1. V obeh primerih gre za ostanke še nedoraslih živali, katerih končne velikosti tako ni bilo mogoče verodostojno oceni- 25⁞Izračun plečne višine psa temelji na uporabi Koudelkovih, v ti. Sodeč po podatkih o največji dolžini posameznih dolgih primeru prašiča pa na Teichertovih koeficientov (po Riedel 1986, 135, 140). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 79 v kombinaciji s še nezraščenimi proksimalnimi epifizami na- 9.2.3 Sklep dlahtnice, komolčnice in golenice (prim. Silver 1972). Na pov- Skromen favnistični vzorec iz Ponikev vključuje predvsem ko- sem identično starost ob zakolu kažejo tudi podatki o zrašče- sti in zobe recentnih živali, s skoraj v celoti ohranjenima ske- nosti epi- in diafiz v primeru prašiča, ugotovitev pa dodatno letoma dobro leto starih psa in prašiča. Od recentnih najdb podkrepljujejo še izsledki analize žvekalne površine kočnikov velja nemara omeniti še najdbo večjega števila ostankov (prim. Rolett, Chiu 1994). srne, ki pa najbrž pripadajo isti živali. Na podlagi podatkov o zastopanosti posameznih skeletnih V arheozoološkem smislu velja sicer pretežni del pozornosti elementov v okviru obeh obravnavanih skeletov je mogoče usmeriti v ostanke, ki izvirajo iz slovanske jame SE 124. Žal je ugotoviti, da manjkajo zgolj nekatere manjše kosti (npr. se- vzorec zelo skromen (NISP = 5), tako da je bila možnost nje- zamoidne kosti, prstnice, zapestne in gleženjske kosti). Do- gove interpretacije omejena. Tako kot tudi na drugih soča- mnevamo torej lahko, da gre pri tem zgolj za posledico na- snih najdiščih s Slovenskega je sicer najbolje zastopan takson čina vzorčenja najdb (tj. ročno pobiranje najdb brez spiranja sedimenta skozi sita), pri katerem drobne ostanke pogosteje spregledamo od tistih večjih (Toškan, Dirjec 2004). Zanimi- va je prisotnost sledi na desni skočnici prašiča, ki bi utegnile predstavljati ureze, nastale med razkosavanjem trupa (prim. Binford 1981, sl. 4.27e) (sl. 133). Čeprav je bil torej v jami pri- soten celoten skelet živali, pa je bil njen trup pred zakopom očitno delno razkosan. To potrjuje tudi slika skeleta in situ (sl. 96). V okviru obravnave recentnih favnističnih ostankov iz Ponikev velja omeniti še eno prašičjo najdbo, in sicer kosti distalnega dela zadnje noge iz SE 159/158. Vse štiri stopalnice so ohra- 133 njene le delno, saj je bil skrajni del noge očitno odsekan (sl. ⁞Domnevni vrezi prek medialnega dela prašičje skočnice iz SE 115. 134). V gradivu iz Ponikev večinski delež ostankov pripada doma- čim živalim. V tem smislu edino izjemo predstavljajo recen- tne kosti srne ( Capreolus capreolus) iz SE 165/164. Gre za ostanke distalnega dela aksialnega skeleta (rebra, medenica, križnica in posamezna ledvena oz. repna vretenca) ter po en odlomek leve stegnenice in desne golenice (sl. 135). Glede na nabor najdb velja omeniti možnost, da te pripadajo isti živali. 9.2.2 Premešana kulturna plast 134⁞Ostanek spodnjega, odsekanega dela zadnje noge prašiča iz SE 158. Pet živalskih ostankov, od katerih je bilo dva mogoče tudi taksonomsko in anatomsko opredeliti, izvira iz SE 2. Gre za premešano kulturno plast, ki je vsebovala material od praz- godovine do novega veka. Dimenzije obeh prašičjih najdb (gre za odlomek medenice in diafizo nadlahtnice) se pribli- žujejo tako dimenzijam (samic) divjega prašiča kot kateri od sodobnih pasem domačega prašiča. Glede na skromno za- stopanost divjadi v okviru postneolitskih arheoloških najdišč na Slovenskem se zdi tako verjetneje, da obravnavani najdbi pripadata domačemu prašiču in da sta torej novodobni. 135⁞Ostanki srne iz SE 164. 80 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 domače govedo, z odlomkom diafize podlahtnice pa je v 9.4 Makroskopska analiza žlindre njem zastopan še domači prašič. Velikost (sicer zgolj dveh) in železarskega odpada dovolj dobro ohranjenih govejih najdb kaže na bistveno niž- je vrednosti od tistih, ki so bile za to vrsto značilne v rimskem Ivan Marija Hrovatin času. Z nastopom nestabilnega poznoantičnega obdobja se je namreč razvojni nivo lokalne živinoreje očitno znižal, trend Na najdišču Ponikve pri Trebnjem (2007–2008) so v katego- ponovnega povečevanja velikosti osrednjih vrst domestika- riji najdb žlindra nabrali 24 kg železarskega odpada in dru- tov pa zasledimo šele na prehodu iz srednjega v novi vek. gega materiala (sl. 137). Najdbe smo makroskopsko pregle- dali, dokumentirali in opredelili po kategorijah funkcionalne opredelitve in nastanka (Hrovatin, Kramar 2015). 9.3 Numizmatična analiza Teža Kosi Alenka Miškec Kategorija kg % število % Kovaška 10,2 42,4 66 11,8 Neopredeljena (K) 0,6 2,6 9 1,6 ski Stena Peči 1 4,3 60 10,8 Steklasta 2,3 9,4 118 21,2 ostor posamična najdba pr kontekst teža dimenzije ohranjenost Talilna 1,6 6,7 39 7 Rimsko obdobje Neopredeljena (T+ST) 3,3 13,7 160 28,7 Constantinus I. (Urbs Roma) Neopredeljena 1,2 5,1 41 7,4 1 Cen 330– RIC ? k.o. 1,68 g 16,5 × dobro Železo 0,6 2,4 13 2,3 337 Ponikve 15 mm ohranjen Ruda 3,2 13,3 51 9,2 32/2, Skupno 24 99,9 557 100 sek. 1, kv. 137⁞Skupni sestav železarskega odpada. AO34, SE 3 Novi vek Odpad je bil najden predvsem v večjih premešanih plasteh Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko-češki okrog, Avstrijska hiša, Marija in je zato brez konteksta ter datacije (sl. 138). Iz zbranih po- Therezija (1740-1780) (Gorica) datkov smo podali trenutno najverjetnejšo razlago te skupi- 2 Soldo 1767 Eyp. k.o. 1,95 g 20,5 × dobro ne najdb na tem najdišču, ki je mogoča brez mikroskopskih 462b/4 Ponikve 21 mm ohranjen 39/1, in kemičnih analiz. Predstavljeni so nekateri izbrani vzorci iz sek. posameznih kategorij. 4, kv. BH15, SE 2 Južnoslovanski-albanski prostor, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (1918–1929), Aleksander I. (1921–1929/34) 3 Dinar 1925 M. k.o. 4,5 g pr. 22,5 dobro 2006, Ponikve mm ohranjen 5b 19, sek. 1, kv. AN50, SE 1 136⁞Rezultati numizmatične analize novcev. kovaška stena peči steklasta tekoča neopredeljena skupno kategorija teža št. kosov teža št. kosov teža št. kosov teža št. kosov teža št. kosov teža št. kosov SE g % kosi % g % kosi % g % kosi % g % kosi % g % kosi % g kosi 1 787 34,7 13 19,7 159 7 5 7,6 614 27 26 39,4 0 0 0 0 710 31,3 22 33,3 2270 66 2 1035 34,4 9 14,5 141 4,7 8 12,9 969 32,2 30 48,4 371 12,3 6 9,7 494 16,4 9 14,5 3010 62 3 2997 64,4 20 22,5 286 6,1 9 10,1 418 9 26 29,2 828 17,8 25 28,1 125 2,7 4 4,5 4654 89 9 1515 45,9 16 12,7 204 6,2 16 12,7 957 29 69 54,8 432 13,1 20 15,9 122 3,7 2 1,6 3301 126 18 2143 93,3 5 45,4 0 0 0 0 118 5,1 5 45,4 0 0 0 0 36 1,6 1 9,1 2297 11 35 2344 53,2 12 9,1 240 5,4 22 16,7 823 18,7 51 38,6 1023 23,2 47 35,6 0 0 0 0 4408 132 138⁞Razmerje kategorij odpada (brez rude in železa) v SE-jih z največ odpada. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 81 Talilna žlindra Kovaška žlindra SN 541, SE 2, sk/kv. 1/AS 41, talilna, 103 g, nemagnetno SN 402/d, SE 3, sk/kv. 1/AS 56, večslojna kovaška, 652 g, (sl. 139). 13,2 × 9,3 × 6,6 cm, magnetno (sl. 141). Odlomek talilne žlindre, zelo goste in prepletene. Odlomek Večslojna, sestavljena iz treh kovaških žlinder. Na robu spo- je zlomljen na vseh stranicah. Vidne so gladke površine dnjega dela tudi SP. Spodnja površina precej konveksna in curkov. z vtisi drobcev oglja. Zgornja zelo razgibana. Magnetno samo na enem mestu (železo). 141⁞Primer kovaške žlindre iz SN 402. SN 407/a, SE 2, sk/kv. 1/AS 56, kovaška, 402 g, 13,4 × 7,4 × 3,2 cm, nemagnetno (sl. 142, 143). 139⁞Primer taline iz SN 541. Spodnja površina konveksna, gladka in prekrita z rjasto po- SN 658, SE 3, sk/kv. 1/AM 36, talilna, 177 g, 7,2 × 5,8 × vršino, na kateri so tudi sivi drobci zapečene gline. Zgornja 3,3 cm, nemagnetno (sl. 140). konkavna površina z vtisi oglja in morda tudi steklasto žlin- dro. Recentno razbita na 4 večje kose in 2 manjša. Prepleteni curki talilne žlindre. Površina je večinoma siva ko- vinska. Drobne pore, na sredi curkov širša pora. Talilna iz jame za žlindro. 140⁞Primer taline iz SN 658. 142⁞Primer kovaške žlindre iz SN 407. 82 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 143⁞Primer kovaške žlindre iz SN 407. 145⁞Primer kovaške žlindre VZ 11. SN 445, SE 1, sk/kv. 1/AS 49, neopredeljena, 48 g, 3,4 × 3,5 Večina vzorcev kovaške ali domnevno kovaške žlindre se × 2,2 cm, rahlo magnetno (sl. 144). koncentrira v sektorju 1 v kvadrantih AR 54 do 58, AS 56 Zgornja površina popolnoma gladka in konkavna, druge do 58. Na tem območju je 45 vzorcev, sestavljenih iz preko površine niso ohranjene. V prelomu so vidne tudi velike 57 kosov skupne teže 9,7 kg – torej velika večina kovaške pore, vseeno zelo kompaktno. žlindre. Stena peči SN 437, SE 3, sk/kv. 1/AS 57, stena peči, kosi 3, teža min. 9 g, max 27 g, skupna 48 g, nemagnetno (sl. 146). Največji odlomek ima ohranjeno zgornjo polovico odprtine za šobo (pr. 3 cm). Stena je izbočena v notranjost peči. Vse so na sprednji strani delno staljene in porozne, zadaj pa 144⁞Primer kovaške žlindre iz SN 445. VZ 11, SE 35, sk/kv. 1/AR 58, kovaška, 624 g, 13,9 × 12,7 × 5,8 cm, nemagnetno (sl. 145). 4/5, dvoslojna, spodaj kompaktna, porozna, zgoraj staljena 146⁞Primer stene peči iz SN 437. glina? oranžno prežgane. Nestaljeni del je pri vseh ozek. SN 438/a, SE 35, sk/kv. 1/AR 58, stena peči, 2 kosa, teža min. 9 g, max. 19 g, skupaj 28 g, nemagnetno (sl. 147, 148). Dva relativno ploska odlomka notranje stene peči. Oranžna zapečena glina, rjava plast delno staljene gline. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 83 kategorija Ruda Povpr. teža SE g Kosi g 1 867 22 39,4 2 258 11 23,4 3 259 5 51,8 18 32 1 32 52 38 1 38 59 12 1 12 105 9 1 9 111 108 2 54 123 1613 3 537,7 160 25 2 12,5 170 14 2 7 profil 5/sonda 4 10 1 10 149⁞Prisotnost rude po posameznih SE-jih. SN 567, SE 2, sk/kv. 1/AZ 40, ruda, 3 kosi, teža min. 13 g, max. 28 g, skupaj 61 g, nemagnetno (sl. 150). Dve geodi rjavordeči in kompaktni, en odlomek skorje rjave geode. 147⁞Primer stene peči iz SN 438. 150⁞Primer rude iz SN 567. 148⁞Primer stene peči iz SN 438. Geološka opredelitev: 1. pseudomorfoza goetita po gomolju pirita ali Odlomki stene peči so precej razpršeni po prostoru sektor- markezita, ja 1, vendar tudi v primeru te kategorije odpada, je opazna 2. pseudomorfoza goetita s kremenom, koncentracija na območju kvadrantov AR 58 in 59 ter sose- 3. roženec z goetitom. dnjih kvadrantov AS 56 do 59. Na tem območju so nabrali SN 750, SE 1, sk/kv. 4/BF 30, ruda, 3 kosi, teža min. 4 g, 15 vzorcev sestavljenih iz 55 kosov in koščkov skupne teže max. 329 g, skupaj 348 g, velikost max. 11,7 × 6,6 × 3,1 cm, 895 g, med katerimi sta tudi oba odlomka z luknjo za šobo nemagnetno (sl. 151, 152). (SN 437 in SN 438). Velik kos stene geode. Zunanja površina rdeča, notranja Ruda zelo porozna. Lupina ob zunanji steni zelo kompaktna in temno rjava. Največ kosov rude je bilo v ornici, kar nakazuje da je v se- kundarni legi (sl. 149). 84 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 Geološka opredelitev: Skorjasta goetitna ruda (rjavo) z manjšo količino hematita (rdeča površina) in lepidokrotit (oranžno). 153⁞Primer železa iz SN 104. 151⁞Primer rude iz SN 750. dva kosa z odprtino za vpihovanje zraka. Nastanejo iz gli- nastega ščita, ki skrbi, da vročina ognja ne bi preveč izsušila meha ali mehov, s katerimi so vpihovali zrak v ognjišče. Torej gre za odpad vsaj dveh kovaških ognjišč oz. je bila glinasta stena ognjišča vsaj enkrat obnovljena. Glede na to, da od- pad ni bil v svojem originalnem kontekstu, težko sklepam, ali je bilo ognjišče vkopano v zemljo ali je stalo na dvignjeni podlagi. Tudi količina kovaškega odpada (vsaj 10,2 kg) na- kazuje možnost, da gre za dve kovačiji oz. da je bila kovačija dlje časa v uporabi. Iz primerjave s trenutno razpoložljivimi podatki iz drugih antičnih makroskopsko analiziranih odpa- dov v Sloveniji in njeni bližini se izkaže, da v povprečju na eno podeželsko kovačijo pride med 5 in 7 kg kovaške žlin- dre in da je več kovaške žlindre predvsem na najdiščih, kjer se je v bližini železo tudi proizvajalo. Skupna teža kovinske- 152⁞Primer rude iz SN 750. ga dela odpada (K, T, N) iz Ponikev je 15,7 kg in primerljiva s težo kovinskega odpada iz najdišča Sela pri Dobu (Horvat Železo 2007), kjer pa sta bili odkriti vsaj dve peči za taljenje rude SN 104/a, SE 1, sk/kv. 1/AL 58, železo, 37 g, 5,8 × 3,3 × in kovaško ognjišče, zato talilna žlindra verjetno predstavlja 1,7 cm, zelo magnetno (sl. 153). večino vsega kovinskega odpada. Nepravilna curkasta oblika, prekrita z oranžno rjo. Glede na Precejšnja je prisotnost talilne in domnevno talilne žlindre nepravilno obliko morda volk? (1,6 kg/39 kosov). Po količini je ni dovolj, da bi domnevali, 9.4.1 Diskusija da je na odkopanem delu najdišču potekala proizvodnja že- leza, je pa zelo verjetno, da je bil vsaj del kovanega železa Na podlagi analize odpada se je izkazalo, da so na najdišču proizveden v bližini. Glede na obliko in zgoščenost preple- Ponikve 2007–2008 nabrali 20,2 kg železarskega odpada in tov curkov talilne žlindre je verjetno, da so za proizvodnjo 3,2 kg rude. Po teži je največja skupina kovaške žlindre (vsaj uporabljali peči z blokom žlindre (glej Mušič, Orengo 1998), 10,2 kg t.j. 42% od skupne teže), ki pa po številu kosov ne ki so na Dolenjskem zaenkrat sodobno dokumentirane v izstopa (11,8 %), kar je normalno glede na to, da je ta kate- starejši železni dobi (Križ 1999), medtem ko so starejša od- gorija najdb večji del sestavljena iz žlindre. Sledovi kovanja kritja slabše objavljena v Müllner-ju 1909, njihova datacija so tudi stene peči kovaškega ognjišča s tanko sintrano/za- in razlaga pa sta problematični. V doslej objavljeni literatu- steklenelo površino, (1 kg, 60 kosov), med katerimi sta tudi ri so Dolenjski trenutno najbližje odkrite peči v zahodnem Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 85 Karpatskem bazenu, kjer so datirane v latensko dobo (Bi- elenin 1977, 55, 56). V tem obdobju se njihova uporaba razširi od Ukrajine do Anglije, nato se s širjenjem rimskega cesarstva njihova razprostranjenost skrči na prostor izven rimskega cesarstva v t. i. Germanii Liberi, kjer njihova raba doseže vrhunec med 1. in 4. st. n. š., najmlajše pa so iz 6. st. (Pleiner 2000, 149–154; Pleiner 2007). Na najdišču je bila tudi potencialna ruda (roženec z goeti- tom, gomoljasta pseudomorfoza goetita in skorjasta goe- titna ruda), vendar noben kos ni kazal znake praženja ali drugih znakov obdelave. Večino potencialne rude sestavlja roženec z goetitom, ki vsebuje malo železa (do ok. 15 % Fe), medtem ko je skorjaste goetitne rude, ki je bogata z železom, po številu kosov najmanj (SN 750 in SN 936), so pa kosi veliki (skupna teža 1465 g) in je koncentrirana v sektorju 4 med kvadranti BF 30 in BD 33. Ta je še en primer najdi- šča s sledovi proizvodnje, kjer se pojavlja potencialna ruda različnega nastanka in torej verjetno tudi različnega izvora. Gomoljasta oblika kosov železa, ki so morda odpadli od- lomki železne gobe (volkov), je bila proizvod neposredne proizvodnje železa in nakazuje, da je bil vsaj del kovanega železa še nepredelan proizvod taljenja rude, kot se domne- va tudi v Trnavi pri Celju na podlagi mikro-analize kovaške žlindre (Orengo, Fluzin 2006). 9.4.2 Zaključek Odpadni kosi so razpršeni po veliki površini in so zelo ver- jetno v sekundarni legi, uporabljeni morda za utrjevanje ko- lovoza, kot nakazujejo plasti SE 9, SE 18 in SE 35 (sl. 154). Te tri plasti sestavljajo jedro največje koncentracije odpada v plasteh SE 1, SE 2 in SE 3, ki se iz tega območja v loku širijo predvsem proti zahodu in severozahodu in potekajo skoraj vzporedno s potjo na severnem obrobju izkopnega polja. Od kod je bil material odpada nanešen, trenutno ni mogoče ugotoviti. Zaradi takšne najdiščne lege je tudi nemogoče ugotoviti, ali je iz enega samega odpada ali iz različnihjih. Vsekakor dokazuje obstoj proizvodnje železa in časovno nedoločljive kovačije v bližini najdišča. 86 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 S 7 P 11 tor 2 S 6 Sek P 6 S 4 S 1 tor 1 tor 3 Sek Sek S 12 P 2 S 3 S 11 S 10 S 5 : 1250. tor 4 Sek S 8 P 15 P 14 S 9 P 22 S 14 S 13 skega odpada vseh SE znotraj izkopnega polja; M 1 esek raziskano območje pr sonda 5m ⁞Distribucija železar 154 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 87 10Sklep Arheološko najdišče Ponikve pri Trebnjem leži na rahlo razgibanega terena v 6. tisočletju izognili (Velušček 2011, dvignjeni terasi nad poplavno ravnico reke Temenice, ki 16). Turk (Turk, Svetličič 2005, 73) izpostavi časovne razlike v jo zaznamuje kraška osnova in daje pokrajini svojevrsten prevzemanju popolnega »neolitskega paketa« na prostoru pečat s požiralniki, vrtačami, izdanjanjem kamnitega osrednje Slovenije. V 2. polovici 5. tisočletja pr. n. š. pa se gozda in kamnolomi v bližini. Območje tvori bogat eko- začnejo pojavljati na območju severovzhodne Slovenije že sistem, ki je očitno predstavljal privlačno točko poselitve. eneolitske naselbine, ki so vsaj nekaj časa sobivale z nasel- Na najdišču smo prepoznali 5 faz poselitve – neolitsko, binami, ki še vedno sledijo neolitski tradiciji (Sraka 2011). V bronastodobno, rimskodobno, zgodnjesrednjeveško in tem pogledu so Ponikve pomembno najdišče, ki zaključuje recentno. obdobje neolitika in hkrati premakne časovne okvire savske Prva poselitev je bila v neolitskem obdobju. Na najdišču so skupine še v začetek 2. polovice 5. tisočletja pr. n. š. bile odkrite tri oz. štiri večje bivanjske jame, verjetno ze- Prostor Ponikev je bil skromno poseljen tudi v času bronaste mljanke, z bogatim keramičnim in kremenim gradivom ter dobe. Maloštevilni slabo ohranjeni, a sorazmeroma značilni spremljajoče manjše jame, ki so verjetno služile shranjeva- odlomki keramike kažejo na poselitev verjetno v srednji in nju ali kakšni drugi pomožni dejavnosti. Naselje po velikosti na začetku pozne bronaste dobe. Bronasti dobi smo pripi- ni med večjimi, vendar dopuščamo možnost, da se nasel- sali štiri plitve jame in odlomke keramike predvsem v plasti bina nadaljuje proti severu (pod današnjo avtocesto) in da SE 2. Poselitev bi lahko navezali na višinsko poselitev bližnjih je bil raziskan njen, manj gosto poseljen, skrajni južni rob. hribov (npr. Sv. Ana, Kunkel in Gradišče) s predpostavko, da Podobno poselitev srečamo na najdišču Čatež – Sredno poselitev v dolini predstavlja občasne dejavnosti, verjetno polje (Tomaž 2010), ki je sicer starejše. Tipološko bivanjske vezane na pašo in poljedelstvo. jame pripadajo vkopanim objektom (zemljankam), ki so bile Razpršene ostanke, ki pričajo o rimskodobni aktivnosti, lah- prekrite verjetno z lahkim strešnim kritjem. Predvidevamo, ko pripišemo uničenemu delu groba oziroma manjšega da se je tip poselitve prilagajal naravnim danostim terena grobišča ob rimski cesti Emona–Siscija, ki je vodila iz Treb- in okolja, kamor so se naselili. To je verjetno tudi razlog za njega proti jugu. Kamnit postament (SE 15) lahko predsta- različen način gradnje na najdiščih Čatež – Sredno polje vlja bazo za postavitev nagrobne stele. Rimski grobovi so (zemljanke) in Dragomelj (stojkasta gradnja), ki sicer v kera- bili najdeni v bližnji Dolenji Nemški vasi, Dolenjih Ponikvah mičnem gradivu kažeta izrazito sorodnost. in Jezeru. Potek glavne rimske ceste predvidevamo po trasi Najdbe, odkrite v bivanjskih jamah, naselbino opredeljujejo stare ceste Bratstva in enotnosti, odcep ceste v smeri Dole- kot del savske skupine lengelyske kulture (po Guštin 2005, njih Ponikev, kjer so bili najdeni tudi ostanki rimske zgradbe. 7), kateri so bila pripisana številna najdišča iz časa 1. polo- Prostor Ponikev se tako vključi v dejavnosti na območju pre- vice 5. tisočletja pr. n. š. Radiokarbonske datacije iz Poni- torija (manjši zaselki s pripadajočim grobiščem, posamezni kev pri Trebnjem kažejo na čas s konca te skupine, vendar grobovi ob glavni cesti). Rimska keramika, najdena v plasti primerjave za keramiko najdemo na vseh večjih najdiščih ob postamentu kaže na čas 1. in 2. stoletja n. š. savske skupine, tako na najdišču Čatež-Sredno polje (Tomaž Na preostalem delu najdišča pa lahko redke najdbe pripi- 2010, 57), predvsem pa na najdiščih Col 1 pri Podgrače- šemo gospodarskim dejavnostim v zaledju pretorija, rimske nem (Horvat 2005) ter Ozalj–Stari grad (Težak Gregl 2005), postaje Praetorium Latobicorum (današnje Trebnje), veza- pa tudi v Moverni vasi, fazi 2 in 4 (Tomaž 1999, 104) in na nim na poljedelstvo ali izrabo kamnoloma. Na gospodar- Gracu pri Selih (Pavlin 2006). Velušček meni, da se kažeta na sko izrabo kažejo posamične najdbe v plasteh po celotnem območju Slovenije vsaj dve območno različni varianti savske izkopnem polju, pa tudi sklop dveh ognjišč ter kurišča v skupine (Velušček 2011, 17, 240). Pozen pojav poljedelskih južnem delu najdišča. Dokaza, da je bil kamnolom (SE 40), skupnosti v Sloveniji pripisuje novim nosilcem, ki naj bi po- ki leži na severnem delu parc. št. 29 (sektor 3), v rabi že v selili prostor, katerega so se prvi poljedelci zaradi reliefno 88 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 rimskem obdobju, kot je domneval B. Djurić,26 nismo dobili. Dopuščamo pa možnost, da je moderna izraba kamnolo- ma (o kateri pričajo sledi uporabe dinamita) uničila rimske sledove klesanja. Kot kažejo rezultati radiokarbonskih analiz imamo v Poni- kvah dve fazi zgodnjesrednjeveške poselitve. Sprva naj bi naselbina trajala od sredine 7. stoletja do sredine 8. stoletja, mogoče začetka 9. stoletja. Jama 10 kaže na naselbinske ostanke na istem mestu v času ob koncu 9. stoletja in v 10. stoletju. V Ponikvah gre za tipično razpršeno zgodnje- srednjeveško (slovansko) naselbino, za katere so značilni objekti, praviloma postavljeni precej narazen. Razlike se ka- žejo tudi v lončenini, ki je izdelana iz različno pripravljene gline in okrašena na različen način. Prvemu valu poselitve, ki je bil očitno relativno obsežnejši, gre pripisati tudi ognjišče ali peč (SE 135). Ker v njej nismo našli nobenega gradiva ali delov peči, njene namembnosti ne moremo opredeliti (ognjišče, kurišče, peč za peko kruha, lončarska peč). Zadnjo fazo predstavlja recentna izraba prostora, ki je veza- na na obdelavo polj in travnikov, dejavnosti v okviru bližnje kmetije oziroma hiše ter na kamnoseštvo v kamnolomu, predvsem v času izgradnje hitre ceste Bratstva in enotnosti. Prostor najdišča v mlajših obdobjih tako lahko razumemo kot ruralno zaledje bližnje vasi oz. zaselka, ki je izkorišča- lo dvignjena področja nad poplavno ravnico Temenice, kot polja in pašnike ter kot vir surovin (kamna). 26⁞Na možnost uporabe kamnoloma nas je B. Djurić opozoril tekom izkopavanj. U. Bavec meni, da bi lahko kamnolom iz Ponikev bil del večjega kamnoloma iz bližnje Dolenje Nemške vasi (za gasilskim do- mom), iz katerega izhaja po geološki ekspetrizi tudi en od miljnikov (ustna informacija). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 89 11Ponikve pri Trebnjem The archaeological site of Ponikve pri Trebnjem is situa- (Težak Gregl 2005), Moverna vas (phases 2 and 4, Tomaž ted on a slightly elevated terrace above the flood plain 1999, 104) and Grac pri Selih (Pavlin 2006). Velušček belie- of the Temenica river. The plain has a karstic base, with ves that at least two territorially different variants of the Sava the nearby sinkholes, swallow holes, outcrops of stone group exist in Slovenian territory (Velušček 2011, 17, 240). forest and quarries placing a unique stamp on the lan- He ascribes the late occurrence of agricultural communities dscape. The area has a rich ecosystem, which obviou- in Slovenia to new representatives who settled an area that sly made it an attractive for settlement. Five settlement had been avoided by the first farmers in the 6th millennium phases have been identified at the site: Neolithic, Bronze BC due to the diversity of the landscape in terms of relief Age, Roman period, Early Medieval period and more (Velušček 2011, 16). Turk (Turk, Svetličič 2005, 73) emphasi- recent. ses the time differences in the adoption of the perfect ‘Ne- The site was first settled in the Neolithic period. Three or olithic package’ in the territory of central Slovenia. In the four larger dwelling pits, probably pit-houses and con- second half of the 5th millennium BC, settlements from the taining rich finds of pottery and stone material, were di- Eneolithic start appearing in north-eastern Slovenia and, at scovered at the site; the accompanying smaller pits were least for some time, co-exist with settlements still following probably used for storage or some other auxiliary activity. the Neolithic tradition (Sraka 2011). In this respect, Ponikve The settlement is not among the largest; nevertheless, we is an important site: it brings the Neolithic period to an end allow for the possibility that it continues towards the north and simultaneously shifts the time frame of the Sava group (under the present-day motorway) and that the part that to the beginning of the second half of the 5th millennium BC. has been investigated is its less densely populated, most The Ponikve area was also modestly populated during the southerly part. A similar settlement has been found at the Bronze Age. Scarce, poorly preserved yet relatively typical Čatež–Sredno polje site (Tomaž 2010); while it is older, the pottery fragments indicate that the area was probably set- organisation and settlement type resemble that seen at Po- tled in the Middle and at the beginning of the Late Bronze nikve. Typologically, the dwelling pits belong to a series of Age. Four shallow pits and the pottery fragments, which dug-in structures (pit-houses), which probably had a light come primarily from layer SE 2, have been assigned to the roof cover. We assume that the settlement type adjusted Bronze Age. This settlement could be linked to the hilltop to the natural features of the terrain and environment of settlement of the nearby hills (e.g. Sv. Ana, Kunkel and Gra- the settlement. That is probably also the reason for the dif- dišče), with the assumption that the settlement on the plains ferent construction methods evident at the Čatež–Sredno presents occasional activities, probably connected to gra- polje site (pit-houses) and the Dragomelj site (earthfast post zing and agriculture. in ground construction), the pottery material from which Dispersed remains testifying to settlement by the Romans display a vivid similarity. can be ascribed to the destroyed part of a grave/smaller Finds discovered in the dwelling pits place the settlement burial ground along the Emona–Siscia Roman road, which within the Sava group of the Lengyel culture (after Guštin ran south from Trebnje. A stone postament (SE 15) could 2005, 7), to which numerous sites from the first half of the represent a ruined grave with a stone foundation. Roman 5th millennium BC have been assigned. While radiocarbon graves were found in nearby Dolenja Nemška vas, Dolenje dating from Ponikve pri Trebnjem indicates that the site Ponikve and Jezero. The route of the main Roman road is came at the end of this group, comparisons can neverthe- assumed to follow the path of the old ‘Bratstvo in enotnost’ less be drawn between the pottery items found at all the road, at the turning towards Dolenje Ponikve, where the re- larger sites belonging to the Sava group, as well as at Ča- mains of a Roman building have also been found. The Po- tež-Sredno polje (Tomaž 2010, 57), but primarily at the sites nikve area was therefore part of activities carried out in the of Col 1 near Podgračeno (Horvat 2005), Ozalj–Stari grad area of a praetorium (a smaller hamlet with a burial ground, 90 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 with individual graves lying along the main road). Roman village or hamlet, which used the elevated areas above the pottery found in the layer along the postament suggests the Temenica flood plain as fields and pastures, as well as a so- 1st and 2nd centuries AD. urce of raw material (stone). Across the rest of the site, the scarce finds can be ascribed to economic activities in the outskirts of the praetorium/Ro- man station of Praetorium Latobicorum (present-day Treb- nje) connected to agriculture or quarrying. Economic use is indicated by individual finds over the entire excavation field, as well as the complex of two hearths and a fireplace in the southern part of the site. Proof that the quarry (SE 40), located at the northern part of plot 29 (sector 3), was alre- ady being used in the Roman period, as was assumed by B. Djurić,27 was not found. Nevertheless, we do allow for the possibility that modern quarrying (traces of dynamite use have been found) destroyed the traces of Roman carving. As revealed by the results of radiocarbon analyses, there were two phases of early medieval settlement at Ponikve. First, the settlement existed from the middle of the 7th cen- tury to the mid-8th century and possibly the beginning of the 9th century. Pit 10 reveals settlement remains in the same place from the end of the 9th century and through the 10th century. At Ponikve, we have a typical dispersed early me- dieval (Slavic) settlement, characterised by buildings placed relatively far apart. Differences are also displayed in the pot- tery, which is made from clay prepared and decorated in different ways. The hearth/kiln (SE 135) can also be attri- buted to the first wave of settlement, which was obviously relatively broader. Since it did not include any kiln materials or parts, its purpose cannot be defined (it could have been a hearth, a fireplace, a bread oven or a pottery kiln). The last phase is represented by the recent use of the space connected with the cultivation of fields and meadows, activi- ties within the nearby farm/house, and quarrying, especially at the time of the construction of the ‘Bratstvo in enotnost’ express road. Therefore, in earlier periods, the area of the site can be understood as the rural outskirts of a nearby 27⁞ B. Djurić informed us of the possibility of quarrying during the excavations. U. Bavec believes that the quarry from Ponikve could have been part of a larger quarry from nearby Dolenja Nemška vas (behind the fire-house), from which one of the milestones originates according to geological expertise (information by word of mouth). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 91 12Literatura Arheološka najdišča Slovenije, Gabrovec, S. (ur.) 1975, Treb- BIELENIN, K. 1977, Einige Bemerkungen über das altertümliche nje. – Ljubljana, 230–233. Eisenhüttenwesen im Burgenland. – V: Archäologische Eisenfor- ARKAS, Arheološki kataster Slovenije, internetna baza podatkov, schung in Europa, Wissenschaftliche Arbeiten aus dem Burgen-na naslovu http://arkas.zrc-sazu.si/. land 59, Eisenstadt, 49–62. BÁCSKAY, E. 1995, Chipped stone implements found at the si- BINFORD, L. R. 1981, Bones: ancient men and modern myths. – tes of Hahót-Szartóri I–II., Zalaszentbalázs-Pusztatető and Zala- New York. szentbalász-Szőlőhegyi mező. – Antæus 22, 119–143. BÍRÓ, K. T. 1994, A Szentgál, füzi-kúti későneolit település BAHOR, I. 2010, Opis tehnologije izdelave posodja praškega tipa kőanyaga. – A Veszprém megyei múzeumok közleményei 19–20, z Nove table. – V: A. Pleterski (ur.), Zgodnjesrednjeveška naselbi- 89–118. na na blejski Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas, Opera Instituti BITENC, P. in T. KNIFIC (ur.) 2001, Od Rimljanov do Slovanov. Archaeologici Sloveniae 19, Ljubljana, 179–184. Predmeti. – Ljubljana. BARTOSIEWICZ, L. 1993, Early Medieval archaeozoology in Ea- BOSCHIN, F. in B. TOŠKAN 2012, Changes in cattle body size in stern Europe. – V: H. Friesinger, F. Daim, E. Kanelutti in O. Cichocki Slovenia from the Iron Age to the Early Middle Age. – V: J. De (ur.), Bioarchäologie und Frühgeschichtsforschung, Archaeologia Grossi Mazzorin, D. Saccà in C. Tozzi (ur.), Atti del 6° conve-Austriaca, Monographien 2, Wien, 123–131. gno nazionale di archeozoologia, Centro visitatori del Parco BASSI, C. 1996, Catalogo e osservazioni di carattere tipo-cro- dell'Orecchiella, 21–24 maggio 2009, San Romano in Garfagna- nologico. – V: U. Raffaelli (ur.), Oltre la porta. Serrature, chiavi e na, Lecce, 393–395. forzieri dalla preistoria all'età moderna nelle Alpi orientali, Trento, BOŽIČ, D. 2008, Poznolatensko - rimsko grobišče v Novem mestu. 84–93. Ljubljanska cesta in Okrajno glavrstvo. – Katalogi in monografije BAVEC, U. 2006, Dolenja Dobrava – Arheološko najdišče pri Ja- 39, Ljubljana. petu. – Varstvo spomenikov 39–41, Poročila 38, 56. BREŠČAK, D. 1987, Rodine pri Trebnjem. – Varstvo spomenikov BAVEC, U. 2010, Zavarovalne raziskave na območju Dolenjske. 29, 267–268. – V: M. Črešnar in P. Stipančić (ur.), Arheologija v letu 2009, Lju- BREŠČAK, D. 1990, Benečija pri Trebnjem. – Arheo, Arheološka bljana, 15. najdišča Dolenjske, 83–84. BAVEC, U. in P. MASON 2009, Arheološke raziskave ZVKDS OE BRUKNER, O. 1981, Rimska keramika u jugoslovenskom delu Novo mesto. – V: M. Črešnar in P. Stipančić (ur.), Arheologija v letu provincije Donje Panonije. − Dissertationes et monographiae 24, 2008, Ljubljana, 12. Beograd. BAVEC, U. in P. PETERLE UDOVIČ 2006, Oblike poselitve od praz- BUDJA, M. 1992, Pečatniki v neolitskih naselbinskih kontekstih. godovine do prihoda Slovanov, Poiskus arheološkega prikaza. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Slo- – V: M. Kapus (ur.), V objemu Temenice in Mirne, Občina Trebnje veniji 20, 95–109. 1959–2006, Trebnje, 46–81. BUDJA, M. 1995, Neolithic and eneolithic settlement patterns in BEKIĆ, L. 2008, Usporedba keramike 8. stoljeća s Blizne i Šar- the Bela Krajina region of Slovenia. – Symposium Settlement pat- njaka kod Varaždina. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke terns between the Alps and the Black sea 5th to 2nd millennium raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, B.C. Memorie del Museo Civico di Storia Naturale di Verona. II 107–112. serie, Sezione Scienze dell' Uomo 4, Verona, 119–127. BELOŠEVIĆ, J. 2010, Starohrvatsko groblje na Maklinovom brdu u BUSER, S. 1969, Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, list Rib-selu Kašiću kod Zadra. – Katalozi i monografije 18, Split. nica. – Zvezni geološki zavod, Beograd. BERNHARD, A. 2007, Ausgewählte bronzezeitliche Funde aus BUSER, S. 1974, Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, tolmač Hörbing bei Deutschlandsberg und Freidorf im Sulmtal, We- za list Ribnica. – Zvezni geološki zavod, Beograd, 60. ststmk. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studien zur Mittel- und Spät- BUSER, S. 1978, Osnovna geološka karta SFRJ 1: 100.000, list Ce- bronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen lje L 33–67. – Geološki zavod Ljubljana, Savezni geološki zavod, zur Prähistorische Archäologie 148, 205–230. Beograd. 92 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 CIURLETTI, G. 1996, La chiave in età romana. – V: U. Raffaelli (ur.), HANULIAK, M. 2004, Vel'komoravské pohrebiská. Pochovávanie Oltre la porta. Serrature, chiavi e forzieri dalla preistoria all'età v 9.–10. storočí na území Slovenska. – Archaeologica Slovaca moderna nelle Alpi orientali, Trento, 67–83. Monographiae 8, Nitra. CONSPECTUS (ETTLINGER, E. et al. ) 1990, Conspectus formarum HEUKEMES, B. 1964, Römische Keramik aus Heidelberg. – Mate-terrae sigillatae Italico modo confectae. – Materialen zur römisch- rialen zur römisch-germanischen Keramik 8, Bonn. -germanischen Keramik 10, Bonn. HORVAT, M. 1989, Ajdovska jama pri Nemški vasi. – Razprave DRIESCH, A. von den 1976, A guide to the measurement of ani- Filozofske fakultete, Ljubljana. mal bones from archaeological sites. – Peabody Museum Bulletin HORVAT, M. 1999, Keramika, Tehnologija keramike, tipologi-1, 1–136. ja lončenine, keramični arhiv. – Razprave Filozofske fakultete, DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici Vinjega vrha Ljubljana. nad Belo cerkvijo. – Katalogi in monografije 26, Ljubljana. HORVAT, M. 2005, Col 1 pri Podgračenem. Tipološka opredelitev DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Praz- neolitskega keramičnega zbira SE 002/1/1. – V: M. Guštin (ur.), godovinska višinska naselja v Suhi krajini.– Arheološki vestnik 46, Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Medi-86–167. terranea, Koper, 145–153. DULAR, J. 2001, Neolitska in eneolitska višinska naselja v osrednji HORVAT, M. 2007, Sela pri Dobu. – AAS 3, Ljubljana. Sloveniji. – Arheološki vestnik 52, 89–106. HORVAT, M. 2009, Prvi prebivalci v Posavju. – V: J. Peternel (ur.), DULAR, J. 2013, Severovzhodna Slovenija v pozni bronasti dobi. – Ukročena lepotica, Sava in njene zgodbe, Sevnica, 25–35. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 27, Ljubljana. HROVATIN, I. M. in S. KRAMAR 2015, Poročilo o analizi žlin- DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO HVALA 1991, Utr- dre. – V: P. Pavlin, Pod Kotom-cesta pri Krogu, AAS 48, Ljubljana, jena prazgodovinska naselja v Mirenski in Temeniški dolini. – Ar- 154–159. heološki vestnik 42, 65–198. HROVATIN, I. M. in P. TURK 2008, Pržanj pri Ljubljani. Naselbinska DULAR, J., I. ŠAVEL in S. TECCO HVALA 2002, Bronastodobno jama 17. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave naselje Oloris pri Dolnjem Lakošu. – Opera Instituti Archaeologici med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 145–151. Sloveniae 5, Ljubljana. ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz DULAR, J., B. KRIŽ, P. PAVLIN in S. TECCO HVALA 2000, Prazgo- Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. – Katalogi in monogra- dovinska višinska naselja v dolini Krke. – Arheološki vestnik 51, fije 32, Ljubljana. 119–170. ISTENIČ, J. 2008, Ivančna Gorica. – V: D. Svoljšak, Mrzlo Polje pri ERIČ, M. 2007, Ekstenzivni terenski pregled struge in obrežja reke Ivančni Gorici, AAS 5, Ljubljana, 75–81. Temenice na območju najdišča Ponikve. – V: G. Tica in B. Djurić, ЈАНКОВИЋ, Ђ. 1998, Српске громиле. – Београд. AC KO 15 Ponikve–Pluska, Poročilo o rezultatih arheološkega pre- gleda na potencialnem najdišču Ponikve, Ljubljana (neobjavljeno JOVANOVIĆ, A. 2012, Arheološko izkopavanje na lokaciji gra- poročilo), 6–9. dnje HE Krško, Penk – Za Savo. – V: M. Črešnar, B. Durić in M. Jerala (ur.), Arheologija v letu 2011 – dediščina za javnost, Ljublja- GIGANTE, F. 2010, Catalogo nazionale delle monete italiane dal na, 30–31. '700 all'euro. – Varese. KAPUS, M. (ur.) 2006, V objemu Temenice in Mirne, Občina Treb- GREGL, Z. 2009, Žumberak i Latobici: hommage jednoj planini. nje 1959–2006. – Trebnje. – Zagreb. KARAVANIĆ, S. 2009, The Urnfield Culture in Continental Croatia. GUŠTIN, M. (ur.) 2005, Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske – BAR International Series 2036, Oxford. kulture. – Annales Mediterranea, Koper. KAVUR, B. 2005 Kamnita orodja na najdišču Čatež–Sredno po- GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, Oblike in kronologija lje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske zgodnjesrednjeveške lončenine na Novi tabli pri Murski Soboti. – kulture, Annales Mediterranea, Koper, 131–144. V: M. Guštin (ur.), Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju vzhodnih Alp, Ljubljana, 46–62. KAVUR, B. 2006a, The Neolithic between the Adriatic and the Pannonian Plain. The Stone Tools in the Stone Age. – V: A. Pes- GUŠTIN, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2005, Drulovka pri Kranju. sina in P. Visentini (ur.), Preistoria dell'Italia Settentrionale. Studi in – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kul- Ricordo di Bernardo Bagolini, Udine, 373–380. ture, Annales Mediterranea, Koper, 37–63. KAVUR, B. 2006b, Kamnita orodja. – V: A. Gaspari (ur.), Zalog pri GUŠTIN, M., A. TOMAŽ, B. KAVUR, Z. MILEUSNIĆ, G. TIEFEN- Verdu. Tabor kamenodobnih lovcev na zahodnem robu Ljubljan- GRABER, A. JAKIMOVSKI in Z. HINCAK 2005, Neolitska naselbi- skega barja, Opera instituti archeologici Sloveniae 11, Ljubljana, na Čatež–Sredno polje. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Sa- 45–120. vska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 101–129. KAVUR, B. 2018, Sodolek. – AAS 54, Ljubljana. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 93 KERMAN, B. 2008, Srednjeveška lončenina z najdišča Gornje Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, njive 2 pri Lendavi. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke Ljubljana. raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, LIPOLD, M. V. 1858, Die Eisenstein führenden Dilluvial-Lehme 79–88. in Unterkrain. – Jahrbuch der k. k. geol. Reichsanstalt 7/2, Wien, KERMAN, B. 2011a, Grofovsko 2 pri Murski Soboti. – AAS 22, 246–257. Ljubljana. MANDIĆ, R. 2006, Metalni novac Srbije, Crne gore i Jugoslavije; KERMAN, B. 2011b, Pod Kotom–sever pri Krogu. – AAS 24, sa dodatkom: Katalog metalnog novca izdatog u ostalim zemlja-Ljubljana. ma bivše Jugoslavije: Bosna i Hercegovina, Hrvatska, Makedonija, KERMAN, B. 2013, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. – AAS 36, Ljubljana Slovenija. – Beograd. KLASINC, R., A. ŽORŽ MATJAŠIČ, J. KUSETIČ in E. LEGHISSA MASARYK, R. in S. PORENTA 2008, Poročilo o izvedbi arheoloških 2009, Poročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih na območju izkopavanj na najdišču Dolenji Podboršt. – Ljubljana (neobjavlje-nove industirjske cone Dolsko. – Kranj (neobjavljeno poročilo). no poročilo). KLASINC, R., J. KUSETIČ, M. JANČAR in D. CEROVSKI 2010, Po- MASON, P. 1994 (1995), Neolitska in eneolitska naselja v Beli kra- ročilo o zaščitnih arheoloških izkopavanjih na najdišču Dolenji Le- jini: naselje v Gradcu in izraba prostora v času od 5. do 3. tisočle- skovec – Za Savo. – Kranj (neobjavljeno poročilo). tja BC. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji XXII, 183–199. KNEZ, T. 1966, Staroslovenski grobovi v Trebnjem, začasno poro- čilo. – Arheološki vestnik 13, 507–512. MASON, P. 2003 Dolge njive pri Beli Cerkvi. – V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, KNEZ, T. 1969, Novi rimski grobovi na Dolenjskem. – Razprave 1. Ljubljana, 123–125. razreda SAZU 6, Ljubljana, 107–159. MASON, P. in M. ANDRIČ 2009, Neolitihic/Eneolithic settlement KNEZ, T. 1992, Novo mesto II, keltsko-rimsko grobišče. – Carnio- patterns nad Holocen environmental changes in Bela Krajina la Archaeologica 2, Novo mesto. (south-eastern Slovenia). – V: Documenta Praehistorica XXXVII, KNEZ, M., B. OTONIČAR in T. SLABE 2003, Podtalni kamniti 327–335. gozd (Trebnje, osrednja Slovenija). – Acta carsologica 32/1, MASON, P. in I. PINTÉR 2012, Arheološka izkopavanja na obmo-29–38. čju širitve kamnoloma Vrhpeč, Jezero pri Trebnjem – arheološko KOROŠEC, J. 1960, Drulovka. – Zbornik Filozofske fakultete III/4, območje Nad Kamnolomom, Vrhpeč. – V: M. Črešnar, B. Durić Ljubljana. in M. Jerala (ur.), Arheologija v letu 2011 – dediščina za javnost, Ljubljana, 44. KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gra- du. – Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v MIOĆ, P. 1982, Tektonski odnosi Savske navlake prema susjednim Sloveniji II, 5–53. jedinicama u Sloveniji te njena veza sa širim jugoslavenskim po- dručjem. – Radovi Znanstvenog savjeta za naftu 10, Geološko- KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč- -fizička proučavanja "pregibne zone" Dinarida, Zagreb, 33–39. nega območja v Podkraju pri Hrastniku. – Arheološki vestnik 59, 245–277. MURKO, M. in I. CIGLAR 2012, Dolenje Kronovo pri Beli Cerkvi. – AAS 25, Ljubljana. KRAMBERGER, B. 2010, Zgornje Radvanje, Cluster 10 – a Late Neolithic pit with a structure and smaller pits. – Documenta Pra- MUŠIČ, B. in L. ORENGO 1998, Magnetometrične raziskave že- ehistorica XXXVII, 311–337. leznodobnega talilnega kompleksa na Cvingerju pri Meniški vasi. – Arheološki vestnik 49, 157–186. KRIŽ, B. 1990a, Pribinci – Cerkvina. – Varstvo spomenikov 32, 194–195. MÜLLNER, A. 1909, Geschichte des Eisen in Inner – Österreich von der Urzeit bis zum Anfange des XIX. Jahrhunderts, Wien und KRIŽ, B. 1990b, Vrhtrebnje. – Arheo, Arheološka najdišča Dolenj- Leipzig. ske, 65–66. NOVŠAK, M. 2002, Podgorica pri Ljubljani. – V: M. Guštin (ur.), KRIŽ, B. 1999. Iron smelting furnaces at Cvinger near Dolenj- Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju ske Toplice. – Archaeologia Austriaca 82–83 (1998–1999), Wien, vzhodnih Alp, Ljubljana, 89–93. 498–500. OGRIN, M. 2010, Na Dolinje pri Brezjah na Gorenjskem. – AAS KRIŽ, B. 2003a, Draga pri Beli Cerkvi, antična nekropola (stoletja 14, Ljubljana. ob cesti). Katalog razstave. – Novo mesto. ORENGO, L. in P. FLUZIN 2006, Železne metalurške ostaline iz KRIŽ, B. 2003b, Bela Cerkev – Pod Vovkom. – V: D. Prešeren (ur.), Trnave, Rezultati metalografskih raziskav. – V: M. Novšak, Trnava, Zemlja pod vašimi nogami. Arheologija na avtocestah Slovenije, AAS 2, Ljubljana, 62–66. Ljubljana, 97–98. PAVLIN, P. 2006, Grac pri Selih pri Zajčjem vrhu. – V: A. Tomaž LAZAR, E. 2005, Grofovsko pri Murski Soboti: analiza keramične- (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in ga gradiva iz zgodnjesrednjeveških objektov. – Diplomsko delo. 94 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediter- SAGADIN, M. 2005, Nekatere neolitske najdbe z vzhodne Go- ranea, Koper, 211–227. renjske. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Leng- PÉREZ BALLESTER, J., R. BORREDÁ MEJÍAS in R. CEBRIÁN FER- yelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 29–36. NÁNDEZ 1995, La cerámica de cocina del siglo I d. C. en Cartha- SCHÜTZ, N. M. 2003, Eisenfunde aus der Stadt auf dem Mag- go Nova y sus precedentes republicanos. – Monografies Empori- dalensberg II. – Kärntner Museumsshriften 77. Archäologische tanes 8, Empúries, 187–199. Forschungen zu den Grabungen auf dem Magdalensberg 14, PETRU, P. 1969, Rimski grobovi iz Dobove, Ribnice in Petrušnje Klagenfurt. vasi. – Razprave 1. razreda SAZU 6, Ljubljana, 5–82. SILVER, A. 1972, The aging of domestic animals. – V: D. Brothwell PETRU, P. 1971, Hišaste žare Latobikov. – Situla 11, Ljubljana. in E. Higgs (ur.), Science in archaeology. A survey of progress and research, London, 293–302. PETRU, S. 2005, Kamnita orodja s prazgodovinske naselbine v Dragomlju. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina SLABE, M. 1990, Pristava pri Trebnjem. – Arheo, Arheološka naj-Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, 81–85. dišča Dolenjske, 93–96. PETRU, S. in P. PETRU 1978, Neviodunum (Drnovo pri Krškem). – SLABE, M. 1993, Antična nekropola na Pristavi pri Trebnjem. – Katalogi in monografije 15, Ljubljana. Vestnik 12, Ljubljana. PLACER, L. 1999, Contribution to the macrotectonic subdivision SRAKA, M. 2011, Radiokarbonska in kulturna zaporedja v 5. ti- of the border region between Southern Alps and External Dina- sočletju pr. n. š. na prostoru celinske Slovenije. – Diplomsko delo. rides. – Geologija 41, 223–255. Oddelek za arheologijo, Filozofska Fakulteta, Univerza v Ljubljani. PLEINER, R. 2000, Iron in archaeology. The european bloomery SRAKA, M. 2012, 14C calender chronologies and cultural seque- smelters. – Praha. ces in 5th millenium BC in Slovenia and neighbouring regions. – Documenta Praehistorica XXXIX, 349–376. PLEINER, R. 2007, Ein Rennofen der Völkenwanderungszeit in Březno. – V: I. Pleinerová 2007, Březno und germanische Sie- SRDOČ, D., N. HORVATINČIĆ, I. KRAJCAR BRONIĆ, B. OBELIĆ in dlungen der jüngeren Völkerwanderungszeit in Bohmen, Praha, A. SLIEPČEVIĆ 1992, Rudjer Bošković Institute radiocarbon mea- 12–18. surements XII. – Radiocarbon 34 (1), 155–175. PLENIČAR, M., U. PREMRU in M. HEREK 1976, Osnovna geološka STERING, M. 2007, Funde der mittleren und späten Bronzezeit karta SFRJ 1: 100.000, list Novo mesto L 33–79. – Geološki zavod aus Groβ St. Florian/Weststmk. – V: G. Tiefengraber (ur.), Studi-Ljubljana, Savezni geološki zavod, Beograd. en zur Mittel- und Spätbronzezeit am Rande der Südostalpen, Universitätsforschungen zur Prähistorische Archäologie 148, PLETERSKI, A. 2010, Zgodnjesrednjeveška naselbina na blejski 183–204. Pristavi. Tafonomija, predmeti in čas. – Opera Instituti Archaeolo- gici Sloveniae 19, Ljubljana. STRMČNIK GULIČ, M. 2006, Malečnik – arheološko najdišče. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih PREMRU, U. 1983, Osnovna geološka karta SFRJ 1:100.000, list in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Medi- Ljubljana. – Zvezni geološki zavod, Beograd. terranea, Koper, 195–201. RADMAN LIVAJA, I. 2004, Militaria Sisciensia. Nalazi rimske vojne ŠAŠEL KOS, M. 1999, Cestni postaji Atrans in Pretorij Latobikov. opreme iz Siska u fundusu Arheološkog muzeja u Zagrebu. – Ka- – V: B. Aubelj (ur.), Zakladi tisočletij: zgodovina Slovenije od nean- talozi i monografije Arheološkog muzeja u Zagrebu 1, Zagreb. dertalcev do Slovanov, Ljubljana, 238–240. RAVNIK, M. 2010, Od najdišča do kolišča. Predstavitev arheo- ŠAVEL, I. 1992, Bukovnica – rezultati terenskih raziskav v letih loških raziskav Tica Sistema v letu 2009. – V: M. Črešnar in P. 1987–1988. – Poročilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita Stipančić (ur.), Arheologija v letu 2009, Ljubljana, 13. v Sloveniji 20, 57–16. RAVNIK, M. in G. TICA 2008, P oročilo o izkopavanjih na arheolo- ŠAVEL, I. 2006, Prekmurje v mlajši kameni dobi. – V: A. Tomaž škem najdišču Ponikve pri Trebnjem na AC odseku Ponikve–Plu- (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakre- ska. – Trebnje (neobjavljeno poročilo). nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, RIEDEL, A. 1986, Risultati di ricerche archeozoologiche eseguite Koper, 89-94. nella regione fra la costa adriatica ed il crinale alpino (dal Neoliti- ŠAVEL, I. 2009, Pod Kotom-jug pri Krogu. – AAS 7, Ljubljana. co recente al Medio Evo). – Padusa 22 (1–4), 1–220. ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri Lipovcih 1. – AAS 30, REIMER, P. J., M. G. L. BAILLIE, E. BARD, A. BAYLISS, J. W. BECK, C. Ljubljana. J. H. BERTRAND, P. G. BLACKWELL in C. E. BUCK 2004, IntCal04 Terrestrial Radiocarbon Age Calibration, 0–26 Cal Kyr BP. – Radi- ШУРБАНОСКА, М. 1999, Стакина Чешма – керамички наоди. ocarbon 46, 1029–1058. – Macedoniae acta archaeologica 15, Скопје, 251–260. ROLETT, B. V. in M. Y. CHIU 1994, Age estimation of prehistoric TECCO HVALA, S. 1990, Sv. Ana nad Vrhpečjo. – Arheo, Arheolo- pigs ( Sus scrofa) by molar eruption and attrition. – Journal of ška najdišča Dolenjske, Ljubljana, 65–66. Archaeological Science 21, 377–386. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 95 TEŽAK GREGL, T. 2005, Ozalj - Stari grad, neolitička naselbina. Zgodnji Slovani. Zgodnjesrednjeveška lončenina na obrobju – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kul- vzhodnih Alp, Ljubljana, 129–141. ture, Annales Mediterranea, Koper, 155–162. TOPLIČANEC, M. 2007, KO 15 Bič–Hrastje, pododsek Pluska–Po- TICA, G. 2008, Zgodnjesrednjeveško najdišče Kompolje – Pod nikve. Poročilo o rezultatih ekstenzivnega arheološkega pregleda. malnom. – V: M. Guštin (ur.), Srednji vek. Arheološke raziskave – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). med Jadranskim morjem in Panonsko nižino, Ljubljana, 157–170. TOŠKAN, B. 2011, Sesalska favna. – V: I. Šavel in S. Sankovič, Pri TICA, G. 2009, Spodnja Senarska pri Lenartu. – AAS 10, Ljubljana. Muri pri Lendavi, AAS 23, Ljubljana, 370–372. TICA, G. 2013, Močna pri Lenartu. – AAS 35, Ljubljana. TOŠKAN, B. 2008, Ostanki velikih sesalcev z zgodnjesrednjeveške TICA, G. in B. DJURIĆ 2007, AC KO 15 Ponikve–Pluska, Poročilo o Pristave. – V: A. Pleterski, Zgodnjesrednjeveška naselbina na Blej-rezultatih arheološkega pregleda na potencialnem najdišču Poni- ski Pristavi, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 14, Ljubljana, kve. – Ljubljana (neobjavljeno poročilo). 139–151. TICA, G. in P. PREDAN, Slivnica pri Mariboru 3. – AAS, v tisku. TOŠKAN, B. 2011, Sesalska makrofavna. – V: Z. Modrijan in T. Mi- lavec, Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobari- TIEFENGRABER, G. (ur.) 2007, Studien zur Mittel- und Spätbron- du. Najdbe, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 24, Ljubljana, zezeit am Rande der Sűdostalpen. – Universitätsforschungen zur 303–388. Prähistorische Archäologie 148, Bonn. TURK, P. in V. SVETLIČIČ 2005, Neolitska naselbina v Dragomlju. TOMANIČ JEVREMOV, M., A. TOMAŽ in B. KAVUR 2006, Neolit- – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske kul- ske in bakrenodobne najdbe s Ptujskega Gradu. – V: A. Tomaž ture, Annales Mediterranea, Koper, 65–79. (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakre- nodobnih kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, URŠIČ, A. 1985, Rimsko grobišče na Velikem Kamnu. – V: M. Gu- Koper, 175–194. štin (ur.), Veliki Kamen, Posavski muzej Brežice 7, Brežice, 19–32. TOMAŽ, A. 1999, Časovna in prostorska strukturiranost neolit- VALIČ, A. 1960, Gradišče nad Pivko pri Naklem. – Arheološki ve- skega lončarstva: Bela krajina, Ljubljansko barje, Dinarski Kras. – stnik 19, 485–508. Magistrska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, VELUŠČEK, A. 1999, Neolitic and Eneolithic Investigations in Slo- Univerza v Ljubljani. venia. – Arheološki vestnik 50, 59–79. TOMAŽ, A. 2005, Čatež-Sredno polje, Analiza neolitske kerami- VELUŠČEK, A. 2005, Kratna nad Kamnikom, Gradišče pri Stiški ke iz objektov 055 in 093. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, vasi. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Savska skupina Lengyelske Savska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, kulture, Annales Mediterranea, Koper, 23–28. 113–208. VELUŠČEK, A. (ur.) 2006, Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska TOMAŽ, A. (ur.) 2006, Od Sopota do Lengyela, prispevki o ka- naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling set- menodobnih in bakrenodobnih kulturah med Savo in Donavo. tlement in the Ljubljansko barje. – Opera Instituti Archaeologici – Annales Mediterranea, Koper. Sloveniae 10, Ljubljana. TOMAŽ, A. 2010, Neolitska keramika z najdišča Čatež–Sredno VELUŠČEK, A. (ur.) 2011, Spaha. – Opera Instituti Archaeologici polje. Prispevek k poznavanju neolitskega obdobja v osrednji Slo-Sloveniae 22, Ljubljana. veniji. – Doktorska disertacija, Oddelek za arheologijo, Filozofska VERBIČ, T. 2004, Stratigrafija kvartarja in neotektonika vzho-fakulteta, Univerza v Ljubljani. dnega dela Krške kotline. 1. del: Stratigrafija. – Razprave 4. razr. TOMAŽ, A. in B. KAVUR 2006, Zemlja in ogenj. - Annales Medi- SAZU, Ljubljana, 171–225. terranea, Koper. VINDER, J. 2011, Spodnje Hoče. Zgodnjesrednjeveška naselbina. – TOMAŽ, A. in A. VELUŠČEK 2005, Resnikov prekop na Ljubljan- Diplomska naloga, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, skem barju 1962 in 2002. – V: M. Guštin (ur.), Prvi poljedelci, Sa- Univerza v Ljubljani, Ljubljana. vska skupina Lengyelske kulture, Annales Mediterranea, Koper, ŽERAVICA, Z. 1986, Ranoslovenska nekropola Bagruša u Peto-87–99. ševcima kod Laktaša. – Glasnik Zemaljskog muzeja Bosne i Her- TOMAŽIČ, S. 2009, Gradivo. – V: S. Tomažič in S. Olić, Šiman pri cegovine u Sarajevu. Arheologija, n.s. 40/41, Sarajevo, 129–209. Gotovljah, AAS 9, Ljubljana, 51–151. ŽERJAL, T. 2005, Sigilata s Školaric pri Spodnjih Škofijah. Trgovina TOMAŽIČ, S. in S. OLIĆ 2009, Šiman pri Gotovljah. – AAS 9, s sigilatnim posodjem v severni Istri v 1. in 2. st. – Arheološki Ljubljana. vestnik 56, 263–292. ТОМИЋ, П. 1983, Грнчарство у Србији. – Етнографски музеј ŽIBRAT GAŠPARIČ, A. 2008, Strukturna analiza neolitske kerami- у Београду 1, Београд. ke in lončarske tehnologije. – Doktorska dizertacija, Oddelek za TOMIČIĆ, Ž. 2002, Keramika iz (ponekih) ranosrednjovjekov- arheologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani. nih grobalja kontinentalnog dijela Hrvatske. – V: M. Guštin (ur.), ŽIŽEK, I. 2006, Eneolitska naselbina Hardek. – V: A. Tomaž (ur.), Od Sopota do Lengyela, prispevki o kamenodobnih in bakrenodobnih 96 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 kulturah med Savo in Donavo, Annales Mediterranea, Koper, 129–140. ŽORŽ, A. in B. NADBATH 2010, Arheološke ostaline s Spodnjih Škovc pri Dolskem. – Iz dežele Jurija Vege. Zbornik občine Dol pri Ljubljani, Dol pri Ljubljani, 341–381. Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 97 13Katalog gradiva 12.1 Izkopavanja Okrajšave Mateja Ravnik, Boris Kavur rek. rekonstruiran/a u. ustje Gradivo hrani Dolenjski muzej, Novo mesto. d. dno Navedene najdbe predstavljajo le izbor najdb iz arheolo- pr. premer škega najdišča Ponikve pri Trebnjem. dl. dolžina Opis najdb sledi oblikovno tehnološkem in tipološkem v. višina obrazcu, kakršnega predlaga Milena Horvat (1989, 1999). š. širina db. debelina Kriteriji vel. velikost Zrnatost (po Horvat 1999, 16): ohr. ohranjen/a zelo finozrnata (velikost vključkov do 0,25 mm), nv. največji/a finozrnata (velikost vključkov od 0,26 mm do 0,5 mm), SE stratigrafska enota drobnozrnata (velikost vključkov od 0,51 mm do 2,0 mm), sek. sektor grobozrnata (velikost vključkov od 2,01 mm do 3,0 mm), kv. kvadrant zelo grobozrnata (velikost vključkov nad 3,0 mm). inv. št. inventarna številka Površina na otip (po Horvat 1989, 31): raskava (čutimo ostre nepravilnosti kot smirkov papir), Legenda hrapava (čutimo nepravilnosti), površine s sledmi uporabe gladka (nepravilnosti ne čutimo), korteks mazasta (če povlečemo s prstom po površini, delci od po- vršine odstopijo in na prstu ostane sled), prašnata (delci se ločijo od površine, a ne puščajo sledov na prstu). Obdelava površine (po Horvat 1989, 31 s; Hrovat 1999, 25): 1. groba (grobe poteze prstov ali lončarskega vretena), 2. glajena (mokra površina je pred sušenjem glajena, povr- šina izdelka je gladka), 3. brisana (mokra površina je pred sušenjem »brisana«, po- vršina izdelka je groba), 4. polirana (delno sušena površina je enakomerno zglaje- na, površina izdelka je spolirana). Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 99 Faza 1a – prazgodovina, neolitik 5 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5646 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa Bivanjska jama 1 (SE 104/103) drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja 1 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5642 površina hrapava in brisana; barva temno rjava; okras odtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja; rek. pr. u. 28,4 cm, Lonec, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; ohr. v. 5,7 cm. masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, glajena, notra- nja površina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta 6 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 6, inv. št. P 5647 temno rjava in rjava, notranje površine rjava; okras vrezi, Lonec, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 10,3 cm, ohr. v. 8,8 cm. masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rjava, svetlo rjava in rdeča; rek. pr. u. 24,2 cm, ohr. v. 3,8 cm. 7 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5648 Lonec?, odlomek ostenja z navpično predrtim držajem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini močno poškodovan premaz, rdeč (10R 4/4); dl. 3,7 cm, š. 3,2 cm, držaj – ohr. dl. 1,8 cm, ohr. š. 1,9 cm, nv. db. 0,6 cm, š. odprtine 0,4 cm. 8 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5649 Lonec?, odlomek ostenja z navpično predrtim držajem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; 2 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, zunanja površina gladka, notranja površina glad- inv. št. P 5643 ka in glajena; na zunanji površini slabo ohranjen Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja rdeča; dl. 3,5 cm, š. 3,2 cm, š. odprtine 0,5 cm. površina gladka, glajena, notranja površina 9 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5650 raskava, glajena; barva lisasta, rjava in temno Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem in držajem posode. rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt v dveh Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina vrstah; ohr. š. 5,8 cm, ohr. v. 9,7 cm. raskava in brisana, notranja površina gladka in glajena; barva 3 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, zunanje površine lisasta, temno rjava in siva, barva notranje površine rjava; okras vtiskovanje (odtisi šila), vodoraven niz inv. št. P 5644 odtisov na robu ustja, vrezi, snopi poševnih črt, oba okrasa Lonec, odlomek ostenja. Izdelan pro- slabo vidna; ohr. š. 13,0 cm, ohr. v. 9,2 cm. storočno; masa drobnozrnata; površina hrapava in groba; barva lisasta rjava in temno rjava; na zunanji in notranji površini ostanki saj; rek. nv. š. 12,9 cm, ohr. v. 6,6 cm. 4 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5645 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; okras vrezi, vodoravne črte; ohr. š. 4,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. 100 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1–9 SE 103, merilo 1 : 2. 101 10 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5651 14 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5655 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zu- masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja po- nanje površine sivo črna, notranje površine lisasta, rjava vršina hrapava in brisana; na zunanji površini poškodovan in siva; na zunanji in notranji površini sledi saj, na notra- premaz, rdeč (2.5YR 4/6), barva notranje površine svetlo nji površini prismojeni organski ostanki; rek. pr. u. 12,0 cm, rjava; ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 4,7 cm. ohr. v. 3,6 cm. 11 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5652 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zu- nanje površine lisasta, temno rjava in sivo črna, notranje po- vršine temno rjava in rjava; na notranji površini ostro zame- jen pas saj tik pod ustjem; rek. pr. u. 10,8 cm, ohr. v. 4,3 cm. 15 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5656 Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisa- na, notranja površina gladka in glajena; barva rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vtisi drugačnega šila, en odtis na kle- ku; ohr. š. 6,0 cm, ohr. v. 8,4 cm. 12 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5653 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; premaz na zunanji po- vršini zelo slabo ohranjen, na notranji površini poškodovan, rdeč (10YR 4/6); rek. pr. u. 29,0 cm, ohr. v. 5,2 cm. 16 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5657 Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava; rek. pr. u. 36,8 cm, ohr. v. 11,0 cm. 13 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5654 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini premaz, rdeč (10R 4/6); ohr. š. 7,5 cm, ohr. v. 5,0 cm. 17 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5658 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava, raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, temno rjava in rjava, notra- nje površine lisasta, rjava in svetlo rjava; rek. pr. u. 27,4 cm, nv. rek. š. 31,4 cm, ohr. v. 10,7 cm. 102 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 10–15, 17 SE 103, merilo 1 : 2; 16 SE 103, merilo 1 : 4. 103 18 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5659 24 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5665 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; Skleda, odlomek z izlivom ostenja. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena ter masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, hrapava in hrapava in brisana, notranja površina hrapava in brisa- brisana, notranje površine hrapava in brisana; barva lisasta, na; barva lisasta, rjava in svetlo rjava; rek. pr. u. 26,4 cm, sivo črna; dl. 5,2 cm, š. 6,9 cm. ohr. v. 7,8 cm. 25 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5666 19 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5660 Skodela, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, iz- notranja površina gladka in glajena; barva temno rjava; menični snopi poševnih črt; rek. pr. u. 7,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. na zunanji in notranji površini sledi saj; rek. pr. u. 10,9 cm, ohr. v. 3,4 cm. 20 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5661 Skleda, odlomek ustja z izlivom. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva li- sasta, svetlo rjava in rjava; okras vrezi, slabo vidne poševne črte; ohr. š. 5,8 cm, ohr. v. 4,0 cm, š. odprtine 1,0 cm. 26 SE 103, sek. 4/kv. BG30/mkv. 6, inv. št. P 5667 Skodela, trije odlomki ustja z ostenjem. Izdelana prostoroč- 21 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5662 no; masa drobno- do grobozrnata; površina hrapava in bri- Skleda, odlomek ustja z izlivom. Izdelana prostoročno; sana ter gladka in glajena; barva rjava; okras vtisi šila, vodo- masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zu- raven niz odtisov na robu ustja; ohr. š. 11,0 cm, ohr. v. 5,4 cm. nanje površine temno rjave, notranje površine svetlo rja- va; okras vrezi, komaj vidne poševne črte; ohr. š. 6,7 cm, ohr. v. 7,3 cm, izliv – ohr. dl. 2,2 cm, ohr. pr. 2,8 cm. 22 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5663 Skleda?, odlomek ustja z izlivom?. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zu- nanje površine lisasta, sivo črna in rjava, notranje površine svetlo rjava; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. 23 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5664 Skleda, odlomek ustja z izlivom ter ostenjem. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; ohr. š. 5,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. 104 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 18–26 SE 103, merilo 1 : 2. 105 27 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5668 33 SE 103, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 5674 Noga posode, odlomek stojnega roba z ostenjem. Izdelana Noga posode, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje barva zunanje in notranje površine rdeča, na zunanji strani površine rjava, sledi premaza, rdeč (10R 4/8), notranje površine ostanki premaza, temno rdeč (2.5YR 3/6); rek. pr. stojne površi- sivo črna; nv. rek. š. 13,0 cm, ohr. v. 4,4 cm. ne 14,8 cm, ohr. v. 9,2 cm. 34 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5675 Noga posode, več odlomkov dna z ostenjem. Izdelana pro- storočno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina raskava in brisana; premaz na zunanji površini rdeč (10R 4/4) in na dnu, temno rdeč (10R 3/3), barva notranje povr- šine temno rjava; nv. rek. š. 15,6 cm, ohr. v. 4,7 cm. 28 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5669 Noga posode, odlomek stojnega roba z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; 35 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5676 barva lisasta, rjava in siva; š. 6,9 cm, ohr. v. 4,1 cm. Pokrov ali noga? posode, odlomek roba noge z ostenjem. 29 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5670 Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina Noga posode, odlomek stojnega roba z ostenjem. Izdelana hrapava in groba, verjetno poškodovana, notranja površina prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, gladka in glajena; barva zunanje in notranje površine rjava, notranja površina raskava in brisana; na zunanji površini poško- na zunanji površini sledi premaza, temno rdeč (2.5YR 3/6); dovan premaz, rjav (5YR 4/6), barva notranje površine svetlo rek. pr. u. 11,2 cm, ohr. v. 3,7 cm. rjava; rek. pr. stojne ploskve 18,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. 30 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5671 Noga posode, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini premaz, temno rdeč (2.5YR 3/3), na zunanji površini le sledovi premaza; dno je poškodovano; nv. rek. š. 20,1 cm, ohr. v. 3,5 cm. 31 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5672 Noga posode, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, luknjičasta, notranja površina gladka in glajena; barva rjava, na zunanji površini močno poškodovan premaz, rdeč (10R 4/8); na notranji površini sledi saj; nv. rek. š. 17,4 cm, ohr. v. 2,9 cm. 32 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5673 Noga posode, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; bar- va zunanje površine lisasta, rjava, morda ostanki premaza?, rdeč (2.5YR 4/8), notranje površine sivo črna; nv. š. 11,2 cm, ohr. v. 5,1 cm. 106 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 27–35 SE 103, merilo 1 : 2. 107 36 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5677 43 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5684 Zajemalka, odlomek ustja s trupom in tulastim držajem. Zajemalka?, odlomek ustja. Izdelana prostoročno; masa Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hra- finozrnata; površina raskava in brisana; barva svetlo rjava; pava in brisana; barva rjava; držaj deloma poškodovan; ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 2,3 cm. ohr. dl. 5,2 cm, ohr. š. 6,2 cm, ohr. v. 3,7 cm, držaj – dl. 4,4 cm, ohr. pr. 2,2 × 3,2 cm. 44 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5685 Zajemalka, odlomek trupa s tulastim držajem. Izdelana pro- 37 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5678 storočno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; Zajemalka, odlomek ustja s trupom in držajem. Izdelana barva rjava; dl. 5,1 cm, š. 3,7 cm, držaj – ohr. dl. 1,5 cm, prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in bri- db. 0,7 cm. sana; barva lisasta, temno rjava in sivo črna; ohr. dl. 5,9 cm, ohr. š. 6,3 cm, ohr. v. 3,0 cm, držaj – dl. 4,0 cm, pr. 2,5 cm. 38 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5679 Zajemalka, odlomek ustja s trupom in tulastim držajem. Izde- lana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in gla- jena; barva rjava; spodnji del trupa in držaja je poškodovan; ohr. dl. 5,0 cm, ohr. š. 4,5 cm, ohr. v. 2,2 cm, držaj – dl. 2,9 cm, ohr. pr. 2,3 × 1,7 cm. 39 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5680 Zajemalka, odlomek ustja s trupom in tulastim držajem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; na zunanji površini trupa sledi saj, tudi temnejša barva verjetno posledica izpo- stavljenosti ognju; ohr. dl. 6,5 cm, ohr. š. 7,0 cm, ohr. v. 3,3 cm, držaj – dl. 4,0 cm, pr. 3,3 cm. 40 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 5, inv. št. P 5681 Zajemalka, odlomek tulastega držaja. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva svetlo rjava; rek. pr. držaja 2,7 cm, ohr. dl. 6,0 cm, ohr. v. 1,5 cm. 41 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5682 Zajemalka, odlomek trupa s tulastim držajem. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. 4,2 cm, ohr. dl. držaja 2,5 cm. 42 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5683 Zajemalka, odlomek ustja. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva sivo črna; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. 108 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 36–44 SE 103, merilo 1 : 2. 109 45 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5686 barva svetlo rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; ohr. š. 6,6 cm, skupaj š. 10,5 cm, ohr. v. 3,8 cm. masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zu- 53 nanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5694 lisasta, temno rjava in sivo črna; okras vrezi, izmenični snopi Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno; masa finozrna- poševnih črt; ohr. š. 5,0 cm, ohr. v. 5,5 cm. ta; površina gladka in glajena; barva rdeča; morda nanešen premaz, rdeč (10R 4/6)?; ohr. š. 2,0 cm, ohr. v. 2,3 cm. 54 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5695 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 46 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5687 masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva rdeča; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 5,5 cm. masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in sivo črna; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; 55 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5696 ohr. š. 3,9 cm, ohr. v. 2,8 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; 47 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5688 okras vrezi, navpične slabo ohranjene črte; ohr. š. 5,5 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; ohr. v. 6,6 cm. masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine temno rjava; okras vtisi šila, 56 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5697 vodoravni nizi odtisov; ohr. š. 3,5 cm, ohr. v. 3,5 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva 48 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5689 lisasta, rjava in temno rjava; okras vrezi, snop poševnih črt; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 6,9 cm. masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; okras vrezi, navpične črte; ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 5,3 cm. 57 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5698 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 49 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5690 masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; rjava in svetlo rjava; okras vrezi, poševne črte, zelo slabo masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, ohranjen; ohr. š. 6,0 cm, ohr. v. 4,6 cm. rjava in temno rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov; ohr. š. 3,8 cm, ohr. v. 4,4 cm. 58 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5699 Odlomek ustja z več odlomki ostenja posode. Izdelana pro- 50 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5691 storočno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; lisasta, siva, rjava, temno rjava in svetlo rjava; okras vtisi šila, masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, snop poševnih črt; okras vrezi, snop poševnih črt; ohr. š. 5,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. ohr. š. 7,5 cm, ohr. v. 5,2 cm. 51 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5692 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, svetlo rjava in rjava, notranje površine svetlo rjava; okras vrezi, poševne črte; ohr. š. 2,9 cm, ohr. v. 2,4 cm. 59 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5700 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina gladka in glajena; barva rjava; okras vtisi šila), 52 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5693 vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, Dva odlomka ustja z ostenjem iste posode. Izdelana pro- izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 3,3 cm, storočno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; ohr. v. 3,4 cm. 110 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 45–59 SE 103, merilo 1 : 2. 111 60 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5701 69 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5710 Dva odlomka ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6), na notranji površini poškodovan premaz, rdeč (10R 4/4); ohr. š. 5,1 cm, površini nanešen le tik pod ustjem in je ostro zamejen, barva ohr. v. 3,0 cm. notranje površine rjava; ohr. š. 2,6 cm, ohr. v. 2,8 cm. 70 SE 103, sek. 4/kv. BG30/mkv. 6, inv. št. P 5711 61 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5702 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva temno masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; rjava; ohr. š. 3,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. okras vrezi, poševne črte; ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 4,2 cm. 71 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5712 62 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, Odlomek ustja z ostenjem poso- inv. št. P 5703 de. Izdelana prostoročno; masa Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdela- drobnozrnata; površina gladka in na prostoročno; masa finozrnata; površina glajena; barva zunanje površine gladka in glajena; barva sivo črna; na zunanji sivo črna, notranje površine temno strani sledi saj; ohr. š. 3,1 cm, ohr. v. 2,6 cm. rjava; na notranji površini ostanki saj; ohr. š. 6,5 cm, ohr. v. 4,1 cm. 63 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5704 72 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; inv. št. P 5713 masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje Odlomek ostenja posode. Izdelana površine lisasta, sivo črna in rjava, notranje površine temno prostoročno; masa drobnozrnata; rjava; ohr. š. 3,7 cm, ohr. v. 3,3 cm. zunanja površina gladka in glajena, notranja površina raskava in brisana; 64 SE 103, sek. 4/kv. BG30/mkv. 6, barva temno rjava; okras vrezi, izme- inv. št. P 5705 nični snopi poševnih črt; dl. 6,7 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode. š. 9,8 cm. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; zunanja površina gladka, 73 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5714 notranja površina raskava in brisana; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- na zunanji površini poškodovan pre- nozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vrezi, maz, rdeč (2.5YR 4/6), barva notranje izmenični snopi poševnih črt; dl. 4,6 cm, š. 5,1 cm. površine svetlo rjava; ohr. š. 6,3 cm, 74 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5715 ohr. v. 5,4 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 65 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5706 nozrnata; površina gladka in glajena; barva temno rjava; okras Odlomek ustja z ostenjem skodelice. Izdelana prostoročno; vrezi, poševne črte; dl. 3,0 cm, š. 3,0 cm. masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, 75 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5716 rjava in rdeča; morda izpostavljena ognju?; ohr. š. 4,4 cm, Več odlomkov ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa ohr. v. 2,2 cm. drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja 66 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5707 površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; okras vrezi, snop poševnih črt; dl. 5,4 cm, š. 4,3 cm. masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, 76 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5717 notranja površina gladka; na notranji površini premaz, rdeč Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- (10R 4/6), barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava; nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine ohr. š. 3,9 cm, ohr. v. 2,2 cm. lisasta, svetlo rjava, siva in rjava, notranje površine rdeča; 67 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5708 okras vrezi, snop navpičnih črt; na zunanji površini sledi saj; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; dl. 4,9 cm, š. 4,4 cm. masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; 77 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 5, inv. št. P 5718 ohr. š. 4,0 cm, ohr. v. 3,2 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa 68 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5709 drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; površina raskava in brisana; barva svetlo rjava; okras vrezi, masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, izmenični snopi poševnih črt; ohranjen nastavek za ročaj; rjava; ohr. š. 4,7 cm, ohr. v. 3,3 cm. dl. 4,0 cm, š. 5,5 cm. 112 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 60–77 SE 103, merilo 1 : 2. 113 78 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5719 87 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5728 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa zrnata; površina raskava in brisana; barva temno rjava; okras drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, notranja vrezi, izmenični snopi poševnih črt; dl. 3,3 cm, š. 3,4 cm. površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; okras vtisi šila, vzporedna niza odtisov; dl. 2,8 cm, š. 4,4 cm. 79 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5720 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 88 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5729 nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa sivo črna, notranje površine rjava; okras vrezi, snopi poševnih drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja črt; dl. 4,3 cm, š. 5,5 cm. površina hrapava in brisana; barva zunanje površine rjava, notranje površine svetlo rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz 80 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5721 odtisov na kleku, vrezi, navpične črte, oba okrasa slabo vidna; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- dl. 4,2 cm, š. 4,4 cm. nozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava in rdeča; okras vrezi, poševne črte; ohr. š. 4,7 cm, ohr. v. 4,0 cm. 89 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5730 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 81 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5722 nozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; okras Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoraven niz nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine odtisov na kleku; dl. 3,2 cm, š. 4,9 cm. temno rjava, notranje površine sivo črna; okras vtisi šila, ne- pravilni navpični nizi odtisov na ramenu, vrezi, snop navpičnih 90 SE 103, sek. 4/kv. BG30/mkv. 6, inv. št. P 5731 črt, vtiskovanje (odtis istega šila), vodoraven niz odtisov na Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- kleku; dl. 6,0 cm, š. 5,5 cm. nozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine rdeča; okras 82 SE 103, sek. 4/kv. BG30/mkv. 6, inv. št. P 5723 vtisi nohta, vodoraven niz odtisov na kleku, vrezovanje (pravi Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- vrez), slabo vidni snopi navpičnih črt; dl. 4,0 cm, š. 4,8 cm. ročno; masa drobnozrnata; zunanja povr- šina gladka in glajena, notranja površine 91 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5732 hrapava in brisana; barva lisasta, rjava in Dva odlomka ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa temno rjava; okras vtisi šila, vodoravni nizi drobnozrnata; površina gladka in glajena ter raskava in brisa- odtisov, vrezi, snop poševnih črt; dl. 4,1 cm, na; barva zunanje površine lisasta, rjava in svetlo rjava, notra- š. 4,8 cm. nje površine svetlo rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku, vrezi, snop poševnih črt; dl. 2,5 cm, š. 7,6 cm. 83 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5724 Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- 92 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5733 ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa gladka in glajena, notranja površina hrapava drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje in brisana; barva rjava; okras vtisi šila, vodora- površine sivo črna, notranje površine temno rjava; okras vtisi ven niz odtisov na kleku, vtisi drugačnega šila, šila, vodoraven niz odtisov na kleku, vrezi, snop poševnih črt; navpični? nizi odtisov; dl. 3,8 cm, š. 4,0 cm. dl. 3,5 cm, š. 5,4 cm. 84 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5725 93 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5734 Odlomek ostenja posode. Izdelana pro- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa storočno; masa grobozrnata; površina drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva hrapava in brisana; barva rjava; okras zunanje površine sivo črna, notranje rdeča; okras vtisi vtisi okroglega šila, vodoravni? nizi odti- nohta, vodoraven niz odtisov na kleku, vrezovanje sov; dl. 2,5 cm, š. 4,5 cm. (pravi vrez), snop navpičnih črt; dl. 4,0 cm, š. 3,2 cm. 85 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5726 94 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5735 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zu- lisasta, temno rjava in rjava, notranje površine rjava; okras vtisi nanje površine rjava, notranje površine sivo črna; okras šila, vodoraven niz odtisov na kleku; dl. 2,7 cm, š. 3,4 cm. vtisi cevke, poševni nizi odtisov, prekinjeni/izmenjujoči z vrezi, poševne črte; dl. 3,2 cm, š. 2,4 cm. 86 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 5, inv. št. P 5727 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa 95 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5736 drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava; okras vtisi šila, nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površi- vodoraven niz odtisov; na zunanji in notranji površini sledi saj; na raskava in brisana; barva lisasta rjava; dl. 3,9 cm, š. 3,8 cm. okras vrezi, snop poševnih črt; dl. 3,5 cm, š. 4,7 cm. 114 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 78–95 SE 103, merilo 1 : 2. 115 96 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5737 101 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5742 Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana pro- Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoroč- storočno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva no; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, temno rjava in rjava, notranje površi- rdeča; dl. 6,1 cm, š. 6,7 cm, ročaj – dl. 4,5 cm, š. 2,7 cm, ne lisasta, svetlo rjava in rjava; okras vtisi šila, različno globoki nv. db. 1,0 cm, vel. odprtine 1,4 × 2,5 cm. in oblikovani odtisi na robu ročaja, vrezi, slabo vidno, na dveh mestih, snop poševnih črt; ohr. š. 12,0 cm, ohr. v. 9,1 cm, držaj 102 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5743 – dl. 5,1 cm, š. 3,1 cm, db. 1,0 cm. Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina raskava in brisana; barva svetlo rjava; 97 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5738 dl. 11,5 cm, š. 2,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, temno rjava, notranje površine rjava; okras vtisi nohta, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, izme- nični snopi poševnih črt; ohr. š. 10,5 cm, ohr. v. 7,5 cm, držaj – dl. 2,7 cm, š. 3,7 cm, db. 1,4 cm. 103 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5744 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glaje- na; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine rdeča; okras vrezi, trikotnik zapolnjen s poševnimi črtami/izmenični snopi poševnih črt; dl. 3,6 cm, š. 6,1 cm, ročaj – š. 3,7 cm, db. 0,7 cm. 98 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5739 104 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5745 Več odlomkov ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana Odlomek ustja z ostenjem in držajem? po- prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in gla- sode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; jena; barva rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; površina gladka in glajena; barva zunanje dl 6,9 cm, š. 8,5 cm, ročaj – dl. 5,8 cm, š. 3,2 cm, nv. db. 1,1 cm. površine sivo črna, notranje površine rjava; 99 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5740 ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 1,7 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; 105 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5746 masa grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena ter Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; raskava in brisana, notranja površina raskava in brisana; barva masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; lisasta, temno rjava in rjava; dl. 8,8 cm, š. 7,0 cm, ročaj – na ustju izliv ali držaj?; ohr. š. 2,7 cm, ohr. v. 3,8 cm. dl. 4,9 cm, š. 3,0 cm, db. 0,9 cm, vel. odprtine 1,9 × 1,1 cm. 106 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5747 100 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5741 Odlomek izliva/držaj posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, dl. 2,6 cm, š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. notranja površina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine rjava; okras vre- 107 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5748 zi, nakazani izmenični snopi poševnih črt; dl. 7,2 cm, š. 6,6 cm, Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa drobno- ročaj – dl. 5,7 cm, š. 4,2 cm, db. 0,7 cm. zrnata; površina raskava; ohranjen poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6); ohr. dl. 2,1 cm, š. 1,4 cm, nv. db. 0,7 cm. 108 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5749 Odlomek držaja verjetno zajemalke, poškodovan. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva rdeča; ohr. dl. 3,0 cm, ohr. š. 4,1 cm, db. 1,7 cm. 116 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 96–108 SE 103, merilo 1 : 2. 117 109 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5750 117 SE 103, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 5758 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo masa drobnozrnata; površina gladka in glajena, luknjičasta; rjava; dl. 1,7 cm, š. 2,9 cm, ročaj – š. 1,4 cm, db. 0,4 cm. barva lisasta, temno rjava in sivo črna; rek. pr. d. 15,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. 110 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5751 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; 118 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo inv. št. P 5759 rjava; dl. 2,7 cm, š. 5,6 cm, ročaj – db. 0,8 cm. Odlomek dna z ostenjem posode. Izde- lana prostoročno; masa finozrnata; po- vršina raskava in brisana; barva zunanje površine rdeča, notranje površine rjava; rek. pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. 119 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5760 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; rek. pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 1,1 cm. 120 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, 111 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 5, inv. št. P 5752 inv. št. P 5761 Odlomek ostenja z ročajem posode. Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- Izdelana prostoročno; masa drobno- zrnata; površina hrapava in brisana; zrnata; površina raskava in brisa- barva zunanje površine rdeča, notranje na; barva rjava; rek. pr. d. 9,4 cm, površine rjava; morda na zunanji povr- ohr. v. 2,0 cm. šini ohranjen premaz, rdeč (2.5YR 5/8); 121 dl. 3,6 cm, š. 5,2 cm, ročaj - š. 4,2 cm, SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, db. 0,6 cm. inv. št. P 5762 Odlomek dna z ostenjem. Izdelan prosto- 112 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5753 ročno; masa drobnozrnata; površina glad- Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa ka; na zunanji in notranji površini močno finozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rjava; poškodovan premaz, rdeč (2.5YR 5/4); dl. 2,6 cm, š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. rek. pr. d. 3,8 cm, ohr. v. 1,1 cm. 113 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5754 122 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5763 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva zunanje rek. pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 3,7 cm. površine rjava, notranje površine rdeča; rek. pr. d. 9,8 cm, 114 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5755 ohr. v. 2,7 cm. Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 123 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5764 masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje Več odlomkov dna z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- površine, lisasta, rjava, temno rjava in sivo črna, notranje povr- no; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, šine rjave; rek. pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. notranja površina gladka; na notranji površini premaz, rdeč 115 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, (2.5YR 5/6), barva zunanje površine rjava; rek. pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. inv. št. P 5756 Odlomek dna z ostenjem posode. Izde- 124 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5765 lana prostoročno; masa drobnozrnata; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; površina gladka in glajena; barva zu- masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva nanje površina rjava, notranje površine zunanje površine lisasta, rjava in siva, notranje površine rjava; rdeča; rek. pr. d. 12,8 cm, ohr. v. 3,3 cm. rek. pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 3,5 cm. 116 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5757 125 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5766 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rdeča; grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena,notranja rek. pr. d. 7,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. površina gladka in glajena; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine lisasta, rjava in siva; rek. pr. d. 16,4 cm, ohr. v. 4,7 cm. 118 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 109–125 SE 103, merilo 1 : 2. 119 126 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5767 Odlomek klinice z zagladitvami iz temno sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so makroskopsko opazne zagladitve. Vel.: 1,6 × 0,9 × 0,4 cm; 1 g. 127 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5768 Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2 × 2 × 0,5 cm; 1 g. 128 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5769 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je fase- tiran. Na distalnem delu levega lateralnega robna na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2,7 × 2,5 × 0,7 cm; 4 g. 129 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5770 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo retuše. Vel.: 2,7 × 1,6 × 0,6 cm; 3 g. 130 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5771 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na le- vem in desnem lateralnem robu na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,2 × 1,1 × 9,7 cm; 1 g. 131 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5772 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem rob na dorzalni strani se nahajajo retuše. Vel.: 1,7 × 2 × 0,7 cm; 2 g. 132 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5773 Retuširan odbitek z zagladitvami iz temno sivega prosojnega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani so makroskopsko vidne zagladitve. Vel.: 1,4 × 2,6 × 0,3 cm; 2 g. 133 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5774 Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu dorzalni in ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,6 × 2,8 × 0,8 cm; 5 g. 134 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5775 Retuširana klinica iz svetlo rjavega prosojnega roženca. Talon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na distalnem delu in na proksimalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba in na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,3 × 0,7 × 0,3 cm; 1 g. 135 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 4, inv. št. P 5776 Okrcan odbitek iz belega roženca. Proksimalni in distalni del sta na dorzalni in ventralni strani zdrobljena. Vel.: 1,7 × 1,2 × 0,3 cm; 1 g. 136 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5777 Okrcan odbitek iz sivega roženca. Distalni del je na dorzalni in ventralni strani zdrobljen. Vel.: 1,8 × 2 × 1 cm; 3 g. 120 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 126–136 SE 103, merilo 1 : 1. 121 137 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5778 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,9 × 2,8 × 1,2 cm; 11 g. 138 SE 103, sek. 4/kv. BF2, inv. št. P 5779 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3 × 2,1 × 1,3 cm; 5 g. 139 SE 103, sek. 4/kv. BF2, inv. št. P 5780 Praskalo na odlomku odbitka iz zelenkasto-sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3 × 1, × 0,6 cm; 4 g. 140 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5781 Praskalo na odbitku iz svetlo rjavo sivega roženca. Talon je retuširan. Na proksimalnem delu na dorzalni strani je bilo izdelano čelo praskala. Celotna dorzalna stran je pokrita s korteksom. Vel.: 2 × 2 × 0,8 cm; 2 g. 141 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5782 Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,2 × 2,2 × 0,8 cm; 4 g. 142 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5783 Atipično praskalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,2 × 1,7 × 1,7 cm; 2 g. 143 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5784 Dvojno praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni starani sta izdela- ni čeli praskala. Vel.: 1,9 × 1,8 × 0,7 cm; 2 g. 144 SE 103, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 5785 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 2 × 1,2 × 0,5 cm; 1 g. 145 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5786 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani in na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,7 × 1,3 × 0,4 cm; 1 g. 122 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 137–145 SE 103, merilo 1 : 1. 123 146 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5787 Strgalo na odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retu- še. Vel.: 5,2 × 2,8 × 1,3 cm; 19 g. 147 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5788 Sveder na odlomku kline iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,3 × 1,2 × 0,3 cm; 1 g. 148 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5789 Sveder na odlomku odbitka iz sivega prosojnega roženca. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani in na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,3 × 1,1 × 0,3 cm; 1 g. 149 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5790 Odlomek konice retuširanega orodja. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 1,2 × 1,7 × 0,6 cm; 1 g. 150 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5791 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 2,8 × 3,2 × 1,2 cm; 13 g. 151 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5792 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Vel.: 2,2 × 3,7 × 2,6 cm; 20 g. 152 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5793 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.:1,5 × 2,3 × 3 cm; 11 g. 124 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 146–152 SE 103, merilo 1 : 1. 125 153 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5794 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 3,4 × 2,3 × 4 cm; 34 g. 154 SE 103, sek. 4 / kv. BF30 / mkv. 5, inv. št. P 5795 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 2 × 4,2 × 2,7 cm; 3 g. 155 SE 103, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 5796 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši- rane. Vel.: 2,4 × 2,8 × 2,2 cm; 24 g. 156 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 2, inv. št. P 5797 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 3,3 × 2,2 × 2,1 cm; 16 g. 157 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 3, inv. št. P 5798 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 4,3 × 5,4 × 7,5 cm; 174 g. 126 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 153–156 SE 103, merilo 1 : 1; 157 SE 103, merilo 1 : 2. 127 158 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5799 Odlomek unipolarnega jedra iz temno sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 1,5 × 2,8 × 1,5 cm; 5 g. 159 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5800 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarni površin sta retuširani. Vel.: 2,3 × 1,3 × 2,6 cm; 8 g 160 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5801 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu- širane. Vel.: 2,5 × 3,2 × 2 cm; 18 g. 161 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5802 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu- širane. Vel.: 3 × 2,8 × 1,7 cm; 16 g 162 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5803 Sferoid iz svetlo sivega roženca. Vel.: 5,7 × 6,3 × 4,8 cm; 257 g. 128 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 158–161 SE 103, merilo 1 : 1; 162 SE 103, merilo 1 : 2. 129 163 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5804 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega peščenjaka. Vel.: 7,5 × 3.4 × 1,9 cm; 79 g. 164 SE 103, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 5805 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega peščenjaka. Vel.: 4,6 × 3,5 × 1,7 cm; 51 g. 165 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5806 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 6,8 × 3,5 × 2,2 cm; 41 g 166 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 1, inv. št. P 5807 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 10 × 1,6 × 4,2 cm; 113 g. 167 SE 103, sek. 4/kv. BG 30/mkv. 6, inv. št. P 5808 Odlomek brusa in svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6,7 × 5 × 1 cm; 43 g. 168 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5809 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 2,2 × 3 × 1 cm; 5 g. 169 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5810 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 7,8 × 5,3 × 4,2 cm; 199 g. 130 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 163–169 SE 103, merilo 1 : 2. 131 170 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5811 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 6,3 × 1,8 × 4 cm; 76 g. 171 SE 103, sek. 4/kv. BF30/mkv. 5, inv. št. P 5812 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 3,9 × 3,5 × 1,7 cm; 41 g. 172 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 4, inv. št. P 5813 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6,7 × 3,5 × 2,8 cm; 84 g. 173 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5814 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 9 × 7,8 × 2,7 cm; 184 g. 174 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 3, inv. št. P 5815 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 7 × 3,5 × 1,5 cm; 58 g. 175 SE 103, sek. 4/kv. BF29/mkv. 2, inv. št. P 5816 Odlomek žrmlje iz sivega grobozrnatega konglomerata. Vel.: 8,8 × 5 × 3,7 cm; 171 g. 132 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 170–175 SE 103, merilo 1 : 2. 133 Bivanjska jama 2 (SE 112/111) 179 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5820 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa 176 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5817 grobozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta rjava; Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; okras vtisi nohta/šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, masa drobnozrnata; površina groba in glajena; barva zunanje vrezi, snop poševnih črt na vratu ter izmenični snopi po- površine rjava, notranje površine temno rjava; okras vrezi, ševnih črt na ramenu; rek. pr. u. 17,2 cm, nv. rek. š. 25,0 cm, neurejeni izmenični snopi poševnih črt na vratu in ramenu, ohr. v. 8,5 cm. vtisi šila, dva para odtisov; rek. pr. u. 19,7 cm, ohr. v. 6,4 cm; ohr. š. 5,7 cm, ohr. v. 5,8 cm; rek. v. 12,0 cm. 180 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5821 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja 177 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5818 površina hrapava in brisana; barva lisasta temno rjava in rjava; Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem in ostenje s klekom. okras vtisi šila, vodoravni nizi odtisov na robu ustja in vratu, Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in vrezi, izmenični snopi poševnih črt na ramenu; na zunanji glajena; barva lisasta, temno rjava, rjava in sivo črna; okras površini ostanki saj; rek. pr. u. 21,4 cm, ohr. v. 5,5 cm. vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, snopi navpičnih črt na ramenu, prekinjenih z vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku, morda na ramenu tudi poševne slabo ohranjene žlebljene črte; rek. pr. u. 10,8 cm, rek. v. 10,1 cm, rek. nv. š. 14,2 cm. 178 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5819 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rdeča, rjava in temno rjava, notranje površine lisasta, temno rjava in sivo črna; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov tik pod robom ustja, dva vzporedna niza odtisov (istega šila) na prehodu vrata v rame, vodoraven niz odtisov (istega šila) na kleku, navpičen niz odtisov (istega šila), med dvema snopoma kanelur, vrezi, navpični snopi črt na ramenu; rek. pr. u. 12,4 cm, rek. nv. š. 16,2 cm, ohr. v. 9,6 cm. 134 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 176–180 SE 111, merilo 1 : 2. 135 181 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5822 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje po- vršine rjava, notranje površine lisasta, temno rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, snopi navpič- nih črt na vratu in izmenični snopi poševnih črt na ramenu; rek. pr. u. 16,6 cm, ohr. v. 5,7 cm. 182 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5823 Lonec, odlomek ostenja in ročaja. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina raskava in brisana, notranja površina gladka in glajena; barva lisasta, rdeča in rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtiskovanje (odtis cevke/ šila?), nepravilni nizi odtisov na dnu ročaja in po robu ročaja, vrezi, snop poševnih črt na ročaju; zunanja površina trupa posode gladka in glajena, morda izpostavljena ognju?; rek. nv. š. 22,6 cm, ohr. v. 8,1 cm, ročaj – ohr. dl. 3,0 cm, š. 4,1 cm, db. 0,8 cm. 183 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5824 Lonec, odlomek ostenja z ročajem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt na ramenu, med njimi vti- skovanje (odtisi nohta/šila), vodoravni nizi odtisov na kleku, na ročaju vtisi nohta, posamezni odtisi, vrezi, poševna sekajoča snopa črt, vtisi (odtis šila/nohta), slabo ohranjena navpična črta na robu ročaja; nv. rek. š. 24,0 cm, ohr. v. 11,2 cm, ročaj – ohr. dl. 6,2 cm, š. 3,2 cm, db. 0,9 cm. 136 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 181–183 SE 111, merilo 1 : 2. 137 184 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5825 190 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5831 Lonec, štiri odlomki ostenja. Izdelan prostoročno; masa Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta rjava drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; in siva; okras vtiskovanje (odtisi istega šila), vodoravni niz rek. pr. u. 20,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. odtisov na kleku, sklopi vodoravnih nizov odtisov nad klekom, posamični odtisi po ramenu, sklopi vodoravnih nizov tik pod vratom, vrezi, izmenični snopi poševnih črt na ramenu; nv. rek. š. 17,2 cm, ohr. v. 7,8 cm. 185 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5826 Lonec, odlomek ostenja. Izdelan prostoročno; masa drobnozr- nata; površina gladka in glajena; barva siva; okras vrezi, izme- nični snopi poševnih črt ter slabo ohranjen snop navpičnih črt, vtisi nohta, vodoravni niz odtisov na kleku; rek. nv. š. 13,2 cm, ohr. v. 6,7 cm. 186 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5827 Lonec, več odlomkov ostenja. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; nv. rek. š. 23,4 cm, ohr. v. 13,2 cm. 187 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5828 Lonec, odlomek ostenja. Izdelan prostoročno; masa drob- nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina gladka in glajena; barva rjava; rek. nv. š. 26,4 cm, ohr. v. 10,2 cm. 188 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5829 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini slabo ohranjen premaz, rdeč (2.5YR 4/6); rek. pr. u. 26,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. 189 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5830 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; rek. pr. u. 6,4 cm, ohr. v. 1,6 cm. 138 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 184–190 SE 111, merilo 1 : 2. 139 191 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5832 198 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5839 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa Lonček, odlomek dna z ostenjem in držajem. Izdelan pro- drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja storočno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in površina gladka in glajena; barva rjava; okras vtisi šila, vodo- notranji površini ohranjen premaz v sledovih, rdeč (10R 4/6), ravna črta na robu ustja; rek. nv. š. 26,4 cm, ohr. v. 10,2 cm. barva zunanje površine svetlo rjava, notranje površine lisasta, rdeča in svetlo rjava; rek. pr. d. 3,2 cm, nv. rek. š. 7,6 cm, 192 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5833 ohr. v. 6,3 cm, držaj – dl. 1,2 cm, š. 0,4 cm, db. 0,2 cm. Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, temno rjava in rjava, notranje površine sivo črna; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja; rek. pr. u. 10,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. 193 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5834 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, temno rjava in rdeča; okras vtisi šila, rek. pr. u. 13,2 cm, ohr. v. 3,3 cm. 194 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5835 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa 199 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5840 finozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; Lonec, odlomek ustja z ostenjem in držajem. Izdelan prosto- okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, nav- ročno; masa finozrnata; površina prašnata; na zunanji površini pične črte; š. 4,6 cm, ohr. v. 4,6 cm. sledi premaza, rjav (5YR 5/6), barva lisasta, siva in svetlo siva; rek. pr. u. 11,0 cm, ohr. v. 6,7 cm, držaj – dl. 1,6 cm, db. 1,0 cm. 195 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5836 Lonec, pet odlomkov ustja z ostenjem ter ročajem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava, svetlo rjava in temno rjava; okras vtisi šila, 200 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5841 vodoraven niz odtisov na robu ustja ter na robu ročaja, vrezi, Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa vodoravne črte; na zunanji površini sledi saj; nv. ohr. š. 7,2 cm, drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja nv. ohr. v. 5,0 cm, ročaj – š. 3,7 cm, nv. db. 1,2 cm. površina hrapava in brisana; barva rjava; okras vtisi šila, dva vzporedna niza odtisov; rek. pr. u. 16,0 cm, ohr. v. 4,5 cm. 196 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5837 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina groba in glajena; barva rjava; okras vrezi, snopa navpičnih črt, vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja; ohr. š. 6,9 cm, ohr. v. 6,3 cm. 197 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5838 Lonec, več odlomkov ustja z ostenjem z držajema. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva lisasta, siva in rjava; rek. pr. u. 9,0 cm, ohr. v. 6,7 cm; držaj dl. 1,7 cm, š. 3,8 cm, š. odprtine 0,4 cm. 140 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 191–200 SE 111, merilo 1 : 2. 141 201 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5842 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina hrapava in groba, notranja površina gladka in glajena; barva zunanje povr- šine lisasta, rdeča in rjava, notranje površine temno rjava; rek. pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. 202 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 5843 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine rjava; na notranji površini sledi saj; rek. pr. u. 21,8 cm, ohr. v. 4,7 cm. 203 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5844 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina groba in glajena; barva rjava; rek. pr. u. 21,4 cm, ohr. v. 4,7 cm. 204 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5845 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; rek. pr. u. 19,8 cm, ohr. v. 4,4 cm. 205 SE 111, sek. 7/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5846 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini ohranjen premaz, rdeč (10 Y 4/6); rek. pr. u. 21,8 cm, ohr. v. 3,0 cm. 206 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5847 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji strani pre- maz, rdeč (10R 4/6); rek. pr. u. 20,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. 207 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5848 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji strani po- škodovan premaz, temno rjav (7.5YR 4/4); rek. pr. u. 29,2 cm, ohr. v. 4,1 cm. 142 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 201–207 SE 111, merilo 1 : 2. 143 208 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 5849 213 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5854 Skleda na nogi, odlomek ustja z ostenjem in dnom ter nogo. Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja in notra- drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini nja površina poškodovani, zunanja površina gladka in glajena, premaz, rdeč (10YR 4/6); rek. pr. u. 24,6 cm, ohr. v. 4,6 cm. notranje površine gladka; na notranji površini poškodovan Verjetno del G214. premaz, rdeč (10R 4/6), barva zunanje površine lisasta, temno rjava in sivo črna; na zunanji in notranji strani ostanki saj; rek. pr. u. 16,2 cm, rek. pr. d. 9,8 cm, ohr. v. 5,7 cm. 209 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5850 Skleda na nogi?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, temno rjava in temno rde- ča, notranje površine rjava; na notranji površini ostanki saj; rek. pr. u. 12,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. 214 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5855 210 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5851 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa Skleda na nogi?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana pro- finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površi- storočno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji ni poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6); rek. pr. u. 19,0 cm, in notranji površini rahlo poškodovan premaz, temno rjav ohr. v. 3,5 cm. Verjetno del G213. (7.5YR 4/4); rek. pr. u. 17,0 cm, ohr. v. 4,4 cm. 215 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 5856 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; premaz na zunanji in 211 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5852 notranji površini različno dobro ohranjen, rdeč (10R 5/6); Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa rek. pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 2,5 cm. drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini premaz, rdeč (2.5YR 4/4); rek. pr. u. 25,8 cm, ohr. v. 5,5 cm. 212 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5853 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini pre- maz, rdeč (2.5YR 4/6); rek. pr. u. 33,0 cm, ohr. v. 5,3 cm. 144 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 208–215 SE 111, merilo 1 : 2. 145 216 SE 111, sek. 7/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5857 222 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5863 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem in držajem. Izdelana finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina gladka, premaz, rdeč (10 Y 4/8), na zunanji površini slabo ohranjen; notranja površina hrapava in brisana; na zunanji površini sledi rek. pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. premaza, rdeč (2.5YR 5/6), drugače zunanja površina lisasta, rjava, barva notranje površine svetlo rjava; rek. pr. u. 15,0 cm, 217 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 5858 ohr. v. 4,2 cm, držaj – dl. 3,6 cm, š. 2,1 cm, db. 1,2 cm. Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; premaz na zunanji in notranji površini, rdeč (10R 4/6); rek. pr. u. 25,4 cm, ohr. v. 3,4 cm. 218 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5859 Skleda, odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notra- nji površni premaz, na zunanji površini poškodovan, rdeč (10R 4/6), na notranji rjav (10YR 4/4); ohr. š. 5,1 cm, ohr. v. 4,0 cm. 219 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5860 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini poškodovan premaz, rjav (10R 4/4) na notranji površi- ni, rdeč (10R 4/6) zunanji površini; ohr. š. 4,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. 223 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5864 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja ter vodoraven niz odtisov na kleku, vrezi, izmenični snopi poševnih črt; na notranji povr- 220 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5861 šini sledovi saj; rek. pr. u. 24,2 cm, ohr. v. 5,2 cm. Skleda?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; morda na notranji površini slabo ohranjen premaz?; ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 2,6 cm. 221 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5862 Skleda. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, temno rjava in sivo črna, notranje površine lisasta, rjava in temno rjava; na notranji površini vratu prismojeni organski ostanki, na zunanji 224 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5865 površini ostanki saj na robu dna; pr. u. 20,5 cm, pr. d. 9,4 cm, Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa v. 6,4 cm. finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras vtisi šila, vodoravni nizi odtisov; na notranji površini prismojeni organski ostanki; rek. pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 4,4 cm. 225 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5866 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdečkasto siva; rek. pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 4,0 cm. 146 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 216–225 SE 111, merilo 1 : 2. 147 226 SE 111, sek. 4/ 232 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5873 inv. št. P 5867 Skleda, dva odlomka ustja z oste- Skleda, odlomek ustja z njem. Izdelana prostoročno; masa ostenjem. Izdelana pro- drobnozrnata; površina gladka storočno; masa finozrnata; brisana; barva lisasta, temno rjava zunanja površina glad- in rjava; na notranji strani veliko ka in polirana, notranja ostankov saj; rek. pr. u. 21,2 cm, površina gladka in gla- ohr. v. 6,5 cm. jena; barva svetlo rjava; 233 SE 111, sek. 4/kv. BC32/ rek. pr. u. 17,8 cm, ohr. v. 7,2 cm. mkv. 5, inv. št. P 5874 227 SE 111, sek. 4/kv. BC33/ Skleda, dva odlomka oste- mkv. 5, inv. št. P 5868 nja. Izdelan prostoročno; Skleda, odlomek ustja z masa drobnozrnata; zunanja ostenjem. Izdelana prosto- površina gladka in glajena, ročno; masa grobozrnata; notranja površina raskava zunanja površina gladka in in brisana; barva siva; okras glajena, notranja površina vtisi šila, vodoravni niz odtisov hrapava in brisana; barva na kleku; nv. rek. š. 27,2 cm, lisasta, rjava; okras vrezi, ohr. v. 9,2 cm. izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoravni niz odtisov na kleku; rek. pr. u. 24,0 cm, ohr. v. 7,0 cm. 228 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5869 Skleda, devet odlomkov ustja z ostenjem. Izdelana prostoroč- no; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; rek. pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. 229 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5870 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa 234 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 1,BC33/mkv. 1, drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje inv. št. P 5875 površine lisasta, siva, rjava in rdeča, notranje površine lisasta, Skleda?, odlomek ostenja. Izdelana prostoročno; masa fino- rdeča in siva; okras vtisi nohta, vodoravna niza odtisov na zrnata; površina gladka in polirana; barva temno rjava; okras robu ustja in na kleku, vmes vrezi, snop poševnih črt; na no- vrezi, snop navpičnih črt, vtisi šila, vodoravna črta na kleku; tranji površini sledi saj; ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 4,0 cm. nv. rek. š. 17,4 cm, ohr. v. 5,8 cm. 230 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5871 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine siva, notranje površine rjava; na zunanji in notranji površini sledi saj; rek. pr. u. 16,0 cm, ohr. v. 3,9 cm. 231 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5872 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana?; barva svetlo rjava; ohr. š. 4,6 cm, ohr. v. 4,3 cm. 148 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 226–234 SE 111, merilo 1 : 2. 149 235 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5876 240 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5881 Skleda z izlivom, odlomek ustja z ostenjem in dnom. Iz- Skodela, štirje odlomki ustja z ostenjem, ročaj le nakazan. Iz- delana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in delana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in bri- glajena; barva zunanje površina lisasta, svetlo rjava, rjava sana; barva lisasta, svetlo rdeča, siva in svetlo rjava; rek. pr. u. in temno rjava ter črna, notranje površine lisasta, rjava in 8,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. temno rjava; na zunanji površini ostra meja med spodnjo tretjino posode in dnom, ki sta črne barve, temnejše barve je tudi rob ustja posode, na zunanji in notranji površini sledi saj; rek. pr. u. 20,4 cm, rek. pr. d. 9,0 cm, ohr. v. 6,3 cm, izliv – dl. 2,6 cm, pr. 2,6 cm. 241 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5882 Skodela. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; po- vršina gladka; na zunanji in notranji površini poškodovan premaz, rdeč (10R 5/6); rek. pr. u. 8,2 cm, rek. pr. d. 3,6 cm, ohr. v. 4,5 cm. 236 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5877 Skleda z izlivom, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, sivo črna in rjava; ohr. š. 5,2 cm, ohr. v. 5,3 cm, izliv – dl. 3,8 cm, pr. 3,4 cm. 237 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5878 242 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5883 Skleda z izlivom, več odlomkov. Izdelana prostoročno; masa Skodela. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površi- finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rdeča, na raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, svetlo rjava, svetlo rjava in temno rjava; izliv le nakazan, ni predrt; rjava in rdeča, notranje površine rdeča; rek. pr. u. 8,6 cm, rek. pr. u. 15,6 cm, rek. pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 5,7 cm, izliv – rek. pr. d. 1,8 cm, ohr. v. 4,8 cm. dl. 1,7 cm, globina 0,8 cm. 243 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5884 238 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5879 Skodela. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina Skleda, odlomek ustja z ostenjem ter držajem. Izdelana gladka in glajena; barva lisasta, rjava in siva; rek. pr. u. 8,6 cm, prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena, rek. pr. d. 0,5 cm, v. 4,4 cm. ob ustju in držaju morda polirana; barva rjava; ohr. š. 6,9 cm, ohr. v. 5,2 cm, držaj – dl. 2,9 cm, db. 0,6 cm. 239 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5880 Skleda, odlomek ustja z ostenjem in držajem. Izdelan prosto- ročno; masa grobozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, rjav (5YR 6/4), barva notranje površine svetlo rjava; š. 4,8 cm, ohr. v. 3,7 cm, držaj – dl. 2,9 cm. 150 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 235–243 SE 111, merilo 1 : 2. 151 244 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5885 248 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5889 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja povr- gladka in glajena; na zunanji površini ter na dnu premaz, rjav šina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, rdeč (10R 4/4), barva notranje površine rdeča; nv. rek. š. 15,2 cm, (10R 4/6), notranja površine rjava; okras; nv. rek. š. 13,5 cm, ohr. v. 4,6 cm. ohr. v. 3,6 cm. 245 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5886 Noga. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina in notranja površina dna gladka, notranja površina noge gladka in glajena; na zunanji površini in notranji površini dna ohranjen premaz, rdeč (2.5YR 4/6), barva notranje površi- ne noge lisasta, rjava in rdeča; na stojni ploskvi noge sledi saj; rek. pr. d. 11,7 cm, rek. pr. stojne ploskve 13,0 cm, v. 12,5 cm. 249 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5890 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina noge gladka in glajena; na zunanji površini ohranjen pre- maz, rjava (10R 4/4), barva notranje površine noge rdeča; rek. pr. d. 17,3 cm, ohr. v. 6,3 cm. 250 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5891 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina raskava in brisana, notranja površina gladka in glajena; na 246 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5887 zunanji površini noge ohranjen premaz, rdeč (10R 4/6), na Noga, odlomek dna z ostenjem noge. Izdelana prostoročno; notranji površini dna ohranjen premaz, sivo črn (5YR 2.5/1), masa grobozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina barva notranje površine svetlo rjava; rek. pr. d. 14,7 cm, raskava in brisana; na zunanji površini ohranjen premaz, rjav ohr. v. 3,6 cm. (10R 5/4), barva notranje površine sivo črna; rek. pr. d. 15,8 cm, 251 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5892 ohr. v. 4,1 cm. Noga, štirje odlomki dna z ostenjem. Izdelana prostoroč- 247 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5888 no; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji Noga, več odlomkov dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; površini ter na dnu premaz, na zunanji površini rdeč (2.5YR masa drobnozrnata; zunanja površina noge in ostenja gladka, 4/6), drugod temno rdeč (2.5YR 3/3); nv. rek. š. 15,0 cm, notranja površina dna in noge raskava in brisana; na zunanji ohr. v. 3,2 cm. strani ohranjen premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površi- 252 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5893 ne sveto rjava; rek. pr. d. 15,3 cm, ohr. v. 12,2 cm. Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja in notranja površina dna gladka, notranja površina noge hrapava in brisana; na zunanji po- vršini dna premaz, rdeč (2.5YR 4/6), na notranji površni dna premaz, rdeč (10 Y 4/6), barva notranje površine noge rjava; rek. pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 4,5 cm. 253 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5894 Noga, odlomek zelo poškodovanega dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina glad- ka; na zunanji in notranji površini premaz, rdeč (10R 4/8); rek. pr. d. 14,8 cm, ohr. v. 3,6 cm. 152 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 244–253 SE 111, merilo 1 : 2. 153 254 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5895 260 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5901 Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva ročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in rdeča; morda na zunanji površini ostanki pre- rjava; rek. pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 6,6 cm. maza?; rek. pr. stojne ploskve 17,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 261 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5902 255 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5896 Noga?, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja po- ročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja vršina gladka in glajena; na zunanji površini verjetno premaz, površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, rdeč temno rdeč (10R 3/3), barva notranje površine temno rdeča; (10R 4/6), barva notranje površine rjava; rek. pr. u. 14,0 cm, rek. pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. ohr. v. 6,2 cm. 262 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5903 Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina groba in glajena; na zunanji površini premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine svetlo rjava; ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 6,7 cm. 263 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5904 Noga ali odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina 256 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5897 gladka in glajena; na zunanji površini verjetno premaz, rjav Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana pro- (10R 4/4), barva notranje površine temno rdeča; ohr. š. 4,6 cm, storočno; masa finozrnata; zunanja površina raskava in ohr. v. 3,3 cm. brisana, notranja površina gladka in glajena; barva rjava; na 264 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5905 zunanji površini slabo ohranjen premaz, rdeč (2.5YR 5/6); Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- rek. pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 3,6 cm. ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notra- 257 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5898 nja površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana pro- rdeč (10R 4/6), barva notranje površine rdeča; ohr. š. 4,6 cm, storočno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; ohr. v. 4,3 cm. na zunanji površini zelo slabo ohranjen premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine temno rjava; rek. pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. 258 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5899 Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, rjav (2.5YR 4/3), barva notranje površine rjava; 265 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5906 rek. pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 5,3 cm. Noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notra- nja površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, rdeč (10 Y 4/4), barva notranje površine rjava; ohr. š. 4,0 cm, ohr. v. 2,9 cm. 259 SE 111, sek. 7/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5900 Noga?, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, sre- dnje dobro ohranjen, rdeč (10 Y 4/8), barva notranje površine rdeča; rek. pr. u. 16,1 cm, ohr. v. 2,4 cm. 154 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 254–265 SE 111, merilo 1 : 2. 155 266 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5907 271 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5912 Zajemalka. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zu- Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in odlomkom držaja. nanja površina gladka in glajena, notranja površina raskava Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina ra- in brisana; barva lisasta, temno rjava in sivo črna; na notranji skava in brisana; barva lisasta, rdeča, rjava in temno rjava; površini trupa vidni potegi, nastali pri oblikovanju zajemalke; ohr. dl. 5,8 cm, ohr. š. 6,0 cm, ohr. v. 3,0 cm, ohr. dl. držaja pr. u. 6,4 × 5,1 cm, v. 2,2 cm, držaj - dl. 2,6 cm, nv. pr. držaja 3,2 cm, nv. zunanji pr. držaja 3,3 cm, db. držaja 0,5 cm. 2,8 cm. 272 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5913 Zajemalka, držaj z odlomkom ostenja. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rdeča in temno rjava; morda ponovno izpostavljen ognju; ohr. dl. 4,8 cm, ohr. š. 3,5 cm, ohr. v. 2,2 cm, držaj - dl. 3,0 cm, pr. držaja 2,1 cm. 273 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5914 Zajemalka, odlomek držaja. Izdelana prostoročno; masa gro- bozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje površine rjava, notranje siva; dl. 1,7 cm, š. 3,4 cm, db. 0,5 cm. 274 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5915 267 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5908 Zajemalka, držaj z odlomkom ostenja. Izdelana prostoroč- Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in držajem. Izdelana no; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; lisasta, svetlo rjava in rjava; ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. 3,9 cm, barva lisasta, rjava, temno rjava in sivo črna; ohr. dl. 5,1 cm, ohr. v. 3,0 cm, držaj - dl. 3,2 cm, pr. držaja 2,7 cm. ohr. š. 5,3 cm, ohr. v. 2,2 cm, dl. držaja 2,3 cm, nv. zunanji pr. držaja 2,4 cm, db. držaja 0,5 cm. 275 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5916 Zajemalka, držaj. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; 268 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5909 površina hrapava in brisana, ponekod gladka in glajena; barva Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem rjava; ohr. v. 2,8 cm, držaj - dl. 3,6 cm, pr. držaja 3,1 × 3,3 cm. in držajem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena/glajena; barva rjava; na zunanji strani sledi oblikovanja; ohr. dl. 6,2 cm, ohr. š. 3,9 cm, ohr. v. 2,3 cm, dl. dr- žaja 2,3 cm, zunanji pr. držaja 2,1 cm, db. držaja 0,5 cm. 269 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 5910 Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in držajem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva rdeča; površina držaja poškodovana; ohr. dl. 4,0 cm, ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 2,4 cm, držaj - dl. 2,1 cm, nv. pr. 2,0 cm. 270 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5911 Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in odlomkom držaja. Izdelana prosto- ročno; masa grobozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rjava 276 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5917 in rdeča; ohr. dl. 6,3 cm, ohr. š. 8,3 cm, Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in odlomkom polnega ohr. v. 1,6 cm, držaj - dl. 4,1 cm, držaja?. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina pr. 3,8 cm. hrapava in brisana; barva lisasta, rjava, temno rjava in rdeča; ohr. š. 6,2 cm, ohr. dl. 9,5 cm, ohr. v. 4,1 cm, držaj – pr. 2,7 × 3,2 cm. 156 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 266–276 SE 111, merilo 1 : 2. 157 277 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5918 287 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5928 Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Nogica, del posode. Izdelana prostoročno; masa Izdelana prostoročno; masa drobno- drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rde- zrnata; površina hrapava in brisana; ča; vel. stojne površine 1,6 × 2,1 cm, v. 5,7 cm. barva temno siva; rek. pr. u. 6,8 cm, ohr. v. 1,9 cm. 288 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5929 Odlomek ostenja s poškodovanim držajem posode. 278 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5919 Izdelana prostoročno; masa finozrnata; Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; površina prašnata in brisana; premaz na masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, zunanji površini zelo slabo ohranjen, rdeč rjava; ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 2,7 cm. (10R 5/8) in na notranji površini poško- dovan, svetlo rjav (7.5YR 6/4); dl. 5,7 cm, 279 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 1, inv. št. P 5920 š. 4,9 cm, držaj – dl. 1,1 cm, š. 2,4 cm, db. Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem. 0,4 cm, š. odprtine 0,2 cm. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje 289 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5930 površine sivo črna, notranje površine Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; lisasta, sivo črna in rdeča; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 2,2 cm. masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rjava; premaz na zunanji površini srednje dobro 280 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5921 ohranjen, svetlo rdeč (7.5YR 6/6); dl. 2,9 cm, Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; š. 2,5 cm, ročaj – dl. 2,8 cm, ohr. š. 1,9 cm, pr. od- masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje prtine 0,3 cm. površine temno rjava, notranje površine rjava; ohr. š. 3,9 cm, ohr. v. 2,9 cm. 290 SE 111, sek. 4/kv. BC33, inv. št. P 5931 Odlomek ostenja z držajem posode. Izdelana prostoročno; 281 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5922 masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površi- Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; na raskava in brisana; na zunanji površini močno poškodovan masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji premaz, rjav (5YR 5/6), barva notranje površini premaz, na zunanji strani poškodovan, rjav (7.5YR površine svetlo rjava, morda sledi rjavega 5/6); ohr. š. 2,9 cm, ohr. v. 3,6 cm. premaza?; dl. 3,8 cm, š. 4,8 cm, držaj – 282 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5923 dl. 2,1 cm, š. 2,5 cm, db. 0,6 cm. Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; 291 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, masa drobnozrnata; površina groba in glajena; barva lisasta rjava; ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 3,5 cm. inv. št. P 5932 Odlomek ostenja z držajem posode. 283 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5924 Izdelana prostoročno; masa finozrnata; po- Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; vršina prašnata in brisana; barva sivo črna; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje dl. 5,1 cm, š. 4,8 cm, držaj – dl. 2,2 cm, površine lisasta, temno rjava in rjava, notranje površine svetlo ohr. š. 3,5 cm, db. 0,9 cm. rjava; ohr. š. 4,0 cm, ohr. v. 1,4 cm. 292 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. 284 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5925 št. P 5933 Odlomek uteži?. Izdelana prostoročno; masa drobnozr- Odlomek ostenja z držajem posode. Izdelana nata; površina groba in glajena; barva rdeča; ohranjena prostoročno; masa finozrnata; površina prašna- dva odtisa prstov na zunanji površini; dl. 6,6 cm, š. 3,8 cm, ta in brisana; barva rdeča; dl. 2,8 cm, š. 4,3 cm, nv. ohr. db. 2,6 cm. držaj – dl. 1,3 cm, š. 0,8 cm, nv. db. 0,4 cm, 285 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, š. odprtine 0,3 cm. inv. št. P 5926 293 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 1, inv. št. P 5934 Utež, poškodovana. Izdelana prostoročno; Dva odlomka ostenja z dvema držajema. Izdelana prosto- masa drobno- in grobozrnata; površina prašna- ročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva ta in glajena; barva lisasta, rdeča in svetlo rjava; zunanje površine lisasta, sivo črna in rjava, notranje površine, dl. 7,7 cm, š. 3,6 cm, š. odprtine 0,7 cm. lisasta sivo črna in rdeča; na notranji strani ostanki saj; dl. 2,5 cm, š. 4,1 cm, držaj – dl. 1,5 cm, š. 3,7 cm, db. 0,3 cm, š. odpr- tine 0,1 cm. 286 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5927 Stožčast keramičen predmet – pečatnik/čepek(?). Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva rdeča; dl. 1,4 cm, š. 1,3 cm, ploskev velikosti 0,8 × 1,1 cm. 158 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 277–285, 287–293 SE 111, merilo 1 : 2; 286 SE 111, merilo 1 : 1. 159 294 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5935 304 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5945 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in polirana/brisana; barva masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva temno zunanje površine lisasta, sivo črna in temno rjava, notranje rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz plitvih odtisov na robu površine rjava; morda ima posoda ročaj (R 563/ni v katalogu); ustja; š. 4,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. rek. pr. u. 7,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. 305 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5946 295 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5936 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelan prostoročno; masa Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; finozrnata; površina gladka; na zunanji površini premaz, rdeč masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva (2.5YR 4/4), na notranji površini poškodovan premaz, temno svetlo rjava; okras slabo viden, vrezi, snopi poševnih črt; rjav (5YR 3/3); ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 4,1 cm. ohr. š. 4,0 cm, ohr. v. 4,1 cm. 306 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5947 296 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5937 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, masa drobnozrnata; zunanja površina groba in glajena, svetlo rjava; rek. pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 4,0 cm. notranja površina gladka; barva zunanje površine svetlo rjava, na notranji površini premaz, temno rjav (7.5YR 4/3); š. 2,9 cm, 307 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5948 ohr. v. 4,0 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje 297 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5938 površine lisasta, rjava, notranje površine temno rjava; okras Trije odlomki ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, izmenični masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; snopi poševnih črt; ohr. š. 1,9 cm, ohr. v. 2,1 cm. okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, snop navpičnih črt; ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 3,0 cm. 308 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5949 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 298 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 1, inv. št. P 5939 masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov; ohr. š. 3,2 cm, masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; ohr. v. 1,8 cm. okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, navpične črte; ohr. š. 4,5 cm, ohr. v. 3,2 cm. 309 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5950 Trije odlomki ustja in ostenja posode. Izdelana prostoročno; 299 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5940 masa finozrnata; površina gladka in polirana; barva sivo črna; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; ohr. š. 2,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. masa grobozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini premaz (na notranji površini slabo ohranjen), rdeč (10Y 5/6); ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 5,2 cm. 300 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5941 Dva odlomka ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt; ohr. š. 3,9 cm, ohr. v. 3,7 cm. 301 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5942 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva na zunanji površini rjava, na notranji površini lisasta, rjava in temno rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt; ohr. š. 4,7 cm, ohr. v. 4,2 cm. 302 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5943 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; ohr. š. 3,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. 303 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5944 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vrezi, navpične črte, vtiskovanje (odtisi šila), vodoraven niz odtisov; ohr. š. 2,2 cm, ohr. v. 2,7 cm. 160 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 294–309 SE 111, merilo 1 : 2. 161 310 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5951 318 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5959 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 3,3 cm, siva; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 3,3 cm. ohr. v. 2,5 cm. 319 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5960 311 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5952 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; temno rjava in sivo črna; okras vtisi šila, vodoravni nizi odtisov; okras vtisi šila, vodoravni niz na robu ustja, vrezi, navpične ohr. š. 2,5 cm, ohr. v. 2,7 cm. črte; ohr. š. 3,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. 320 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5961 312 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5953 Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; nozrnata; površina gladka in glajena; barva temno rjava; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji povr- okras vrezovanje (pravi vrez?/žlebljenje), navpične črte; šini poškodovan premaz, temno rjav (5YR 3/3); ohr. š. 3,2 cm, ohr. š. 2,6 cm, ohr. v. 2,0 cm. ohr. v. 2,4 cm. 321 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5962 313 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5954 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja in ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, snop premaz, poškodovan na notranji površini, rdeč (2.5YR 5/6); vodoravnih črt; ohr. š. 2,6 cm, ohr. v. 2,5 cm. okras vtiskovanje (okroglo orodje), le en odtis; ohr. š. 2,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. 322 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5963 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 314 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5955 masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zuna- Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; nje površine temno rjava, notranje površine rjava; okras vtisi masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, navpične črte; rjava; okras vrezi, navpične črte, vtisi šila, navpični črti, vtisi ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 3,1 cm. drugačnega šila, vodoravna črta na prehodu vratu v rame, vti- si (tretji odtis šila), slabo viden, vodoravna črta?; ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 4,7 cm. 315 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5956 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, 323 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 5964 notranja površina raskava in brisana; barva zunanje po- Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- vršine črno siva, notranje površine rjava; okras vrezi (pravi no; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva vrez?), trikotnik zapolnjen s poševnimi črtami; ohr. š. 4,0 cm, lisasta, siva in svetlo rjava; okras vrezi, snopi vodoravnih črt; ohr. v. 2,8 cm. ohr. š. 3,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. 316 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5957 324 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 5965 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, površini poškodovan premaz, rdeč (2.5YR 4/4); ohr. š. 4,2 cm, notranja površina hrapava in brisana; barva zunanje površi- ohr. v. 3,3 cm. ne lisasta, rdeča in sivo črna, notranje površine rjava; okras vrezi, navpični črti; na zunanji površini ostanki saj; š. 3,5 cm, ohr. v. 3,5 cm. 317 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5958 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina gladka in glajena; na zunanji površini verjetno premaz, rjav (10R 4/4), barva notranje površine temno rdeča; ohr. š. 2,3 cm, ohr. v. 3,2 cm. 162 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 310–324 SE 111, merilo 1 : 2. 163 325 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5966 333 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5974 Odlomek ustja z ostenjem posode. Odlomek ustja z ostenjem posode. Iz- Izdelana prostoročno; masa drobnozr- delana prostoročno; masa grobozrnata; nata; zunanja površina gladka in glajena, površina groba in glajena; barva rdeča; notranja površina raskava in brisana; barva okras komaj vidno vrezi, navpične črte; zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, ohr. š. 5,7 cm, ohr. v. 3,0 cm. notranje površine rjava; okras vrezi (pravi vrez ali ostro žlebljenje), snopi poševnih 334 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5975 črt; ohr. š. 3,0 cm, ohr. v. 3,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rja- 326 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5967 va in temno rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov, komaj Odlomek ustja z ostenjem vidno vrezi, poševni črti; ohr. š. 3,0 cm, ohr. v. 3,5 cm. posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zuna- 335 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5976 nja površina gladka, notranja Dva odlomka ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; površina hrapava in brisana; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji povr- na zunanji strani premaz, rjav šini premaz, na notranji površini zelo slabo ohranjen, bolje le (5YR 5/6), notranja površina tik pod ustjem, rdeč (10R 4/6); ohr. š. 3,8 cm, ohr. v. 3,2 cm. rjava; okras vtisi šila, vodoravni 336 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5977 niz odtisov na robu ustja, vrezi, Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; izmenični snopi poševnih črt; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo ohr. š. 7,7 cm, ohr. v. 4,6 cm. rjava; ohr. š. 1,8 cm, ohr. v. 1,4 cm. 337 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5978 327 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5968 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva površina hrapava in brisana; na zunanji površini premaz, zunanje površine lisasta, rjava, notranje površine temno siva; rjav (5YR 4/6), notranja površina temno rjava; ohr. š. 3,0 cm, okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, slabo ohr. v. 2,2 cm. ohranjeno, navpične črte; ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 3,8 cm. 338 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5979 328 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 5969 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, gladka in glajena; na zunanji površini poškodovan premaz, notranja površina hrapava in brisana; barva notranje površi- rjav (5YR 4/6), notranja površina svetlo rjava; ohr. š. 3,2 cm, ne svetlo rjava, na zunanji površini premaz, rdeč (2.5YR 5/6); ohr. v. 2,4 cm. okras vrezi, snopi navpičnih črt; ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 4,4 cm. 339 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5980 329 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5970 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina masa finozrnata; površina gladka in glajena; na zunanji povr- gladka in glajena; na zunanji površini verjetno premaz, rjav šini slabše ohranjen premaz, rdeča (2.5YR 5/4), barva notranje (10R 4/4), barva notranje površine temno rdeča; ohr. š. 4,5 cm, površine svetlo rjava; ohr. š. 2,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. ohr. v. 3,1 cm. 330 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5971 340 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5981 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in morda poli- rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, rana, notranja površina gladka in glajena; barva; okras vrezi, vrezi, navpične črte; š. 4,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. izmenični poševni črti; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 4,2 cm. 331 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5972 341 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5982 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji rjava; ohr. š. 3,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. površini premaz, rdeč (10R 5/6); ohr. š. 3,8 cm, ohr. v. 2,4 cm. 332 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5973 342 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5983 Odlomek ustja posode. Izdelana prostoročno; masa drobno- Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; zrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini poško- masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva dovan premaz, rjav (5YR 4/6); ohr. š. 2,2 cm, ohr. v. 1,6 cm. lisasta, rjava in rdeča; okras vtisi nohta, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, izmenične poševne črte; ohr. š. 3,9 cm, ohr. v. 3,8 cm. 164 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 325–342 SE 111, merilo 1 : 2. 165 343 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5984 353 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5994 Odlomek ustja in ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini pre- masa drobnozrnata; zunanja površina hrapava in brisana, no- maz, rjav (10R 4/4); ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 2,5 cm. tranja površina gladka in glajena; barva zunanje površine rja- va, na notranji površini premaz, rdeč (10R 5/6); ohr. š. 5,6 cm, 344 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5985 ohr. v. 3,2 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji povr- 354 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5995 šini premaz, rdeč (10R 4/6); ohr. š. 3,5 cm, ohr. v. 1,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji 345 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 5986 površini poškodovan premaz, rjav (10R 5/4); ohr. š. 4,7 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode. ohr. v. 2,5 cm. Izdelana prostoročno; masa zelo grobo- zrnata; površina gladka in glajena; barva 355 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5996 zunanje površine rdeča, notranje površine Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; svetlo rjava; na zunanji površini ostanki saj; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji ohr. š. 5,8 cm, ohr. v. 6,1 cm. strani poškodovan premaz, rdeč (2.5YR 5/4); ohr. š. 4,6 cm, ohr. v. 2,8 cm. 346 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5987 356 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5997 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina rdeča in temno rdeča; ohr. š. 5,5 cm, ohr. v. 3,5 cm. gladka in glajena; na zunanji površini premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine rdeča; ohr. š. 3, cm, ohr. v. 3,4 cm. 347 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5988 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 357 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 5998 masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja po- Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; vršina hrapava in brisana; na zunanji površini slabo ohra- masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; njen premaz, rdeč (10 Y 5/6), barva notranje površine rjava; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. 358 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 5999 348 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5989 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji zunanje površine siva, notranje površine rjava; okras vtisi šila, strani premaz, rjav (10R 5/4); ohr. š. 2,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. vodoravna niza odtisov; ohr. š. 3,5 cm, ohr. v. 2,6 cm. 349 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 5990 359 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6000 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji masa drobnozrnata; zunanja površina groba in glajena, površini premaz, temno rdeč (2.5YR 3/4); ohr. š. 3,4 cm, notranja površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; okras ohr. v. 2,6 cm. vtiskovanje (morda dva različna šila), vodoravni niz odtisov na robu ustja ter vodoravna niza odtisov na vratu; ohr. š. 4,2 cm, 350 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 5991 ohr. v. 3,3 cm. Odlomek ustja je na eni strani odebeljen in se Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana širi izven ravnine posode (morda v izliv). prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini poško- 360 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6001 dovan premaz, rjav (5YR 4/4); ohr. š. 3,0 cm, Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno (na ohr. v. 2,7 cm. notranji površini sledi svaljkov/sledi prstov); masa drobnozrna- ta; površina gladka in glajena; barva črno siva; ohr. š. 4,5 cm, 351 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 5992 ohr. v. 4,7 cm. Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina gladka in glajena; na zunanji površini poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine rdeča; ohr. š. 5,0 cm, ohr. v. 2,7 cm. 352 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 5993 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini premaz, rjav (10R 5/4); ohr. š. 2,9 cm, ohr. v. 2,9 cm. 166 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 343–360 SE 111, merilo 1 : 2. 167 361 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6002 notranje površine rdeča; okras vrezi, navpične črte; dl. 3,1 cm, Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- š. 3,6 cm. zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina 370 hrapava in brisana; barva lisasta, rjava in svetlo rjava; okras SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6011 vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoravni niz Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa odtisov na kleku; dl. 7,2 cm, nv. rek. š. 24,8 cm. drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva rjava; okras vrezi, vodorav- 362 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6003 na črta, pod njo vrezi, snopi poševnih črt; dl. 2,8 cm, š. 3,3 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 371 nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6012 rjava, notranje površine svetlo rjava; okras vrezi, izmenični Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- snopi poševnih črt; dl. 5,4 cm, š. 7,7 cm. nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine temno rjava; okras vrezi, snop pošev- 363 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6004 nih črt, vtisi šila, vodoraven niz odtisov; dl. 4,8 cm, š. 3,4 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 372 nozrnata; zunanja površina ponekod poškodovana, raskava SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6013 in brisana, notranja površina raskava in brisana; barva temno Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- rjava; okras vrezi, zapolnjen trikotnik na ramenu in nepravilna nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja povr- izmenična snopa poševnih črt na vratu; dl. 5,8 cm, š. 7,9 cm. šina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine rjava; okras vrezovanje (pravi vrez 364 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 6005 ali ostro žlebljenje), izmenični? snopi poševnih črt; na zunanji Trije odlomki ostenja posode. Izdelana površini sledi saj; dl. 3,4 cm, š. 4,1 cm. prostoročno; masa drobnozrnata; povr- šina hrapava in brisana; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine svetlo rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, zapolnjeni z navpičnimi ali poševnimi snopi črt; dl. 4,7 cm, š. 4,7 cm. 365 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 6006 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa gro- bozrnata; površina groba in glajena; barva rjava; okras vrezi, poševne črte; dl. 5,2 cm, š. 5,5 cm. 366 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6007 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa gro- bozrnata; površina groba in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine siva; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na kleku, vrezovanje (pravi vrez/globoko žlebljenje), snop radialno poševnih črt; dl. 3,6 cm, š. 4,0 cm. 367 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6008 Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; zunanja povr- šina gladka in glajena, notranja površina groba in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine temno rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt na vratu in ramenu; dl. 3,7 cm, š. 5,4 cm. 368 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6009 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine rjava; okras vrezi, navpične črte; dl. 2,7 cm, š. 3,5 cm. 369 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 6010 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; zunanja površina gladka, notranja površine hrapava in brisana; na zunanji površini premaz, rjav (5YR 5/6), barva 168 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 361–372 SE 111, merilo 1 : 2. 169 373 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6014 380 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 1, inv. št. P 6021 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- Odlomek ostenja z držajem posode. Izdelana zrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta temno rjava prostoročno; masa finozrnata; zunanja in rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtiskova- površina gladka, notranja površina gladka in nje (odtisi šila), vodoravni niz odtisov na kleku; dl. 4,3 cm, glajena; na zunanji površini poškodovan pre- š. 6,6 cm. maz, temno rdeč (10R 3/4), barva notranje površine rdeča; dl. 2,4 cm, š. 3,9 cm, držaj – 374 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 6015 š. odprtine 0,4 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja 381 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6022 površina groba in glajena; barva zunanje površine svetlo rjava, Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa notranje površine lisasta, rdeča in rjava; okras vrezi, izmenični drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja snopi poševnih črt, med njimi vtiskovanje (odtis trikotnega površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, šila), poševni niz odtisov, vtisi šila, vodoravni niz odtisov na svetlo rjava in siva (ožgana), notranje površine rjava; okras vtisi kleku; dl. 3,9 cm, š. 8,0 cm, nv. rek. š. 19,8 cm. nohta, vodoravni niz odtisov na kleku, vrezi, snopi navpičnih črt; dl. 6,2 cm, š. 10,0 cm. 375 SE 111, sek. 4/kv. BC32, BC33/mkv. 1, inv. št. P 6016 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 382 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6023 nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- lisasta, rjava in siva, notranje površine sivo črna; okras vrezi, nozrnata; površina raskava in brisana; barva znanje površine navpične črte, vtisi šila, vodoravni niz na kleku; dl. 4,2 cm, temno rdeča, notranje površine sivo črna; okras vtisi šila, tik š. 4,2 cm. nad klekom, vrezi, poševna linja; dl. 4,4 cm, š. 5,8 cm. 376 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6017 383 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6024 Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino- ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina zrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vrezi, gladka in glajena, notranja površina hrapava snop navpičnih črt, vtiskovanje (odtis dveh različnih šil), snop in brisana; barva zunanje površine rjava, verjetno navpičnih odtisov; dl. 3,4 cm, š. 2,4 cm. notranje površine svetlo rjava; okras vrezi, vodoravna črta tik pod robom ustja, pod njo 384 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6025 vtisi šila, vodoravni niz odtisov, vrezi, snopi Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- navpičnih črt na vratu; dl. 3,2 cm, š. 3,5 cm. nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površi- ne lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine sivo črna; 377 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6018 okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov, vrezi, niz poševnih črt; Odlomek ostenja posode. Izdelana pro- dl. 4,7 cm, š. 4,6 cm. storočno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva siva; okras vtisi 385 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 6026 šila, vodoravni niz odtisov; dl. 4,7 cm, Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- š. 5,1 cm. nozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; okras vtisi šila, razpršeni odtisi, vrezi, slabo vidni poševni črti; dl. 2,9 cm, š. 3,5 cm. 378 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6019 386 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6027 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine nozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, svetlo rjava lisasta, svetlo rjava in siva (ožgana), notranje površine rjava; in temno rjava; okras vrezi, navpične črte, vtisi šila, vodoravni okras vrezi, snopi navpičnih črt, vtisi šila, vodoravni niz odtisov nizi odtisov; dl. 6,9 cm, š. 7,1 cm. na kleku; na zunanji površini ostanki saj; dl. 5,7 cm, š. 4,7 cm. 387 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 1, inv. št. P 6028 379 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6020 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; okras vrezi, nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja raskava poševne črte, vmes vtisi šila, poševen niz odtisov, okras slabo in brisana; barva zunanje površine rjava, notranje površine ohranjen; dl. 2,4 cm, š. 3,3 cm. temno rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku; dl. 4,6 cm, š. 13,6 cm. 388 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 6029 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notranje površine rjava; okras vtisi cevke, vodoraven niz odtisov na kleku; dl. 3,6 cm, š. 2,7 cm. 170 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 373–388 SE 111, merilo 1 : 2. 171 389 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6030 397 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6038 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta površina raskava in brisana; barva siva; okras vtiskovanje (odtis temno rjava in rjava, notranje površine rjava; okras vrezi, snop prsta/šila), vodoravni niz odtisov; dl. 2,8 cm, š. 4,7 cm. navpičnih črt; dl. 5,0 cm, š. 7,1 cm. 390 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6031 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa gro- bozrnata; površina groba in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine temno rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtiskovanje (odtisi nohtov), vodoravni niz 398 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6039 odtisov; dl. 4,8 cm, š. 6,6 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- 391 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6032 nata; zunanja površina gladka in polirana?, notranja površina Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa gladka in glajena; barva temno rjava; okras vtisi nohta, vodo- drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras ravni niz odtisov na kleku, vrezovanje (pravi vrez), poševni črti; vrezi, izmenjujoče dolge in kratke navpične črte; dl. 2,0 cm, dl. 2,5 cm, š. 3,2 cm. š. 4,5 cm. 399 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6040 392 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6033 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja povr- drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva temno rjava; šina groba in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje okras vrezi, prekinjen snop navpičnih črt, vtisi nohta, vodorav- površine temno rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na ni niz odtisov na kleku; dl. 3,5 cm, š. 3,6 cm. kleku; dl. 4,3 cm, š. 2,7 cm. 393 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6034 400 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6041 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa nozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; okras vrezi, drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva temno rjava; snop poševnih črt, vtisi nohta, dva odtisa na kleku; dl. 2,5 cm, okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na kleku, vrezi, slabo š. 5,2 cm. vidne navpične črte; dl. 3,8 cm, š. 4,2 cm. 394 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 6, inv. št. P 6035 401 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6042 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja nozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vtisi površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, nohta, vodoravni niz odtisov na kleku, vrezi, izmenični snopi siva in rjava, notranje površine rjava; okras vrezi, izmenični poševnih črt; dl. 4,8 cm, š. 5,6 cm. snopi poševnih črt, vmes vtisi šila, vodoravni niz odtisov na 402 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6043 kleku; dl. 5,0 cm, š. 5,3 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 395 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6036 nozrnata; zunanja površina groba in brisana, notranja površi- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- na groba in glajena; barva rjava; okras vtisi nohta, vodoraven zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina niz odtisov na kleku, vrezovanje (pravi vrez), snop poševnih hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, temno črt; dl. 4,3 cm, š. 6,2 cm. rjava in rjava, notranje površine rjava; okras vtisi šila, vodo- 403 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6044 ravni niz odtisov na kleku, vrezi, izmenični snopi poševnih črt; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- dl. 5,7 cm, š. 6,8 cm. zrnata; zunanja površina gladka, notranja površina hrapava in 396 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6037 brisana; na zunanji površini poškodovan premaz, rjav (7.5YR Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa 5/6), notranja površina rjava; okras vtisi nohta/šila, vodorav- drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja ni niz odtisov na kleku, vrezi, snopi poševnih črt; dl. 3,5 cm, površina groba in brisana; barva zunanje površine lisasta, š. 6,9 cm. rjava in temno rjava, notranje površine rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov, vrezi, snop navpičnih črt; dl. 3,4 cm, š. 3,8 cm. 172 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 389–403 SE 111, merilo 1 : 2. 173 404 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6045 413 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 1, inv. št. P 6054 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina rjava, notranje površine temno rjave; okras vrezi, snop pošev- gladka in glajena, notranja površina gladka nih črt, med njimi na koncu vtiskovanje (odtis cevke), poševni in glajena; barva lisasta, rjava; okras vtisi šila, niz odtisov; dl. 3,2 cm, š. 2,5 cm. navpični? nizi odtisov; dl. 3,8 cm, š. 3,8 cm. 405 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6046 414 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6055 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- nata; zunanja površina gladka in polirana, notranja površina ročno; masa finozrnata; površina prašnata in gladka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notranje brisana; barva svetlo rjava, morda na zunanji površine temno rjava; okras vtisi nohta, vodoraven niz odtisov površini premaz v sledovih; nv. rek. š. 13,4 cm, na kleku, vrezovanje (pravi vrez), navpične črte; dl. 3,1 cm, ohr. v. 6,0 cm. š. 2,9 cm. 415 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6056 406 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6047 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa nozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini slabo grobozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; ohranjen premaz, rjav (5 Y 5/4); dl. 4,7 cm, nv. rek. š. 10,9 cm. okras vtisi šila, različni snopi navpičnih in poševnih odtisov; dl. 3,4 cm, š. 4,0 cm. 416 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6057 Odlomek ostenja posode. Izdelana pro- 407 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6048 storočno; masa finozrnata; površina glad- Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- ka in polirana; barva sivo črna; dl. 4,3 cm, ročno; masa drobnozrnata; zunanja površina š. 5,3 cm. raskava in brisana, notranja površina gladka in glajena; barva svetlo siva; okras vrezi, nav- pične črte, prekinjene z vtiskovanjem (odtis cevke), vodoraven niz odtisov; dl. 3,0 cm, š. 4,1 cm. 417 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6058 Dva odlomka ostenja posode. Izdelana 408 SE 111, sek. 7/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6049 prostoročno; masa drobnozrnata; povr- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- šina gladka; barva dela notranje površine nata; površina gladka in glajena; barva lisasta, svetlo rjava in rjava; na celotni zunanji površini premaz, siva; okras vtisi šila, vodoravni črti nizov; na notranji površini rdeč (10R 5/6), na notranji površini isti prismojeni organski ostanki/saje; dl. 4,0 cm, š. 2,9 cm. premaz slabše ohranjen in nanešen le na 409 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6050 zgornjo polovico posode; dl. 5,5 cm, nv. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- rek. š. 21,7 cm. nozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vtisi 418 SE 111, sek 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6059 šila, vodoravni nizi odtisov; dl. 3,2 cm, š. 3,7 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino- 410 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6051 zrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta svetlo siva in Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- rjava; dl. 2,1 cm, š. 2,6 cm. zrnata; zunanja površina raskava in brisana, notranja površina 419 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6060 hrapava in brisana; barva zunanje površine rjava, notranje Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- površine svetlo rjava; okras vtisi šila, vodoravni nizi odtisov; ročno; masa finozrnata; površina prašnata in dl. 5,5 cm, š. 6,6 cm. brisana; barva svetlo siva; dl. 2,9 cm, š. 3,2 cm 411 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6052 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; okras vtisi šila, poševni nizi odtisov; dl. 3,6 cm, š. 3,5 cm. 412 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6053 Odlomek ostenja posode. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva zunanje površine rjava, notranje površine lisasta rjava in svetlo rjava; okras vtisi šila, vodoravni nizi odtisov; dl. 3,1 cm, š. 5,0 cm. 174 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 404–419 SE 111, merilo 1 : 2. 175 420 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6061 428 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6069 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode. Izdelana Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoroč- prostoročno; masa drobnozrnata; površina groba in glajena; no; masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja barva rdeča; ohr. š. 5,6 cm, ohr. v. 7,3 cm, ročaj – dl. 4,1 cm, površina gladka in glajena; na zunanji površini premaz, š. 2,8 cm, nv. db. 1,2 cm. rdeč (2.5YR 4/6), barva notranje površine rjava; dl. 6,4 cm, š. 5,2 cm, ročaj - ohr. dl. 2,6 cm, š. 2,3 cm, db. 0,7 cm, vel. od- 421 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6062 prtine 0,5 × 0,9 cm. Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata; na zunanji in notranji površini ohranjen poškodovan premaz, rjav (2.5YR 4/1); ohr. š. 7,7 cm, ohr. v. 5,8 cm, ročaj – dl. 3,9 cm, š. 2,4 cm, db. 0,9 cm. 422 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6063 Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; dl. 6,9 cm, nv. ohr. š. 3,3 cm, db. 1,0 cm. 423 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6064 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode. Izdelana 429 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6070 prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoroč- barva lisasta, rjava in sivo črna; ohr. š. 4,5 cm, ohr. v. 6,9 cm, no; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva ročaj – dl. 5,1 cm, š. 2,0 cm, db. 0,9 cm. lisasta, rjava in rdeča; okras vtisi šila, nizi odtisov ter navpična niza odtisov na robu ročaja; na zunanji površini ostanki saj; 424 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6065 dl. 5,4 cm, nv. š. 4,9 cm, nv. db. 1,1 cm. Skodela?, odlomek ustja z ostenjem in ročajem. Izdelana pro- storočno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površi- ne temno rjava; ohr. š. 6,6 cm, ohr. v. 4,9 cm, ročaj – dl. 3,1 cm, š. 1,8 cm, db. 0,5 cm. 425 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6066 Več odlomkov ustja z ostenjem in ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in gla- jena; barva siva; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 10,0 cm, ohr. v. 5,8 cm, ročaj – dl. 3,5 cm, š. 2,5 cm, db. 0,6 cm. 426 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6067 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; na zunanji in notra- nji površini rahlo poškodovan premaz, sivo črn (10YR 3/1); dl. 3,8 cm, š. 5,4 cm, ročaj – ohr. dl. 3,4 cm, nv. š. 1,9 cm, db. 0,4 cm. 427 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6068 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; okras; dl. 5,6 cm, š. 7,1 cm, ročaj – dl. 2,3 cm, š. 1,3 cm, db. 0,5 cm. 176 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 420–429 SE 111, merilo 1 : 2. 177 430 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6071 437 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6078 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ostenja z ročajem posode. Iz- masa grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notra- delana prostoročno; masa drobnozrnata; nja površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava; okras vtisi površina gladka in glajena; barva svetlo (odtis šila/nohta), navpični nizi odtisov po robu ročaja, vrezi, rjava; okras vrezi, snop navpičnih črt na snop poševnih črt; dl. 7,4 cm, š. 6,5 cm; ročaj – dl. 5,7 cm, ostenju, vtiskovanje (odtis cevke/šila), ne- š. 4,1 cm, db. 1,0 cm, vel. odprtine 2,8 × 2,0 cm. pravilni nizi odtisov na ročaju; dl. 5,2 cm, š. 8,0 cm; ročaj - dl. 2,6 cm, š. 4,1 cm, db. 0,8 cm. 431 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6072 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; 438 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 1, inv. št. P 6079 masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; Odlomek ostenja s poškodovanim ročajem posode. Izde- okras vrezi, snopi poševnih verjetno izmeničnih črt, vtisi nohta, lana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in vodoravni niz odtisov na kleku; dl. 4,1 cm, š. 5,2 cm, ročaj – brisana; barva rdeča; na zunanji površini ostanki saj; dl. 5,1 cm, dl. 2,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,6 cm, vel. odprtine 1,2 × 0,7 cm. š. 5,6 cm. 432 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6073 439 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6080 Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana pro- Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; storočno; masa grobozrnata; površina groba in glajena; barva masa drobnozrnata; površina gladka in glaje- rdeča; okras vtisi nohta, na ročaju in robu ustja; na notranji na; barva lisasta, rjava; okras vtisi šila, navpična površini organski ostanki?; ohr. š. 9,2 cm, ohr. v. 3,7 cm, ročaj – niza odtisov na robu ročaja; ohr. dl. 3,5 cm, ohr. dl. 2,7 cm, š. 3,4 cm, db. 0,7 cm. š. 3,7 cm, db. 0,7 cm. 433 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6074 440 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P Odlomek ustja z ostenjem in ročajem posode. Izdelana 6081 prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- barva lisasta, rjava, svetlo rjava in sivo črna; okras vtisi šila, dva zrnata; površina groba in glajena; barva lisasta, rjava in siva; vodoravna niza, en na robu ustja, en ob ročaju; ohr. š. 6,9 cm, okras vrezi, ribja kost; dl. 2,9 cm, š. 2,8 cm, db. 0,8 cm. ohr. v. 5,4 cm, ročaj – ohr. š. 4,4 cm, nv. db. 1,1 cm. 441 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6082 434 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6075 Odlomek ustja z ostenjem in polnim držajem posode ali za- Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana jemalke. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina prostoročno; masa drobnozrnata; površi- gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, temno rjava na gladka; na zunanji in notranji površini in rjava; dl. 2,5 cm, š. 2,4 cm. premaz, rdeč (10R 4/6), na notranji površini je premaz ostro zamejen in nanešen le ne 442 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6083 zgornji del posode, barva spodnjega dela Odlomek ustja z ostenjem ter drža- rjava; dl. 5,3 cm, š. 6,6 cm, ročaj – š. 4,9 cm, jem posode. Izdelana prostoročno; db. 1,0 cm. masa finozrnata; površina prašna in brisana; barva rjava; ohr. š. 3,5 cm, ohr. v. 2,5 cm, jezičast držaj – dl. 2,1 cm, š. 1,1 cm, db. 0,5 cm. 435 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6076 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; dl. 4,8 cm, š. 5,3 cm, ročaj – 443 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6084 š. 4,0 cm, db. 0,7 cm. Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; dl. 2,4 cm, 436 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6077 š. 2,5 cm, nv. db. 0,9 cm. Odlomek ročaja posode. Izdelana pro- storočno; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini poškodovan premaz, rdeč (2.5YR 4/4); dl. 2,7 cm, š. 4,0 cm, db. 0,5 cm. 178 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 430–443 SE 111, merilo 1 : 2. 179 444 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6085 455 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6096 Odlomek dna posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; Dva odlomka dna posode. Izdelana prostoročno; masa površina raskava; barva svetlo rjava; odlomek verjetno ponov- finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo siva; no izpostavljen ognju; rek. pr. d. 4,3 cm, ohr. v. 1,8 cm. rek. pr. d. 10,5 cm, ohr. v. 2,1 cm. 445 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6086 456 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 6097 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa Dva odlomka dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo siva; masa zelo grobozrnata; površina hrapava in groba; barva rek. pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. zunanje površina lisasta, rjava, notranje površine sivo črna; rek. pr. d. 20,0 cm, ohr. v. 2,8 cm. 446 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6087 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 457 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6098 masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; rek. pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 1,3 cm. masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; rek. pr. d. 5,4 cm, ohr. v. 1,7 cm. 447 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6088 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno, na 458 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6099 notranji strani sledi potegov prstov navzgor; masa finozrnata; Več odlomkov dna posode. Izdelana prostoročno; masa zunanja površina gladka in polirana, notranja površina gladka drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, temno in glajena; barva zunanje površine svetlo rjava, notranje povr- siva, temno rjava, rjava in svetlo rjava; rek. pr. d. 13,0 cm, šine sivo črna; rek. pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 3,5 cm. ohr. v. 2,3 cm. 448 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6089 459 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6100 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa Dva odlomka dna posode. Izdelana prostoročno; masa fino- finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rjava; zrnata; zunanja površina prašnata in brisana; barva na zunanji rek. pr. d. 6,4 cm, ohr. v. 1,9 cm. površini svetlo rjava, na notranji površini premaz, temno rjav (10R 4/1); rek. pr. d. 8,8 cm, ohr. v. 1,1 cm. 449 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6090 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; notranja površina dna poškodovana; rek. pr. d. 4,2 cm, ohr. v. 1,5 cm. 450 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6091 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva zuna- nje površine rjava, notranje površine siva; rek. pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. Verjetno od iste posode ohranjen tudi odlomek ram in trupa. 451 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6092 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; rek. pr. d. 7,0 cm, ohr. v. 1,7 cm. 452 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6093 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, svetlo rjava in rdeča; na zunanji in notranji strani morda zelo slabo ohranjen premaz; rek. pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 453 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6094 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, sivo črna, rjava in svetlo rjava; rek. pr. d. 18,2 cm, ohr. v. 5,7 cm. 454 SE 111, sek. 4/kv. na površju, inv. št. P 6095 Odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drob- nozrnata; zunanja površina poškodovana, notranja površina gladka in glajena; na zunanji površini v sledovih ohranjen premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine rjava; rek. pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. 180 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 444–459 SE 111, merilo 1 : 2. 181 460 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6101 467 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6108 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva finozrnata; površina prašnata in brisana; barva lisasta, svetlo zunanje površine rjava, notranje površine lisasta, siva in rjava; rdeča in svetlo rjava; rek. pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 1,6 cm. rek. pr. d. 9,8 cm, ohr. v. 4,1 cm. 468 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6109 461 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6102 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa grobo- drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina raskava in brisana; na zunanji površini premaz, lisast, rdeč in hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava, svetlo rjav (10R 5/6 in 5YR 6/4), na notranji površini premaz notranje površine lisasta, rjava (dno) in temno rjava (stene); na rjav (5YR 5/4), premaz tudi na spodnji strani dna, slabo ohra- dnu ostanki saj; rek. pr. d. 9,4 cm, ohr. v. 5,4 cm. njen, rdeč (10R 5/6); rek. pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 2,0 cm. 462 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6103 469 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6110 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; na zunanji masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; površini ostenja slabo ohranjen premaz, rjav (2.5YR 5/4), rek. pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. barva notranje površine in zunanje površine dna svetlo rjava; rek. pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. 470 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6111 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa 463 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6104 finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo siva; Odlomek dna z ostenjem posode. rek. pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 1,3 cm. Izdelana prostoročno; masa grobo- zrnata; zunanja površina gladka in 471 SE 111, sek. 4/kv. BC32, BC33/mkv. 1, inv. št. P 6112 glajena, notranja površina hrapava Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa in groba; barva lisasta, rjava in finozrnata; površina prašnata in brisana; barva zunanje površi- temno rjava; rek. pr. d. 11,4 cm, ne svetlo siva, notranje površine svetlo rjava; rek. pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 2,9 cm. ohr. v. 2,1 cm. 472 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6113 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašna in brisana; barva rjava; rek. pr. d. 5,6 cm, ohr. v. 2,0 cm. 464 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6105 Dva odlomka dna z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- 473 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6114 no; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva Dva odlomka dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; lisasta, rjava, temno rjava in svetlo rjava; rek. pr. d. 7,0 cm, masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdečkasto ohr. v. 2,0 cm. siva; rek. pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 3,2 cm. 465 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6106 474 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6115 Odlomek dna posode. Izdelana pro- Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelan storočno; masa finozrnata; površina prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka in glajena/polirana; barva svetlo hrapava in brisana; barva zunanje površi- siva; rek. pr. d. 6,4 cm, ohr. v. 1,4 cm. ne svetlo rjava, na notranji površini slabo ohranjen premaz, svetlo rjav (5YR 6/4); rek. pr. d. 5,8 cm, ohr. v. 2,0 cm. 466 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6107 475 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6116 Odlomek dna z ostenjem posode. Izde- Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; lan prostoročno; masa finozrnata; povr- masa finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina šina gladka in glajena (zunanja površina gladka in glajena; na zunanji površini poškodovan premaz, morda celo polirana); barva temno temno rdeč (2.5YR 3/6), barva notranje površine lisasta, rdeča rjava; rek. pr. d. 4,4 cm, ohr. v. 1,9 cm. in temno rjava; rek. pr. d. 4,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. 476 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6117 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo siva; rek. pr. d. 4,8 cm, ohr. v. 2,3 cm. 182 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 460–476 SE 111, merilo 1 : 2. 183 477 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6118 Klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Vel.: 2,7 × 1,7 × 0,5 cm; 3 g. 478 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6119 Klina iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Vel.: 2,6 × 1,3 × 0,3 cm; 2 g. 479 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6120 Odlomljena klina iz sivega roženca. Vel.: 2,3 × 1,2 × 0,2 cm; 1 g. 480 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6121 Odlomljena klinica iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Vel.: 1,7 × 0,8 × 0,2 cm; 1 g. 481 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6122 Odlomek klinice iz svetlo sivega roženca. Vel.: 3 × 0,8 × 0,3 cm; 1 g. 482 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6123 Odlomljena klinica iz temno sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani so makroskopsko vidne zagladitve. Vel.: 1,8 × 0,9 × 0,4 cm; 1 g. 483 SE 111, sek. 4/kv. BC32, BC 33, inv. št. P 6124 Odbitek z drobtinčasto retušo iz temno sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem lateralnem robu na dorzalni in na de- snem lateralnem robu na ventralni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Vel.: 1,8 × 2,8 × 0,5 cm; 3 g. 484 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6125 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je točkovit. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2,4 × 1,3 × 0,7 cm; 2 g. 485 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6126 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je fasetiran. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 1,5 × 0,8 × 0,4 cm; 0,5 g. 486 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6127 Odbitek z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 4,5 × 3,3 × 1 cm; 15 g. 184 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 477–486 SE 111, merilo 1 : 1. 185 487 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6128 Odlomek odbitka z drobtinčasto retušo iz temno sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dor- zalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 22,4 × 1,7 × 0,5 cm; 2 g. 488 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6129 Odlomek odbitka z drobtinčasto retušo iz svetlo rjavega prosojnega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 1,5 × 2 × 0,4 cm; 1 g. 489 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6130 Odlomek odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtin- časte retuše. Vel.: 22 × 1,5 × 0,5 cm; 1 g. 490 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6131 Odlomek odbitka z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 4,3 × 2,7 × 1,3 cm; 12 g. 491 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6132 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega prosojnega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralem robu na ventralni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Na distalnem delu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 1,8 × 2 × 0,3 cm; 1 g. 492 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6133 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gla- dek. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 1,8 × 1,3 × 0,5 cm; 1 g 493 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6134 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega prosojnega roženca. Ta- lon je fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2,8 × 1,2 × 0,3 cm; 1 g. 494 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6135 Klina z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je faseti- ran. Na srednjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2,2 × 1,4 × 0,6 cm; 2 g. 495 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 1, inv. št. P 6136 Klinica z drobtinčasto retušo iz svetlo sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo retuše. Vel.: 2,2 × 1,2 × 0,5 cm; 2 g 186 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 487–495 SE 111, merilo 1 : 1. 187 496 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6137 Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 3,8 × 1,5 × 1 cm; 3 g. 497 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6138 Retuširan odbitek iz svetlo rjavega do rjavega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strni so izdelane retuše. Vel.: 3 × 1,5 × 0,7 cm; 3 g. 498 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6139 Odlomek retuširanega odbitka is svetlo rjavega prosojnega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 1,3 × 1 × 0,5 cm; 1 g. 499 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6140 Odlomek retuširanega odbitka iz sivega roženca. Na dis- talnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,8 × 2,3 × 0,8 cm; 4 g. 500 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6141 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Na pro- ksimalnem in srednjem delu desnega lateralnega roba na dor- zalni strani so izdelane retuše. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni in ventralni strani so makro- skopsko vidne zagladitve. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Vel.: 3,2 × 1 × 0,5 cm; 3 g. 501 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6142 Retuširan odlomek kline iz temno sivega roženca. Na sre- dnjem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 3 × 1 × 0,6 cm; 2 g. 502 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6143 Odlomek retuširane kline z zagladitvami iz svetlo rjavega roženca. Proksimalni in distalni del sta na dorzalni in ventralni strani stanjšana. Na desnem lateralnem robu na dorzalni stra- ni so izdelane retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni in ventralni strani so makroskopsko vidne zagladitve. Vel.: 3,2 × 1,3 × 0,5 cm; 2 g. 503 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6144 Retuširan odlomek klinice iz črnega roženca. Na proksimal- nem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,3 × 1 × 0,3 cm; 1 g. 504 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6145 Odlomek retuširane klinice iz sivega roženca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 1 × 0,9 × 0,4 cm; 0,5 g. 188 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 496–504 SE 103, merilo 1 : 1. 189 505 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6146 Okrcan odlomek odbitka iz temno sivega prosojnega roženca. Proksimalni in distalni del sta na ventralni in dorzalni strani zdrobljena. Vel.: 2,8 × 2,5 × 0,8 cm; 6 g. 506 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6147 Okrcan odlomek odbitka iz sivega roženca. Proksimalni in distalni del sta na ventralni in dorzalni strani zdrobljena. Vel.: 2,1 × 1,7 × 0,5 cm; 2 g 507 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6148 Okrcan odbitek iz sivega roženca. Proksimalni del je na dor- zalni in ventralni strani stanjšan in zdrobljen. Vel.: 1,8 × 1,7 × 0,5 cm; 2 g. 508 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6149 Okrcan odbitek iz svetlo sivega roženca. Proksimalni in distalni del sta na dorzalni in ventralni strani potolčena. Desni lateralni rob je na ventralni strani potolčen. Vel.: 3,7 × 3,2 × 1,2 cm; 13 g. 509 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6150 Odlomek odbitka z izjedo iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelana retuširana izjeda. Vel.: 4,4 × 2,5 × 1,3 cm; 14 g. 190 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 505–509 SE 111, merilo 1 : 1. 191 510 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6151 Odbitek z izjedo iz svetlo sivega prosojnega roženca. Talon je zdrobljen. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelana izjeda. Vel.: 2 × 1,5 × 0,4 cm; 1 g. 511 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6152 Klina z izjedo iz temno sivega roženca. Talon je ventralno stanjšan. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzal- ni strani je izdelana retuširana izjeda. Vel.: 3,2 × 1,6 × 0,6 cm; 4 g. 512 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6153 Odlomek odbitka s prečno retušo iz temno sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane strme prečne retuše. Vel.: 1,8 × 1,1 × 0,3 cm; 1 g. 513 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6154 Odlomek klinice s prečno retušo iz sivega roženca. Na proksi- malnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 1,2 × 0,8 × 0,2 cm; 1 g. 514 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6155 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3 × 2,5 × 1,2 cm; 8 g. 515 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6156 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,4 × 1,8 × 0,7 cm; 4 g. 516 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. š P 6157 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,7 × 1,5 × 1,2 cm; 5 g. 517 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6158 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,3 × 1,8 × 1 cm; 4 g 518 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6159 Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Proksimalni del je na dorzalni strani retuširan. Vel.: 2,3 × 2 × 0,7 cm; 3 g. 519 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6160 Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2 × 2,2 × 1,3 cm; 7 g. 520 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6161 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,3 × 2,3 × 0,9 cm; 4 g. 192 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 510–520 SE 111, merilo 1 : 1. 193 521 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6162 Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 1,3 × 3 × 1,2 cm; 3 g. 522 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6163 Praskalo na odlomljeni klini iz svetlo rjavega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 1,9 × 1,3 × 0,5 cm; 2 g. 523 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6164 Praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3,5 × 2,2 × 1,5 cm; 8 g. 524 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6165 Dvojno praskalo na retuširanem odbitku iz svetlo sivega do si- vega roženca. Na proksimalnem in distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Levi in desni lateralni rob na dorzalni strani sta retuširana. Vel.: 3,3 × 2,3 × 1,2 cm; 10 g. 525 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6166 Praskalo na odlomljeni klini iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 1,6 × 1,2 × 0,5 cm; 1 g. 526 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6167 Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 4,3 × 2,7 × 1,2 cm; 9 g. 527 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6168 Praskalo na retuširanem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane retuše. Na srednjem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so makroskopsko vidne zagladitve. Vel.: 2,2 × 2 × 0,5 cm; 3 g. 528 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6169 Praskalo na odlomku odbitka iz svetlo rjavega prosojnega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 1,5 × 2,4 × 0,5 cm; 2 g. 194 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 521–528 SE 111, merilo 1 : 1. 195 529 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 6, inv. št. P 6170 Praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3 × 2,5 × 1 cm; 6 g. 530 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6171 Atipično praskalo na razbitini iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3,2 × 2,3 × 1,7 cm; 18 g. 531 SE 111, sek. 4/kv. BC32, BC3, inv. š P 6172 Atipično praskalo na odbitku iz rjavega roženca. Talon je ven- tralno zdrobljen. Na proksimalnem in distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strni sta izdelani čeli praskala. Vel.: 2,7 × 2,3 × 0,7 cm; 6 g. 532 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. š P 6173 Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 1,5 × 1,2 × 0,5 cm; 1 g. 533 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6174 Atipično praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 3,7 × 1,6 × 0,9 cm; 6 g. 534 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6175 Atipično praskalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,8 × 1,7 × 0,4 cm; 2 g. 535 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6176 Strgalce na dobitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,5 × 2,2 × 0,7 cm; 5 g. 536 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6177 Strgalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem late- ralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 3,7 × 1,4 × 1 cm; 4 g. 196 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 529–536 SE 111, merilo 1 : 1. 197 537 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6178 548 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6189 Strgalo na odlomljenem odbitku iz svetlo sive do sive barve. Sveder na odlomljeni klinici iz sivega roženca. Talon je faseti- Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu in na distalnem ran. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 3 × 2,1 × so izdelane strme retuše. Vel.: 0,9 × 9,4 × 0,3 cm; 0,5 g. 1,2 cm; 10 g. 549 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6190 538 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6179 Sveder na odlomljeni klinici iz sivega roženca. Talon je faseti- Odlomek strgala iz svetlo sivega roženca. Na distalnem delu ran. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani desnega lateralnega roba dorzalni strani so izdelane retuše. so izdelane strme retuše. Vel.: 1 × 0,5 × 0,4 cm; 0,5 g. Vel.: 4,7 × 1,8 × 1,3 cm; 13 g. 550 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6191 539 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6180 Sveder na odlomku kline iz sivega prosojnega roženca. Na Sveder na odlomku retuširanega odbitka iz sivega roženca. distalnem delu na levem in desnem lateralnem robu na ven- Odbitek je bil izpostavljen visoki temperaturi – verjetno ožgan. tralni strani so izdelane retuše. Vel.: 1,7 × 0,9 × 0,5 cm; 1 g. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dor- zalni strani so izdelane strme retuše. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,5 × 1,2 × 0,5 cm; 2 g. 540 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6181 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,2 × 0,8 × 0,3 cm; 0,5 g. 541 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6182 Sveder na odlomku odbitka iz svetlo sivo rjavega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,1 × 1,2 × 0,3 cm; 0,5 g. 542 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6183 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralne robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,2 × 0,8 × 0,4 cm; 0,5 g. 543 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6184 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 1,7 × 0,7 × 0,5 cm; 0,5 g. 544 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6185 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralne robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,4 × 0,7 × 0,4 cm; 0,5 g. 545 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6186 Sveder na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni stra- ni so izdelane strme retuše. Vel.: 1,7 × 0,9 × 0,4 cm; 1 g. 546 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6187 Sveder na odlomku odbitka iz svetlo sivega roženca. Na le- vem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,5 × 1,1 × 0,3 cm; 1 g. 547 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6188 Sveder na odlomljeni klinici iz sivega roženca. Talon je fase- tiran. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,3 × 0,6 × 0,4 cm; 0,5 g. 198 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 537–550 SE 111, merilo 1 : 1. 199 551 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 6, inv. št. P 6192 Sveder na odlomku kline iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni stran so izdelane strme retuše. Vel.: 3,6 × 1,2 × 0,5 cm; 2 g. 552 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 6193 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 2 × 1 × 0,6 cm; 1 g. 553 SE 111, sek. 4/kv. BC33, inv. št. P 6194 Sveder na retuširanem odbitku iz svetlo sivega roženca. Talon je fasetiran. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Na proksimal- nem delu levega lateralnega roba ventralni strni so izdelane retuše. Vel.: 3,2 × 1,5 × 0,8 cm; 3 g. 554 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6195 Odlomek svedra iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,1 × 0,8 × 0,4 cm; 0,5 g. 555 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6196 Sveder na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 3 × 1,8 × 1 cm; 3 g. 556 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6197 Sveder na odlomljeni klinici iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dor- zalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,7 × 0,9 × 0,5 cm; 1 g. 557 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6198 Sveder in praskalo na odlomku odbitka iz sivega rahlo prosoj- nega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Na proksimalnem delu na dorzalni in ventralni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 2,8 × 1,7 × 1 cm; 3 g. 558 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6199 Klina s hrbtom iz svetlo sivo rjavega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 2,8 × 1,7 × 0,4 cm; 1 g. 559 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6200 Odlomek klinice s hrbtom (svedra) iz temno sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1 × 0,4 × 0,3 cm; 0,5 g. 560 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6201 Odlomek retuširane konice iz sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,3 × 1 × 0,4 cm; 1 g. 561 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6202 Bifacialno retuširana puščična konica iz sivega roženca. Proksimalni del ter levi in desni lateralni rob so na dorzalni in ventralni strani retuširani s ploskovito retušo. Vel.: 2,7 × 1,8 × 0,4 cm; 3 g. 200 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 551–561 SE 111, merilo 1 : 1. 201 562 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6203 Odlomek bifacialno retuširane konice puščice iz sivega ro- ženca. Na dorzalni in ventralni strani so izdelane ploskovite retuše. Vel.: 0,9 × 1 × 0,2 cm; 0,5 g. 563 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6204 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 2,7 × 1,7 × 2,3 cm; 12 g. 564 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6205 Odlomek unipolarnega jedra iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 1,5 × 2,3 × 2,5 cm; 10 g. 565 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6206 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 2,8 × 2,8 × 4,2 cm; 49 g. 566 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6207 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 2,6 × 3,2 × 1,6 cm; 18 g. 567 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6208 Unipolarno jedro iz svetlo do temno sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 2 × 2,3 × 3,3 cm; 10 g. 568 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6209 Unipolarno jedro iz črnega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 2,3 × 2,2 × 1,3 cm; 8 g. 202 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 562–568 SE 111, merilo 1 : 1. 203 569 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6210 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 2,7 × 1,7 × 2 cm; 13 g. 570 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6211 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površna je gladka. Vel.: 2,7 × 2 × 1,8 cm; 13 g. 571 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6212 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Vel.: 1,8 × 3 × 2,6 cm; 16 g. 572 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6213 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 1,8 × 3,4 × 4,2 cm; 48 g. 573 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6214 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 4,3 × 2,4 × 2,23 cm; 22 g. 574 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6215 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 2,6 × 1,3 × 1,2 cm; 3 g. 575 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6216 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je faseti- rana. Vel.: 3 × 2 × 3,7 cm; 28 g. 204 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 569–575 SE 111, merilo 1 : 1. 205 576 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv.54, inv. št. P 6217 Odlomek unipolarnega jedra iz sivega roženca. Udarna povr- šina je retuširana. Vel.: 1,7 × 1,7 × 2,7 cm; 6 g. 577 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6218 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je faseti- rana. Vel.: 3 × 2 × 3,7 cm; 28 g 578 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6219 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira- ni. Vel.: 2,2 × 2,8 × 2 cm; 14 g. 579 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6220 Bipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarni površini sta retušrani. Vel.: 4,3 × 3,2 × 1,5 cm; 22 g. 580 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6221 Bipolarno jedro iz črnega roženca. Udarni površini sta retuši- rani. Vel.: 3,8 × 2,6 × 1,8 cm; 26 g. 206 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 576–580 SE 111, merilo 1 : 1. 207 581 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6222 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu- širane. Vel.: 3,3 × 3,5 × 2,7 cm; 36 g. 582 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6223 Polipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Ena udarna površi- na je retuširana, druga je pokrita s korteksom. Vel.: 3,5 × 2,8 × 1,7 cm; 19 g. 583 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 6, inv. št. P 6224 Sferoid iz sivega roženca. Vel.: 7 × 6,7 × 5,3 cm; 372 g. 584 SE 111, sek. 4/kv. BC32, inv. št. P 6225 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 16,2 × 2,6 × 4,8 cm; 327 g. 585 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6226 Brus iz rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6,2 × 7,7 × 4,4 cm; 213 g. 208 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 581–582 SE 111, merilo 1 : 1; 583–585 SE 111, merilo 1 : 2. 209 586 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6227 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 5,2 × 4,2 × 2,7 cm; 67 g. 587 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6228 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 5,8 × 3,8 × 3,2 cm; 62 g. 588 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6229 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 7 × 6,4 × 5 cm; 403 g. 589 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6230 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 9,4 × 5 × 2,8 cm; 127 g. 590 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6231 Odlomek okroglega brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrna- tega peščenjaka. Vel.: 7 × 2,2 × 1,5 cm; 37 g. 591 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6232 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6,2 × 5,2 × 3,8 cm; 137 g. 592 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6233 Odlomek brusa iz svetlo sivega srednjezrnatega peščenjaka. Vel.: 9,4 × 4,3 × 1,4 cm; 90 g. 210 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 586–592 SE 111, merilo 1 : 2. 211 593 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 3, inv. št. P 6234 Ploščat brus iz rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5 × 3,5 × 1,3 cm; 25 g. 594 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6235 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 7,8 × 5,3 × 2,8 cm; 152 g. 595 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6236 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6,8 × 3,8 × 3 cm; 103 g. 596 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6237 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4,4 × 4 × 1 cm; 27 g. 597 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6238 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 4,8 × 4,4 × 2,2 cm; 50 g. 598 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6239 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 4,8 × 2 × 3 cm; 26 g. 599 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6240 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6,4 × 4,8 × 0,9 cm; 25 g. 600 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6241 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4 × 3,6 × 0,7 cm; 12 g. 601 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6242 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5,4 × 4,2 × 1,7 cm; 50 g. 602 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6243 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 3,7 × 2,8 × 1,2 cm; 16 g. 212 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 593–602 SE 111, merilo 1 : 2. 213 603 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6244 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4 × 2,1 × 1 cm; 7 g. 604 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6245 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega peščenjaka. Vel.: 5,2 × 4 × 2,4 cm; 45 g. 605 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 4, inv. št. P 6246 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega peščenjaka. Vel.: 6,8 × 6,2 × 1,7 cm; 76 g. 606 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 4, inv. št. P 6247 Odlomek brusa iz sveto sivo rjavega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 4,2 × 2,2 × 2 cm; 18 g. 607 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6248 Odlomek brusa iz rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6 × 4,8 × 3 cm; 104 g. 608 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 5, inv. št. P 6249 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega peščenjaka. Vel.: 7,7 × 7,5 × 4,6 cm; 363 g. 609 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6250 Odlomek brusa iz rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5,2 × 7,5 × 2,5 cm; 103 g. 214 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 603–609 SE 111, merilo 1 : 2. 215 610 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6251 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega peščenjaka. Vel.: 7,5 × 4,2 × 2,5 cm; 100 g. 611 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6252 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega peščenjaka. Vel.: 2,4 × 6,5 × 2 cm; 44 g. 612 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6253 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega peščenjaka. Vel.: 2,2 × 2,4 × 0,8 cm; 7 g. 613 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 2, inv. št. P 6254 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 9 × 3,5 × 2,8 cm; 126 g. 614 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 6255 Odlomek ploščatega brusa iz rjavega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 6,2 × 4 × 3 cm; 81 g 615 SE 111, sek. 4/kv. BC32/mkv. 6, inv. št. P 6256 Odlomek ploščatega brusa iz rjavega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 6,7 × 3,8 × 3 cm; 56 g. 616 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6257 Odlomek kamnitega brusa. Dl. 16,3 cm, š. 4,7 cm, db. 2,5 cm. 216 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 610–616 SE 111, merilo 1 : 2. 217 617 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 1, inv. št. P 6258 Odlomek žrmlje iz sivo rjavega grobozrnatega konglomerata. Vel.: 4,4 × 4,5 × 6 cm; 145 g. 618 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 2, inv. št. P 6259 Odlomek žrmlje iz sivo rjavega grobozrnatega konglomerata. Vel.: 4,7 × 4,7 × 3,5 cm; 96 g. 619 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 3, inv. št. P 6260 Odlomek žrmlje iz grobozrnatega sivo rjavega konglomerata. Vel.:4,2 × 3 × 2,8 cm; 42 g. 620 SE 111, sek. 4/kv. BC33/mkv. 5, inv. št. P 6261 Odlomek žrmlje iz sivo rjavega srednjezrnatega konglomera- ta. Vel.: 11,8 × 4,2 × 4 cm; 220 g. 218 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 617–620 SE 111, merilo 1 : 2. 219 Bivanjska jama 3 (SE 142/141) 626 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6267 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdela- 621 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6262 na prostoročno; masa finozrnata; zunanja Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa površina gladka, notranja površina grobozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina raskava in brisana; na zunanji površini raskava in brisana; na zunanji površini premaz, svetlo rjav poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6), (10YR 6/4), barva notranje površine temno rjava; okras vtisi barva notranje površine svetlo rjava; šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja; rek. pr. u. 36 cm, rek. pr. u. 32,0 cm, ohr. v. 5,5 cm. ohr. v. 6,3 cm. 627 SE 141, sek. 4/kv. BE28/mkv. 1, inv. št. P 6268 622 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 1, inv. št. P 6263 Skleda, odlomek ustja z ostenjem ter izlivom. Izdelana pro- Odlomek ostenja in storočno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; držaja posode. Izdela- barva lisasta, rjava in siva; ohr. š. 6,9 cm, ohr. v. 6,3 cm, izliv – na prostoročno; masa ohr. dl. 3,4 cm. finozrnata; zunanja površina gladka in 628 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6269 glajena, notranja površna Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa gladka in polirana; barva drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva temno rjava; zunanje površine lisasta, rek. pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 5,5 cm. temno rjava in rjava, notranje površine črna; nv. rek. š. 8,2 cm, 629 ohr. v. 4,8 cm, držaj – dl. 2,0 cm, pr. 0,6 × 0,8 cm. SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6270 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; 623 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6264 masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan rdeča in rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu prostoročno; masa drobnozrnata; površina ustja, vrezi, snopi navpični črt, vtiskovanje (odtis istega šila), hrapava in brisana; barva lisasta, svetlo vodoraven niz odtisov na kleku; na zunanji površini ostanki rjava in rjava; okras zelo slabo viden, vtisi saj; rek. pr. u. 25,8 cm, ohr. v. 5,9 cm. šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, snopi navpičnih črt; ohr. š. 8,0 cm, ohr. v. 6,8 cm. 624 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6265 Lonec, odlomek ustja z oste- njem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava, rdeča in temno rjava; okras vrezi, ribja kost; ohr. š. 6,7 cm, ohr. v. 6,0 cm. 625 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6266 Lonec, odlomek ustja z oste- njem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, temno rjava in rjava; okras vtisi šila, šest vodoravnih nizov odtisov na vratu, niz odtisov med kanelurami na ramenu, vrezi, izmenjujoči se snopi poševnih črt na ramenu; rek. pr. u. 17,2 cm, v. 8,2 cm. 220 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 622–625, 627–629 SE 141, merilo 1 : 2; 621, 626 SE 141, merilo 1 : 4. 221 630 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6271 638 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6279 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa Pokrov?, odlomek ostenja. Izde- finozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina gladka lan prostoročno; masa zelo gro- in glajena; na zunanji površini in dnu slabo ohranjen premaz, bozrnata; površina hrapava in rdeč (10R 4/6), barva notranje površine rdeča; rek. š. 14,3 cm, brisana; barva rjava; okras vrezi, ohr. v. 3,6 cm. izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 10,5 cm, ohr. v. 4,1 cm. 631 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6272 Noga, več odlomkov ostenja. Izdelana prosto- 639 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6280 ročno; masa finozrnata; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; zunanja površina gladka, masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji povr- notranja površina gladka šini sledi premaza, rdeč (2.5YR 5/6), drugače barva sivo črna; in glajena; na zunanji po- ohr. š. 5,5 cm, ohr. v. 3,2 cm. vršini poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine svetlo rdeča; rek. pr. d. 7,4 m, ohr. v. 3,4 cm. 632 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6273 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina in notranja površina noge raskava in brisana, notranja površina dna gladka; barva zunanje površine svetlo rjava, notranje površine rdeča, na 640 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 2, inv. št. P 6281 notranji površini poškodovan premaz, temno rdeč (10R 3/6); Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; rek. pr. d. 15,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. masa grobozrnata; zunanja površina raskava in brisana, notranja površina hrapava in brisana; barva zunanje površine 633 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6274 lisasta, temno rjava in rjava, notranje površine svetlo rjava; Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in odlomek držaja. ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 4,5 cm. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva svetlo rjava; ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. 7,4 cm, ohr. v. 3,9 cm, držaj – ohr. dl. 5,0 cm, rek. pr. držaja 3,1 × 3,5 cm. 634 SE 141, sek. 4/kv. BE28, inv. št. P 6275 Zajemalka, odlomek držaja. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; ohr. dl. 3,2 cm, ohr. pr. 3,1 cm. 635 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6276 Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. 641 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6282 Izdelana prostoročno; masa finozrnata; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelan prostoročno; masa površina gladka in glajena; barva sivo črna; drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rjava; na notranji površini ostanki saj; ohr. š. 2,4 cm, ohr. š. 5,3 cm, ohr. v. 4,0 cm. ohr. v. 3,7 cm. 642 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6283 636 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6277 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoroč- prostoročno; masa drobnozrnata; površina no; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva gladka in glajena; barva rjava; okras vtisi lisasta, rjava in temno rjava; na obeh površinah ostanki saj; šila, vodoraven niz odtisov tik pod robom ohr. š. 3,0 cm, ohr. v. 2,9 cm. ustja, vrezi, poševne črte; ohr. š. 4,5 cm, 637 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 2, inv. št. P 6278 ohr. v. 5,2 cm. Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, svetlo rjava in temno rjava, notranje površine svetlo rjava; ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 4,3 cm. 222 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 630–642 SE 141, merilo 1 : 2. 223 643 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6284 652 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6293 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Dva odlomka ostenja posode. Iz- nozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, temno delana prostoročno; masa grobo- rjava in rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku, zrnata; površina hrapava in brisana; vrezi, ribja kost; dl. 4,0 cm, š. 4,2 cm. barva rjava; okras vtisi šila, vodo- raven niz odtisov tik nad klekom, 644 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6285 vrezi, snopi poševnih črt; dl. 4,0 cm, Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa š. 6,3 cm. drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, 653 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6294 rjava in temno rjava, notranje površine svetlo rjava; okras Dva odlomka ostenja posode. Izdelana vrezi, izmenični snopi poševnih črt; dl. 6,6 cm, š. 3,7 cm. prostoročno; masa drobnozrnata; zuna- nja površina gladka in glajena ter brisana, 645 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6286 notranja površina raskava in brisana; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- barva zunanje površine rjava, notranje nozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras površine rdeča; okras vtisi šila, vodoraven vrezi, navpične črte; dl. 4,2 cm, nv. rek. š. 6,8 cm. niz odtisov na kleku, vrezi, izmenični sno- 646 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 1, inv. št. P 6287 pi poševnih črt; dl. 5,0 cm, š. 5,0 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 654 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6295 nozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje površine Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- lisasta, rjava, na notranji površini temno rjava; okras vrezi, zrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava in te- snopi poševnih črt; dl. 7,1 cm, š. 5,0 cm. mno rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, 647 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6288 vodoraven niz odtisov tik nad klekom; dl. 5,7 cm, š. 7,0 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 655 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6296 nozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; okras vrezi, Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- snop navpičnih črt; dl. 4,7 cm, š. 5,0 cm. nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine 648 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6289 lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine rdeča; okras Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- vtisi šila, prekinjen vodoraven niz odtisov na kleku, vrezi, snop ročno; masa finozrnata; površina gladka in navpičnih črt; dl. 4,1 cm, š. 4,1 cm. glajena; barva lisasta, temno rjava in rjava; 656 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6297 okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- dl. 4,0 cm, š. 4,3 cm. no- in grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena ter 649 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6290 hrapava in brisana, notranja površina hrapava in groba; barva Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- lisasta, rjava, rdeča in sivo črna; okras vtisi šila, vodoraven niz nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine odtisov; dl. 4,6 cm, š. 5,2 cm. temno rjava, notranje površine rdeča; okras vrezi, navpični in 657 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6298 poševna črta; dl. 2,3 cm, š. 2,5 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 650 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 2, inv. št. P 6291 nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površi- Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino- na hrapava in brisana; barva rjava; okras vtisi šila, vodoraven zrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine niz odtisov; dl. 3,5 cm, š. 5,6 cm. lisasta, sivo črna in rjava, notranje površine sivo črna; okras vrezovanje (plitev pravi vrez), izmenični snopi poševnih črt; dl. 3,4 cm, nv. rek. š. 8,5 cm. 651 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6292 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina raskava in brisa- na; barva rjava; okras vtisi nohta, vodoraven niz odtisov na kleku, vrezi, izmenični snopi poševnih črt; dl. 4,7 cm, š. 6,5 cm. 224 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 643–657 SE 141, merilo 1 : 2. 225 658 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6299 zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površi- Več odlomkov ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa ne rdeča; rek. pr. d. 8 cm, ohr. v. 4,2 cm. grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje po- 669 vršine lisasta, rjava, notranje površine lisasta, rjava in sivo črna; SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6310 nv. rek. š. 35,4 cm, ohr. v. 4,6 cm. Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; 659 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6300 rek. pr. d. 6,6 cm, ohr. v. 2,2 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- ročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rjava; dl. 3,0 cm, nv. rek. š. 9,6 cm. 660 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6301 Dva odlomka ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina hrapava in brisana, notranja 670 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6311 površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava, temno rjava Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; in rdeča; na notranji površini ostanki saj; nv. rek. š. 27,4 cm, masa; površina; barva; okras; rek. pr. d. 18,0 cm, ohr. v. 8,5 cm. ohr. v. 12,3 cm. 671 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6312 661 SE 141, sek. 4 / kv. BE27, inv. št. P6302 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek držaja posode/zajemalke? z robom ustja. Izdelana finozrnata; zunanja površina prašnata in brisana, notranja prostoročno; masa grobozrnata; površina gladka in glajena; površina gladka in polirana; barva zunanje površine rjava, barva sivo črna; vel. držaja 2,7 × 1,4 cm, ohr. dl. 7,0 cm. notranje površine sivo črna; rek. pr. d. 2,8 cm, ohr. v. 1,5 cm. 662 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 2, inv. št. P 6303 672 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6313 Odlomek ustja z ostenjem in ročajem. Izdelan prostoroč- Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa no; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; lisasta, svetlo rjava in rdeča; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 1,8 cm; ročaj rek. pr. d. 5,0 cm, ohr. v. 3,5 cm. - š. 2,1 cm. 663 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6304 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva te- mno rjava; okras vrezi, dve črti na ostenju; ohr. dl. 3,0 cm, ohr. š. 2,0 cm; ročaj – š. 1,5 cm. 664 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6305 Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina raskava in brisana; barva rjava; okras vrezovanje (plitev pravi vrez), dve vzporedni črti; dl. 4,6 cm, š. 4,4 cm, db. 1,1 cm. 665 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 1, inv. št. P 6306 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, sivo črna in rjava; rek. pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. 666 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 2, inv. št. P 6307 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava, gladka in glajena; barva lisasta, rjava in siva; rek. pr. d. 9,2 cm, ohr. v. 3,9 cm. 667 SE 141, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6308 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine rdeča; rek. pr. d. 9,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. 668 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6309 Več odlomkov dna z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva 226 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 658 SE 141, merilo 1 : 4; 659–672 SE 141, merilo 1 : 2. 227 673 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6314 Retuširan odlomek odbitka iz temno sivega roženca. Na distalnem delu levega lateralnega robna na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,8 × 3,2 × 1,2 cm; 12 g. 674 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6315 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Na dorzalni in ventralni strani desnega lateralnega roba so makroskopsko vidne zagladitve. Vel.: 2,5 × 1,7 × 0,7 cm; 2 g. 675 SE 141, sek. 4/kv. BE27, mkv. 5, inv. št. P 6316 Retuširan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 4,5 × 3,2 × 1,5; 23 g. 676 SE 141, sek. 4/kv. BE27, mkv. 4, inv. št. P 6317 Nazobčan odlomek odbitka iz sivega roženca. Na proksi- malnem delu desnega lateralnega roba in na distalnem delu levega lateralnega roba na dorzalni strani so izdelane izjede. Vel.: 4,3 × 3,2 × 1,7 cm; 6 g. 677 SE 141, sek. 4/kv. BE27, mkv. 3, inv. št. P 6318 Praskalo na odlomljenem odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 1,5 × 1,6 × 0,5 cm; 1 g. 678 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6319 Atipično praskalo na odlomku odbitka iz svetlo sivega rožen- ca. Na distalnem delu desnega lateralnega roba na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,2 × 3,2 × 1,2 cm; 8 g. 679 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6320 Atipično praskalo na odlomku odbitka iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,3 × 2 × 1 cm; 5 g. 228 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 673–679 SE 141, merilo 1 : 1. 229 680 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6321 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Vel.: 1,7 × 2,2 × 5,2 cm; 33 g. 681 SE 141, sek. 4/kv. BE28, inv. št. P 6322 Polipolarno jedo iz sivega roženca. Udarne površine so retuši- rane. Vel.: 3,5 × 2,5 × 2,3 cm; 26 g. 682 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6323 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 5 × 4,8 × 2 cm; 34 g. 683 SE 141, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6324 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5,8 × 4,3 × 1,7 cm; 47 g. 684 SE 141, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6325 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel: 9 × 7,8 × 2,2 cm; 255 g. 685 SE 141, sek. 4/kv. BE28, inv. št. P 6326 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 5,2 × 4,3 × 2,2 cm; 51 g. 686 SE 141, sek. 4/kv. BE28, inv. št. P 6327 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 1,5 × 1,8 × 1,6 cm; 8 g. 687 SE 141, sek. 4/kv. BE27, mkv. 4, inv. št. P 6328 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 5,3 × 5 × 1,7 cm; 41 g. 688 SE 141, sek. 4/kv. BE27, mkv. 4, inv. št. P 6329 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4,7 × 3,3 × 1,4 cm; 33 g. 230 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 680, 681 SE 141, merilo 1 : 1; 682–688 SE 141, merilo 1 : 2. 231 Bivanjska jama 4 (SE 142/170) 694 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6335 Skleda. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina 689 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 2, inv. št. P 6330 gladka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notra- Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa nje površine lisasta, svetlo siva in svetlo rjava; ostanki saj/ drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva svetlo rjava; prismojene hrane na notranji površini; rek. pr. u. 15,6 cm, rek. pr. u. 27,4 cm, ohr. v. 6,4 cm. rek. pr. d. 9,0 cm, v. 5,3 cm. 690 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6331 Lonec, dva odlomka, odlomek ustja z ostenjem ter odlo- mek ustja z ostenjem in ročajem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na robu ustja, vrezi, snopi poševnih črt na vratu, vrezi, izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 6,8 cm, ohr. v. 6,6 cm, ročaj z ostenjem – ohr. dl. 7,0 cm, ohr. š. 5,7 cm, dl. ročaja 5,1 cm, š. ročaja 2,6 cm, db. ročaja 0,7 cm. 695 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 1, inv. št. P 6336 Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva svetlo rjava; rek. pr. u. 15,2 cm, ohr. v. 6,4 cm. 696 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 2, inv. št. P 6337 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva siva; 691 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 2, inv. št. P 6332 rek. pr. u. 27,2 cm, ohr. v. 7,6 cm. Lonec, odlomek ostenja. Izdelan prostoročno; masa drobno- zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava/raskava in brisana; barva na zunanji strani svetlo rja- va, na notranji strani lisasta, siva in rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; ohr. š. 6,2 cm, ohr. v. 5,2 cm. 692 SE 170, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6333 Lonec, odlomek ustja z ostenjem ter poškodovanim ročajem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površi- na gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva svetlo rjava; okras odtiskovanje (odtis šila), vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, predvsem navpične črte, vtisi drugačnega šila, vodoraven niz odtisov predvsem na kleku; rek. pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 10,1 cm. 693 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6334 Lonec, odlomek ostenja. Izdelan prostoročno; masa finozrna- ta; površina raskava in brisana; barva siva; okras vrezi, izme- nični snopi poševnih črt; nv. rek. š. 13,1 cm ohr. v. 5,1 cm. 232 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 689–696 SE 170, merilo 1 : 2. 233 697 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6338 702 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 2, inv. št. P 6343 Skleda, dva odlomka ustja z oste- Skodela?, odlomek ustja z njem. Izdelana prostoročno; masa ostenjem. Izdelana na vrete- grobozrnata; površina gladka in nu; masa finozrnata; površina glajena; barva zunanje površine mazasta in brisana; barva siva, notranje površine rjava; okras svetlo rjava; rek. pr. u. 9,0 cm, vrezi, snopi poševnih črt, vtisi šila, niz ohr. v. 3,9 cm. vodoravnih odtisov na kleku; na no- tranji površini pod ustjem prismojeni organski ostanki; rek. pr. u. 14,0 cm, 703 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 2, inv. št. P 6344 ohr. v. 4,2 cm. Skodela, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina mazava 698 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6339 in brisana; barva svetlo rdeča; ohr. š. 3,4 cm, Skleda, odlomek ustja z oste- ohr. v. 3,7 cm. njem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva temno 704 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6345 rjava; okras vtisi šila, vodoraven Zajemalka?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana niz odtisov na robu ustja in ver- prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka jetno odtisi istega šila na kleku, in glajena/polirana?; barva na zunanji površini sivo vrezi, izmenični snopi poševnih črna, na notranji površini temno rjava; na notranji črt; ohr. š. 7,1 cm, ohr. v. 6,7 cm. površini ostanki prismojene hrane; ohr. š. 2,9 cm, ohr. v. 2,8 cm. 699 SE 170, sek. 4/kv. BD27/ mkv. 4, inv. št. P 6340 705 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem iste 3, inv. št. P 6346 posode. Izdelana prostoročno; masa drob- Zajemalka, odlomek ustja z oste- nozrnata; površina gladka in glajena; barva njem in držajem. Izdelana prosto- temno rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz ročno; masa drobnozrnata; površi- odtisov na rou ustja, vrezi, izmenični snopi na raskava in brisana; barva lisasta, poševnih črt, vtisi šila, vodoravni niz od- rjava in rdeča; ohr. dl. 5,2 cm, tisov na kleku (isto orodje); ohr. š. 7,5 cm, ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 2,4 cm, držaj – ohr. v. 4,2 cm. dl. 3,0 cm, pr. držaja 2,1 × 2,5 cm. 700 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 3, inv. št. P 6341 706 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6347 Skleda, odlomek ustja z ostenjem ter izlivom. Izdelana prosto- Zajemalka? (morda skleda), odlomek ustja z ostenjem ter ročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva držajem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina lisasta, rdeča in temno rdeča; okras slabo viden, vrezi, snopi raskava in brisana; barva lisasta, rdeča in rjava; ohr. dl. 10,8 cm, poševnih črt; ohr. š. 10,4 cm, ohr. v. 5,0 cm, izliv – dl. 2,6 cm. ohr. š. 7,4 cm, ohr. v. 3,5 cm, držaj – dl. 6,4 cm, š. 3,1 cm, db. 1,2 cm. 701 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6342 Skleda? (morda lonec), več odlomkov ostenja posode. Izdela- na prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glaje- na; barva na zunanji površini temno siva, na notranji površini rjava; dl. 6,8 cm, š. 5,1 cm, nv. rek. š. 23,5 cm. 234 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 697–706 SE 170, merilo 1 : 2. 235 707 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 4, inv. št. P 6348 715 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6356 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- masa drobnozrnata; površina gladka; premaz na zunanji in nozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje površine notranji površini, rdeč (10R 4/6); ohr. š. 2,7 cm, ohr. v. 2,1 cm. rjava, notranje površine rdeča; okras vrezi, nepravilno izmenič- ni snopi poševnih črt, vtisi nohta, vodoravni niz odtisov na 708 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. prehodu vratu v rame; dl. 6,3 cm, š. 6,6 cm. 3, inv. št. P 6349 Odlomek ustja z ostenjem poso- de. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; ohr. š. 7,2 cm, ohr. v. 4,3 cm. 709 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6350 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rjava; ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 3,4 cm. 710 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6351 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo 716 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6357 črna; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 3,0 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, svetlo 711 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6352 siva in svetlo rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- dl. 5,0 cm, š. 6,0 cm. no; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva temno rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt; ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 3,0 cm. 712 SE 170, sek. 4/kv. BD26,BD27/mkv. 3, inv. št. P 6353 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka; premaz na zunanji in notranji površini, rdeč (2.5YR 4/4); ohr. š. 6,0 cm, ohr. v. 3,3 cm. 713 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6354 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- 717 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6358 nozrnata; površina gladka in glajena; Odlomek ostenja posode. Izdelana barva svetlo rjava; okras vrezi, ribja kost prostoročno; masa grobozrnata; zunanja na ramenu ter vtisi šila, vodoraven niz površina večinoma hrapava in brisana, odtisov na kleku; dl. 4,3 cm, š. 4,4 cm. delno gladka in glajena, notranja površina groba in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in siva, notranje površine 714 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. temno rjava; okras vrezi, snopi poševnih št. P 6355 črt; dl. 4,6 cm, š. 6,0 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja povr- šina hrapava in brisana; barva na zunanji površni siva, na notranji površini rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; 718 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6359 dl. 4,1 cm, š. 5,2 cm. Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površi- na hrapava in groba; barva rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt; na zunanji površini ostanki saj; dl. 2,9 cm, š. 3,4 cm. 236 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 707–718 SE 170, merilo 1 : 2. 237 719 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6360 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt; ostanki saj na zunanji površini; dl. 4,0 cm, š. 5,2 cm. 720 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6361 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa grobo- zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva svetlo rjava; okras vtisi šila, vodora- ven niz odtisov, vrezi, snopi poševnih črt; dl. 3,9 cm, š. 5,4 cm. 721 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6362 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva na zunanji površini lisasta, rjava, na notranji strani siva; okras vrezi, snopi navpičnih črt, vtiskovanje (otis šila), vodoravni niz odtisov na kleku; dl. 5,4 cm, š. 4,8 cm. 722 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6363 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku; dl. 3,9 cm, š. 4,1 cm. 723 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 1, inv. št. P 6364 Dva odlomka ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina groba in glajena; barva rjava; okras vtisi šila, vodoravni niz odtisov na kleku in navpični snop odtisov, slabo vidno vrezi, ki morda zamejuje snop odtisov; dl. 5,0 cm, š. 3,5 cm. 724 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6365 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; dl. 2,9 cm, š. 3,5 cm. 725 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 4, inv. št. P 6366 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina hrapava in brisana; barva temno rjava; morda ponovno izpostavljena ognju (?); dl. 5,3 cm, š. 8,2 cm. 238 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 719–725 SE 170, merilo 1 : 2. 239 726 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 6, inv. št. P 6367 733 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6374 Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; grobozrnata; notranja površina hrapava in brisana, zunanja barva rjava; ohr. š. 8,1 cm, ohr. v. 5,0 cm, ročaj – dl. 3,9 cm, površina hrapava in brisana; barva lisasta, temno rjava in š. 2,0 cm, db. 0,7 cm. rdeča; rek. pr. d. 7,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. 734 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6375 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva zunanje površine lisasta, siva in rjava, notranje površine sivo črna; rek. pr. d. 12,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. 735 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6376 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rjava; 727 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6368 rek. pr. d. 10,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; 736 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6377 masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; dl. 3,5 cm, š. 5,4 cm, ročaj – š. 3,1 cm, db. 0,7 cm. masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva siva; 728 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 4, inv. št. P 6369 rek. pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 1,9 cm. Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelan prostoročno; 737 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 4, inv. št. P 6378 masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdeča; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; premaz (?) na zunanji površini, rdeč (10Y 5/6); dl. 3,2 cm, masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; š. 5,2 cm, ročaj – š. 1,8 cm, db. 0,4 cm. rek. pr. d. 7,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 738 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 5, inv. št. P 6379 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine siva, notranje površine rjava; rek. pr. d. 5,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. 729 SE 170, sek. 4/kv. BD26,BD27/mkv. 3, inv. št. P 6370 739 SE 170, sek. 4/kv. BE27/mkv. 3, inv. št. P 6380 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelan prostoročno; Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površi- lisasta, rjava; na notranji površini ostanki prismojene hrane; ne siva, notranje površine rjava; okras vrezi, snopi poševnih rek. pr. d. 10,3 cm, ohr. v. 2,0 cm. črt; na notranji površini ohranjeni ostanki prismojene hrane; ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 3,1 cm. 730 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6371 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; rek. pr. d. 10,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. 731 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 3, inv. št. P 6372 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; rek. pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 2,3 cm. 732 SE 170, sek. 4/kv. BD26/mkv. 2, inv. št. P 6373 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva svetlo rjava; rek. pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 3,3 cm. 240 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 726–739 SE 170, merilo 1 : 2. 241 740 SE 170, sek. 4/kv. BD27, BD26, mkv. 3, inv. št. P 6381 Retuširan odbitek iz sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu levega lateralnega roba na ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 1,5 × 1,3 × 0,3 cm; 1 g. 741 SE 170, sek. 4/kv. BD27, mkv. 4, inv. št. P 6382 Odlomek klinice s prečno retušo. Na distalnem delu na dor- zalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,2 × 1,2 × 0,5 cm; 0,5 g. 742 SE 170, sek. 4/kv. BD26, mkv. 2, inv. št. P 6383 Strgalo iz zelenkasto sivega roženca. Talon je diedričen, fasetiran. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 5 × 3,3 × 0,8 cm; 8 g. 743 SE 170, sek. 4/kv. BD27, mkv. 5, inv. št. P 6384 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 2,8 × 2,7 × 3,8 cm; 26 g. 744 SE 170, sek. 4/kv. BD26, mkv. 2, inv. št. P 6385 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 4 × 2,8 × 3 cm; 44 g. 242 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 740–744 SE 170, merilo 1 : 1. 243 745 SE 170, sek. 4/kv. BD26, mkv. 2, inv. št. P 6386 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retuši- rane. Vel.: 2,3 × 4,4 × 5,2 cm; 69 g. 746 SE 170, sek. 4/kv. BD27, BD26, mkv. 3, inv. št. P 6387 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4,5 × 5 × 2,7 cm; 62 g. 747 SE 170, sek. 4/kv. BE27, mkv. 3, inv. št. P 6388 Odlomek brusa iz svetlo rjavega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4,7 × 4,2 × 2,4 cm; 40 g. 748 SE 170, sek. 4/kv. BD27/mkv. 5, inv. št. P 6389 Del kamnitih žrmelj, grobozrnati apnenec. Ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. 4,4 cm, ohr. db. 2,9 cm. 244 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 745–748 SE 170, merilo 1 : 2. 245 Ostale plasti in ostaline 753 SE 131, sek. 4/kv. BE26, inv. št. P 6394 Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem ter izlivom?. Izdelana 749 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6390 prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina ponekod Lonec, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; poškodovana, drugod gladka in glajena, notranja povr- masa drobnozrnata; površina gladka in glajena ter raskava in šina raskava in brisana; barva lisasta rjava in svetlo rjava; brisana; barva lisasta, rjava, temno rjava in rdeča; okras vtisi rek. pr. u. 25,4 cm, ohr. v. 8,5 cm, izliv – dl. 1,1 cm. šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, pasovi navpič- nih črt, vtiskovanje (odtis drugega šila), vodoraven niz odtisov na kleku; na zunanji površini sledi saj; rek. pr. u. 12,2 cm, nv. ohr. š. 14,6 cm, ohr. v. 9,8 cm. 750 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6391 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, sivo črna in rjava, notranje površine sivo črna; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; na notranji površini prežgani organski ostanki; rek. pr. u. 31,2 cm, ohr. v. 4,7 cm. 751 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6392 Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem ter držajem?/izlivom. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina glad- ka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notranje površine rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezovanje (kaneliranje in žlebljenje), ponekod izmenični snopi poševnih črt, vtiskovanje (odtis verjetno istega šila), vodoraven niz odtisov na kleku; rek. pr. u. 24,0 cm, ohr. v. 6,9 cm. 752 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6393 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine lisasta, temno rjava in rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, snopi navpičnih črt, vtisi drugačnega šila, vodoraven niz odtisov na kleku; na zunanji in notranji strani sledi saj; rek. pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 5,8 cm. 246 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 749–753 SE 131, merilo 1 : 2. 247 754 SE 131, sek. 4/kv. BE26, inv. št. P 6395 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, temno rjava; na površini vidni vodoravni potegi ob obdelavi površine; rek. pr. u. 23,2 cm, ohr. v. 5,4 cm. 755 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6396 Skleda, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka, prašnata in brisana; barva rjava, lahko tudi premaz (?) (7.5YR 5/2); na enem od odlom- kov morda poškodovan nastavek za ročaj; rek. pr. u. 11,0 cm, nv. rek. š. 12,1 cm, ohr. v. 4,5 cm. 756 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6397 Skleda, odlomek ustja z ostenjem ter izlivom. Izdelana prosto- ročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine lisasta, rjava in rdeča; okras vtisi šila, niz odtisov, vrezi, poševni črti; izliv nedokončan, ni predrt, zametek izliva tudi na notranji površini; rek. pr. u. 23,4 cm, ohr. v. 4,9 cm, izliv – dl. 3,1 cm. 757 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6398 Skleda na nogi?, odlomek dna. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina ponekod poškodovana, prašnata in brisa- na; barva lisasta, rjava; rek. pr. d. 13,8 cm, ohr. v. 2,0 cm. 758 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6399 Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in držajem. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in groba; barva svetlo rjava; ohr. dl. 4,0 cm, ohr. š. 4,8 cm, ohr. v. 2,4 cm, držaj - dl. 1,5 cm, pr. 2,8 × 1,9 cm. 759 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6400 Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem in držajem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina držaj raskav in glajen, ustje gladko in brisano; barva lisasta, temno rjava, rjava in rdeča; ohr. dl. 5,2 cm, ohr. š. 5,1 cm, ohr. v. 3,7 cm, držaj - dl. 3,5 cm, pr. 3,6 × 3,1 cm. 760 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6401 Zajemalka, odlomek držaja. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; ohr. dl. 5,5 cm, nv. pr. 2,3 cm. 248 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 754–760 SE 131, merilo 1 : 2. 249 761 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6402 769 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6410 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površi- prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava na hrapava in brisana; na zunanji površini premaz, svetlo rjav in brisana, notranja površina hrapava in brisana; barva lisasta, (10YR 6/4), barva notranje površine temno rjava; okras slabo rjava; ohr. š. 5,5 cm, ohr. v. 6,3 cm, ročaj – dl. 5,5 cm, š. 2,4 cm, viden, vrezi, izmenični snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoraven db. 0,8 cm. niz odtisov na robu ustja; ohr. š. 6,0 cm, ohr. v. 5,5 cm. 770 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6411 762 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6403 Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana pro- Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; storočno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, rjava; ohr. š. 5,7 cm, ohr. v. 5,4 cm, ročaj – dl. 3,7 cm, š. 1,8 cm, notranja površine gladka in glajena; barva lisasta, rjava in siva; db. 0,7 cm. rek. pr. u. 11,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. 771 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6412 763 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6404 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelan prostoročno; masa masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, no- drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja tranja površina raskava in brisana; barva lisasta, temno rjava; površina gladka in polirana?/brisana; barva zunanje površine okras zelo slabo viden, vrezi, posamezni izmenjujoči nepravilni lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine sivo črna; ohr. š. snopi poševnih črt, vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku; 4,1 cm, ohr. v. 2,6 cm. na zunanji površini sledi saj; dl. 8,8 cm, š. 10,0 cm, ročaj – dl. 4,5 cm, š. 3,3 cm, db. 0,8 cm. 764 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6405 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 772 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6413 masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zuna- Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; nje površine temno rjava, notranje površine svetlo rjava; okras masa grobozrnata; površina hrapava in roba; barva lisasta, vrezi, poševne črte; dl. 3,7 cm, š. 3,0 cm. rdeča in rjava; dl. 5,5 cm, š. 5,5 cm, ročaj – ohr. dl. 4,0 cm, š. 2,2 cm, db. 0,8 cm. 765 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6406 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 773 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6414 masa finozrnata; površina poškodovana, gladka in glajena; Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; barva lisasta, siva in sivo črna; ohr. š. 7,0 cm, ohr. v. 4,2 cm. masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna (morda premaz, 10YR 3/1); dl. 2,9 cm, š. 1,7 cm, nv. db. 0,6 cm. 766 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6407 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 774 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6415 masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; notranja površina gladka; barva zunanje površine svetlo rjava, masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva lisasta, na notranji površini poškodovan premaz, rdeč (10R 5/6); svetlo rjava in rdeča; ohr. dl. 3,5 cm, ohr. š. 4,3 cm, ročaj – ohr. š. 6,8 cm, ohr. v. 1,9 cm. nv. ohr. š. 3,8 cm. 767 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6408 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in sivo črna, notranje površine lisasta, rdeča; okras vrezi, ribja kost, okras slabo viden; dl. 5,4 cm, š. 7,3 cm, nv. rek. š. 14,0 cm. 775 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6416 Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva siva (morda premaz?, 7.5YR 4/1); ohr. dl. 2,4 cm, š. 2,4 cm, db. 0,7 cm. 768 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6409 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- nata; površina prašnata in brisana; barva temno rjava; okras vrezi, snop navpičnih črt, vtiskovanje (odtis cevke), navpični niz okroglih odtisov; dl. 2,8 cm, š. 5,1 cm. 250 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 761–775 SE 131, merilo 1 : 2. 251 776 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6417 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; morda ohranjen rjav premaz?; ohr. š. 4,3 cm, ohr. v. 2,8 cm. 777 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6418 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva zuna- nje površine rjava, notranje površine lisasta, rdeča in rjava; rek. pr. d. 4,0 cm, ohr. v. 1,2 cm. 778 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6419 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in prašnata; na obeh površinah močno poškodovan premaz, rjava (5YR 5/6); rek. pr. d. 4,0 cm, ohr. v. 1,3 cm. 779 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6420 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notra- nja površina raskava in brisana; barva lisasta, rjava in rdeča; rek. pr. d. 6,0 cm, ohr. v. 3,9 cm. 780 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6421 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava in rdeča; rek. pr. d. 6,6 cm, ohr. v. 2,0 cm. 781 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6422 Odlomek delovnega roba retuširanega orodja (strgala?) iz sivega roženca. Na distalnem delu na dorzalni strani so izde- lane retuše. Vel.: 1,8 × 2,8 × 1,5 cm; 4 g. 782 SE 131, sek. 4/kv. BE26, inv. št. P 6423 Unipolarno jedro iz sivega roženca. Udarna površina je retuši- rana. Vel.: 3,6 × 3,8 × 2 cm; 47 g. 252 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 776–780 SE 131, merilo 1 : 2; 781, 782 SE 131, merilo 1 : 1. 253 783 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6424 Unipolarno jedro iz temno sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Vel.: 2,2 × 2 × 3,7 cm; 19 g. 784 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6425 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 4,5 × 1,3 × 3,5 cm; 32 g. 785 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6426 Odlomek brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 7,8 × 3,7 × 1,6 cm; 51 g. 786 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6427 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 6 × 3,4 × 0,7 cm; 16 g. 787 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6428 Odlomek brusa iz svetlo sivega srednjezrnatega peščenjaka. Vel.: 3,9 × 2,2 × 4,3 cm; 39 g. 254 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 783, 784 SE 131, merilo 1 : 1; 785–787 SE 131, merilo 1 : 2. 255 788 SE 131, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6429 Odlomek kamnitega brusa, peščenjak. Ohr. dl. 6,2 cm, ohr. š. 8,2 cm, nv. db. 3,2 cm. 789 SE 131, sek. 4/kv. BD26, inv. št. P 6430 Odlomek kamnitega brusa, peščenjak. Ohr. dl. 7,0 cm, ohr. š. 6,4 cm, nv. db. 1,4 cm. 790 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6431 Odlomek kamnitega brusa, finozrnat peščenjak. Ohr. dl. 8,3 cm, ohr. š. 7,8 cm, nv. db. 1,8 cm. 791 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6432 Odlomek kamnitih žrmelj, grobo- in srednjezrnat peščenjak. Ohr. dl. 9,9 cm, ohr. š. 6,7 cm, db. 3,2 cm. 792 SE 131, sek. 4/kv. BD27, inv. št. P 6433 Odlomek kamnitega brusa, finozrnat peščenjak. Ohr. dl. 10,5 cm, ohr. š. 5,0 cm, db. 3,6 cm. 256 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 788–792 SE 131, merilo 1 : 2. 257 793 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6434 Skleda, odlomek ustja z ostenjem in dnom. Izdelana pro- storočno; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, notranja površina gladka in glajena; barva zuna- nje površine lisasta, siva in rjava, notranje površine siva; rek. pr. u. 8,0 cm, rek. pr. d. 3,6 cm, v. 2,8 cm. 794 SE 140, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 6435 Skleda, odlomek ustja z ostenjem in izlivom. Izdelan pro- storočno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; okras vrezi, snop navpičnih črt; ohr. š. 7,4 cm, ohr. v. 7,3 cm. 795 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, P 6436 Skleda, odlomek ustja z ostenjem in ročajem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina raskava; na zunanji in notranji površini poškodovan premaz, rjav (7.5YR 5/6); rek. pr. u. 18,0 cm, ohr. v. 5,5 cm, ročaj – š. 2,8 cm, db. 0,7 cm. 796 SE 140, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6437 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa grobozrnata; površina zelo raskava in groba; barva zunanje površine rdeča, notranje površine sivo črna; morda ponovno izpostavljen ognju?; rek. pr. d. 18,1 cm, ohr. v. 3,2 cm. 797 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6438 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6); ohr. š. 5,9 cm, ohr. v. 2,8 cm. 798 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6439 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine rjave, notranje površine sivo črna; okras vrezi, poševne črte; dl. 5,1 cm, š. 8,8 cm. 799 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 2, inv. št. P 6440 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt na ročaju; dl. 7,1 cm, š. 9,9 cm, š. ročaja 5,1 cm, db. ročaja 0,8 cm. 258 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 793–799 SE 140, merilo 1 : 2. 259 800 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6441 Unipolarno jedro iz svetlo rjavega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 2,7 × 3,6 × 2,6 cm; 37 g. 801 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6442 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 1,7 × 1,8 × 2,5 cm; 10 g. 802 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6443 Dva odlomka brusa iz svetlo rjavo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 16,5 × 10,4 × 2 cm; 356 g. 803 SE 140, sek. 4/kv. BF30/mkv. 1, inv. št. P 6444 Odl. žrmlje iz sivega srednjezrnatega konglomerata. Vel.: 7,5 × 4 × 1,7 cm; 45 g. 804 SE 140, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 6445 Odlomek kamnitega brusa, finozrnati konglomerat/grobozr- nati peščenjak. Ohr. dl. 10,5 cm, ohr. š. 13,4 cm, db. 5,5 cm. 260 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 800, 801 SE 140, merilo 1 : 1; 802–804 SE 140, merilo 1 : 2. 261 Jama 1 (SE 130/129) 805 SE 129, sek. 4/kv. BE30, inv. št. P 6446 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, no- tranje površine gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 3,5 cm. 806 SE 129, sek. 4/kv. BE30, inv. št. P 6447 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina raskava in brisana, notranje površine gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine lisasta, rdeča, rjava in temno rjava; okras vtisi šila, vodoraven niz odtisov na robu ustja, vrezi, izmenični snopi poševnih črt; sledi saj na obeh površinah; ohr. š. 7,1 cm, ohr. v. 3,9 cm. Jama 2 (SE 146/145) 807 SE 145, sek. 4/kv. BD26, BD27, inv. št. P 6448 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina hrapava in brisana; barva rjava; okras vrezi, navpični snop črt na vratu in izmenični snopi poševnih črt na ramenu; dl. 4,4 cm, š. 5,7 cm, dl. ročaja 2,0 cm, š. odprtine 0,5 cm. Jama 3 (SE 101/100) 808 SE 100, sek. 1/kv. BC39, inv. št. P 6449 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in svetlo rjava, na zunanji površini ostanek premaza ob ustju, rjav (10R 4/4), morda premaz iste barve tudi na notranji površini v predelu prehoda vratu v trup; na zunanji strani poškodba po- vršine, morda pritrdilne površine za apliko; rek. pr. u. 36,4 cm, ohr. v. 6,6 cm. 809 SE 100, sek. 1/kv. BC39, inv. št. P 6450 Več odlomkov ustja z ostenjem ter izlivom posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva lisasta, rjava in rdeča; izliv le nakazan in rahlo ožgan (sivo črne barve); ohr. š. 5,2 cm, ohr. v. 4,9 cm. 810 SE 100, sek. 1/kv. BC39, inv. št. P 6451 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in hrapava ter glaje- na; barva lisasta, rjava in rdeča; dl. 3,7 cm, š. 5,2 cm, ročaj – ohr. dl. 1,8 cm, š. 2,3 cm, db. 0,8 cm, pr. odprtine 0,7 cm. Morda del G803. 262 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 805, 806 SE 129, merilo 1 : 2; 807 SE 145, merilo 1 : 2; 808 SE 100, merilo 1 : 4; 809, 810 SE 100, merilo 1 : 2. 263 Faza 1b – prazgodovina/bronasta doba 820 SE 119, sek. 4/kv. BH23, inv. št. P 6461 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Jama 4 (SE 60/59) masa drobnozrnata; površina hrapava in brisana; barva svetlo 811 SE 59, sek. 1/kv. AS37, inv. št. P 6452 rjava; ohr. š. 4,0 cm, ohr. v. 4,0 cm. Lahko del posode G811. Obdobje: neolitik? Keramično predilno vretence. Izdelano prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; dl. 3,4 cm, š. 3,9 cm, pr. odprtine 0,2 cm, teža 77 g. 812 SE 59, sek. 1/kv. AS37, inv. št. P 6453 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine sivo črna; okras aplici- ranje (bradavica); dl. 3,3 cm, š. 2,8 cm. 813 SE 59, sek. 4/kv. AS37, inv. št. P 6454 Odbitek z drobtinčasto retušo. Talon je zdrobljen. Na proksi- malnem delu levega in desnega lateralnega roba na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2,6 × 1,4 × 0,6 cm; 2 g. Jama 5 (SE 120/119) 814 SE 119, sek. 4/kv. BH23, inv. št. P 6455 Skleda. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; povr- šina raskava in brisana; barva sivo črna; rek. pr. u. 8,6 cm, rek. pr. d. 5,2 cm, ohr. v. 3,1 cm. 815 SE 119, sek. 4/kv. BH23, inv. št. P 6456 Noga, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina raskava in brisana; na zunanji površini noge premaz, temno rdeča (2.5YR 3/4), na dnu rjav (10R 4/4), barva notranje površine svetlo rjava; rek. pr. d. 12,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. Obdo- bje: neolitik. 816 SE 119, sek. 4/kv. BH23, inv. št. P 6457 Glinena utež. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata z ve- čjimi vključki; površina prašnata in glajena; barva lisasta, rjava, svetlo rjava in rdeča; v zgornji tretjini preluknjana; dl. 8,6 cm, š. 7,4 cm, db. 3,4 cm, pr. odprtine 1,2 cm, teža 187 g. 817 SE 119, sek. 4/kv. BH23, inv. št. P 6458 Skleda, odlomek ostenja. Izdelana prostoročno; masa drobno- zrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina gladka in glajena; barva zunanje površine temno rjava, no- tranje površine rjava; okras vrezi, snopi navpičnih črt; vtisi šila, vodoraven niz odtisov na kleku; dl. 3,0 cm, š. 7,3 cm. Lahko del posode G814. Obdobje: neolitik? 818 SE 119, sek. 4/kv. BI23, inv. št. P 6459 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka in glajena; barva lisasta, sivo črna; rek. pr. d. 8,0 cm, ohr. v. 3,1 cm. 819 SE 119, sek. 4/kv. BI23, inv. št. P 6460 Več odlomkov dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notra- nja površina hrapava in groba; barva lisasta, rjava; na zunanji površini pri dnu ostanki saj; rek. pr. d. 12,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. 264 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 811, 812 SE 59, merilo 1 : 2; 813 SE 59, merilo 1 : 1; 814–820 SE 119, merilo 1 : 2. 265 821 SE 119, sek. 4/kv. BH23, BI23, inv. št. P 6462 Unipolarno jedro iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je retuširana. Vel.: 2,3 × 2,5 × 2,3 cm; 16 g. 822 SE 119, sek. 4/kv. BH23, BI23, inv. št. P 6463 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 7 × 6,8 × 2,2 cm; 170 g. 823 SE 119, sek. 4/kv. BH23, BI23, inv. št. P 6464 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5 × 3,2 × 1,3 cm; 28 g. Jama 8 (SE 97/96) 824 SE 96, sek. 1/kv. AN34, inv. št. P 6465 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zuna- nje površine lisasta, rjava in sivo črna, notranje sivo črna; ohr. š. 3,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. Podobna odlomku G912. Ostale plasti in ostaline 825 SE 63, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3609 Namizno posodje, odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva zunanje površine rdeča, notranje površine svetlo rjava; rek. pr. u. 24,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. Obdobje: rimska doba? 826 SE 172, sek. 4/kv. AS32, inv. št. P 6466 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, temno rjava, sivo črna in rjava; ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. Verjetno del posode z odlomkom G822. 827 SE 172, sek. 4/kv. AS32, inv. št. P 6467 Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in temno rjava; na zunanji strani sledi saj; ohr. dl. 4,4 cm, ohr. š. 5,7 cm, ročaj – dl. 2,0 cm, ohr. š. 2,5 cm, db. 0,8 cm, pr. odprtine 0,4 cm. 828 SE 172, sek. 4/kv. AS32, inv. št. P 6468 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranje površine gladka in glajena; barva lisasta, temno rjava in rjava; rek. pr. d. 9,4 cm, ohr. v. 4,0 cm. Podobna odlomku G820. 829 SE 172, sek. 4/kv. BS32, inv. št. P 6469 Odlomek bipolarnega jedra iz sivega roženca. Udarni površini sta retuširani. Vel.: 1,8 × 1 × 2 cm; 5 g. 266 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 821 SE 119, merilo 1 : 1; 822, 823 SE 119, merilo 1 : 2; 824 SE 96, merilo 1 : 2; 825 SE 63, merilo 1 : 2; 826–828 SE 172, merilo 1 : 2; 829 SE 172, merilo 1 : 1. 267 Faza 2 – rimsko obdobje Ognjišče 2 (SE 81/79, 80, 102) 830 SE 79, sek. 1/kv. AO34, inv. št. A 3610 Kuhinjsko posodje, pokrov, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno/dodelan na vretenu; masa drobnozrnata; povr- šina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine sivo črna; rek. pr. u. 29,2 cm, ohr. v. 1,5 cm. Plast 831 SE 14, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3611 Namizno posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozr- nata; zunanja površina mazasta in brisana, notranja površina gladka; na notranji površini poškodovan premaz, rjav (5YR 5/8), barva zunanje površine rdeča; rek. pr. u. 21,2 cm, ohr. v. 5,7 cm. 832 SE 14, sek. 2/kv. AP73, inv. št. A 3612 Namizno posodje, skodela, odlomek ustja z ostenjem; verjetno posnetek sigilatne skodele. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča, tik pod robom ustja sledi premaza, temno rdeč (10R 3/6); rek. pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 3,3 cm. 833 SE 14, sek. 1/kv. AP73, inv. št. A 3613 Kuhinjsko posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisa- na; barva sivo črna; okras vrezi, široko žlebljenje na vratu; rek. pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. 834 SE 14, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3614 Namizno posodje, skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa fino- zrnata; površina prašnata in brisana; barva siva; na zunanji in notranji površini ostanki saj; rek. pr. u. 22,4 cm, ohr. v. 5,7 cm. 835 SE 14, sek. 2/kv. AR73, inv. št. A 3615 Namizno posodje, skleda, dva odlomka dna z ostenjem. Izde- lana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; na notranji površini sledi premaza, rjav (7.5YR 3/3), barva svetlo siva; rek. pr. d. 10,7 cm, ohr. v. 3,6 cm. Drugi odlomek je sive barve. 268 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 830 SE 79, merilo 1 : 2; 831–835 SE 14, merilo 1 : 2. 269 836 SE 14, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3616 Namizno posodje, krožnik, odlomek ustja z ostenjem in dnom. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina pra- šnata in brisana; barva rdeča; okras vrezi, vodoravna črta; rek. pr. u. 19,8 cm, rek pr. d. 17,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. 837 SE 14, sek. 4/kv. BI29, inv. št. A 3617 Verjetno namizno posodje, krožnik, odlomek ustja z ostenjem in dnom. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine temno rjava, notranje površine rdeča; na zunanji površini sledi saj; rek. pr. u. 16,4 cm, rek. pr. d. 7,6 cm, v. 2,7 cm. 838 SE 14, sek. 2/kv. AR73, inv. št. A 3618 Kuhinjsko posodje, krožnik, odlomek ustja z ostenjem in dnom. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; zunanja po- vršina raskava in brisana, notranja površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in sivo črna, notranje površine sivo črna; morda na notranji površini saje ali organski ostanki po celotni površini; rek. pr. u. 18,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. 839 SE 14, sek. 2/kv. AR73, inv. št. A 3619 Kuhinjsko posodje, pokrov, odlomek držaja z ostenjem. Izde- lan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glaje- na, luknjičasta; barva lisasta, rjava in svetlo rjava; rek. pr. držaja 4,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. 840 SE 14, sek. 2/kv. AR73, inv. št. A 3620 Kuhinjsko ali namizno posodje, odlomek izliva posoderočaj patere ali posebna oblika/vrh žare?/. Izdelana na vretenu; masa finozrna- ta; površina gladka in glajena; barva rdeča; dl. 4,4 cm, nv. š. 3,7 cm, nv. pr. odprtine 1,0 cm. 841 SE 14, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3621 Namizno posodje, skleda, več odlomkov ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rdeča in rjava; okras vrezi, dve vzporedni vodoravni črti, pod njima vtiskovanje (odtis trikotnega šila), vodoraven niz odtisov; na zunanji površini pod robom ustja ostanki saj; ohr. š. 4,1 cm, ohr. v. 2,0 cm. 842 SE 14, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3622 Namizno posodje, odlomek ostenja posode. Izdelana na vre- tenu; masa finozrnata; površina gladka, rahlo raskava in brisa- na; barva siva; okras komaj viden, vtiskovanje (odtis koleščka), vzporedni vodoravni črti; dl. 6,1 cm, š. 5,4 cm. 843 SE 14, sek. 1/kv. AP73, inv. št. A 3623 Namizno posodje, skleda, odlomek ostenja. Izdelana na vrete- nu; masa finozrnata; površina mazava in brisana; barva svetlo rjava; ohr. v. 4,0 cm, nv. rek. š. 14,3 cm. 270 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 836–843 SE 14, merilo 1 : 2. 271 844 SE 14, sek. 2/kv. AP74, inv. št. A 3624 Namizno posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdela- na na vretenu; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva siva; rek. pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 2,1 cm. 845 SE 14, sek. 1/kv. AO74, inv. št. A 3625 Namizno posodje, noga, odlomek stojne ploskve z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rdeča; rek. pr. stojne ploskve 8,8 cm, ohr. v. 1,7 cm. 846 SE 14, sek. 2/kv. AN74, inv. št. A 3626 Kuhinjsko posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdeča; robovi zaobljeni; rek. pr. d. 12,6 cm, ohr. v. 4,8 cm. 847 SE 14, sek. 1/kv. AP73, inv. št. A 3627 Namizno posodje, več odlomkov dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in bri- sana; barva rdeča; robovi zaobljeni; morda celo dve podobni posodi; rek. pr. d. 4,3 cm, ohr. v. 2,7 cm. 848 SE 14, sek. 2/kv. AR73, inv. št. A 3736 Vrč, več odlomkov ustja z ostenjem in ročajem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine sivo črna; okras apli- ciranje (rebro), vodoravno členjeno rebro na vratu, poslikava s temno rjavo barvo, izmenjujoči snopi vodoravnih vzporednih črt, ki so prekinjene z valovnico, vrezovanje (pravi vrez), kratke poševne navpične črte na ročaju; na notranji površini prež- gani organski ostanki; rek. pr. u. 4,0 cm, nv. rek. š. 20,0 cm, ohr. v. 13,3 cm, ročaj – š. 3,0 cm, db. 1,3 cm. Obdobje: srednji vek?; infiltriran odlomek. 272 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 844–848 SE 14, merilo 1 : 2. 273 Faza 3 – zgodnji srednji vek 853 SE 123, sek. 4/kv. BE33, inv. št. A 3667 Odlomek dna z ostenjem Jama 9 (SE 124/123) posode. Izdelana na vretenu; 849 SE 123, sek. 4/kv. BD34, inv. št. A 3663 masa drobno- in grobozrnata, s kremenom; površina gladka in Lonec, odlomek ustja z oste- glajena; barva zunanje površi- njem. Izdelan prostoročno, ne lisasta, rjava in temno rjava, dodelan na vretenu; masa notranje površine sivo črna; na grobozrnata; površina gladka dnu sledi pritrditve na lončarsko in glajena, luknjičasta; barva vreteno in sledi saj ter sledi lisasta, sivo črna in rjava; okras prežganih organskih ostankov, vrezi, dve vzporedni črti – dvoj- na notranji strani velike količine na in enojna nepravilna valov- prežganih organskih ostankov; nica ter vrezovanje (metličenje) rek. pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. na trupu; rek. pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 13,7 cm 854 SE 124, sek. 4/kv. BD33, inv. št. A 3668 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa drobno- in grobozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava, notranje površine sivo črna; 850 SE 123, sek. 4/kv. BD33, inv. št. A 3664 rek. pr. d. 14,4 cm, ohr. v. 2,9 cm. Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drob- no- in grobozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje povr- šine rjava, notranje površine sivo črna; okras vrezi, dve vzporedni enotračni neenakomerni valovnici; rek. pr. u. 16,8 cm, ohr. v. 11,2 cm. 851 SE 123, sek. 4/kv. BD33, BE33, inv. št. A 3665 Lonec, odlomek ostenja. Izdelan prostoročno, dodelano na vretenu; masa grobozrnata; površina gladka in glajena, luknjičasta; barva sivo črna; vidni navpični potegi s prsti; rek. pr. prehoda vratu v rame 11,8 cm, ohr. v. 7,6 cm. 852 SE 123, sek. 4/kv. BE33, inv. št. A 3666 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozr- nata, s sljudo; površina raskava in brisana, morda zunanja površina polirana; barva sivo črna; na obeh površinah sledi potegov s prsti; rek. pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 7,0 cm. 274 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 849–853 SE 123, merilo 1 : 2. 275 Jama 10 (SE 106/105) zunanje površine lisasta, rjava in svetlo rjava, notranje površi- ne lisasta, rjava in rdeča; okras morda na enem od odlomkov, 855 SE 105, sek. 4/kv. BE31, inv. št. A 3669 ki ni izrisan, niz poševnih kratkih vrezov; rek. pr. d. 17,0 cm, Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno, dodelana ohr. v. 7,4 cm. Obdobje: prazgodovina. na vretenu; masa drobno- in grobozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava, notranje 862 SE 74, sek. 1/kv. AN33, inv. št. A 3673 površine sivo črna; okras vrezi, dve vzporedni neenakomerni Odlomek ustja posode. Izdelana na vretenu; masa drobno- eno- ali dvotračni valovnici; na notranji površini sledi potegov zrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras prstov navzgor; dl. 4,7 cm, š. 6,8 cm. modeliranje (plastično rebro), vzporedna rebra na vratu; ohr. š. 1,8 cm, ohr. v. 2,5 cm. Obdobje: srednji vek. Faza 4 – recentno/moderno 863 SE 89, sek. 1/kv. AM34, inv. št. A 3629 Namizno posodje, lonec, odlomek ostenja. Izdelan na vre- tenu; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva svetlo siva; okras modeliranje (plastično rebro), vodoravno rebro na prehodu vratu v rame; morda sekundarno žgan; nv. rek. pr. vratu 15,0 cm, ohr. v. 6,4 cm. Obdobje: rimska doba. 856 SE 105, sek. 4/kv. BE31, inv. št. A 3670 Odlomek ostenja posode. Izdelana prosto- ročno, dodelano na vretenu; masa drobno- in grobozrnata; površina gladka in glajena; bar- va sivo črna; okras vrezi, dve vzporedni črti dvojne valovnice; na notranji strani navpični potegi prstov; dl. 3,4 cm, š. 4,1 cm. 857 SE 105, sek. 4/kv. BE31, inv. št. A 3671 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranja površina sivo črna; okras vrezi, valovnica; dl. 2,5 cm, š. 3,3 cm. 858 SE 105, sek. 4/kv. BE31, inv. št. A 3672 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5,8 × 3,5 × 1,5 cm; 44 g. Neopredeljivo 859 SE 69, sek. 1/kv. AO34, inv. št. P 6470 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva svetlo rjava; rek. pr. u. 36,0 cm ali 38,2 cm, ohr. v. 5,5 cm. Obdobje: prazgodovina. 860 SE 69, sek. 1/kv. AO34, inv. št. A 3628 Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana na vrete- nu; masa finozrnata; površina mazava in brisana; barva sveto rdeča; okras vrezovanje (globok pravi vrez), dve vzporedni navpični črti; dl. 9,0 cm, nv. š. 3,1 cm, db. 1,0 cm. Obdobje: rimska doba. 861 SE 74, sek. 1/kv. AN33, inv. št. P 6471 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina poškodovana, hrapava in groba; barva 276 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 855–858 SE 105, merilo 1 : 2; 859 SE 69, merilo 1 : 4; 860 SE 69, merilo 1 : 2; 861, 862 SE 74, merilo 1 : 2; 863 SE 89, merilo 1 : 2. 277 Prazgodovinska keramika v plasti SE 2 notranja površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine sivo črna; rek. pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 3,7 864 SE 2, sek. 4/kv. BE33, inv. št. P 6472 cm. Obdobje: prazgodovina. Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine temno rjava; okras modeliranje (plastično rebro), poševno prekinjeno rebro; na notranji površini prežgani organski ostanki tik pod ustjem; ohr. š. 12,6 cm, ohr. v. 11,2 cm. Obdobje: bronasta doba. 865 SE 2, sek. 1/kv. AT41, inv. št. P 6473 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; na no- tranji površini tik pod robom ustja prežgani organski ostanki; ohr. š. 6,7 cm, ohr. v. 3,9 cm. Obdobje: bronasta doba. 866 SE 2, sek. 1/kv. BC37, inv. št. P 6474 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine sivo črna; rek. pr. u. 19,4 cm, ohr. v. 4,9 cm. Obdobje: bronasta doba. 867 SE 2, sek. 1/kv. AS35, inv. št. P 6475 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; rek. pr. u. 36,0 cm, ohr. v. 5,1 cm. Obdobje: bronasta doba? 868 SE 2, sek. 1/kv. AU39, inv. št. P 6476 Lonec - pithos, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoroč- no; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine lisasta, ob ustju rjava, drugod sivo črna; rek. pr. u. 27,8 cm, ohr. v. 5,7 cm. Obdobje: bronasta doba. 869 SE 2, sek. 1/kv. AO41, inv. št. P 6477 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; rek. pr. u. 22,6 cm, ohr. v. 2,8 cm. Obdobje: bronasta doba. 870 SE 2, sek. 1/kv. BB38, inv. št. P 6478 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka in glajena/polirana, 278 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 864–866 SE 2, merilo 1 : 2; 867 SE 2, merilo 1 : 4; 868–870 SE 2, merilo 1 : 2. 279 871 SE 2, sek. 1/kv. AT41, inv. št. P 6479 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; rek. pr. u. 23,6 cm, ohr. v. 4,0 cm. Obdobje: bronasta doba. 872 SE 2, sek. 1/kv. AB41, inv. št. P 6480 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; ohr. š. 4,9 cm, ohr. v. 2,9 cm. Obdobje: prazgodovina. 873 SE 2, sek. 4/kv. AR32, AR33, AS32, AS33, inv. št. P 6481 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, temno rjava in rjava; ohr. š. 5,0 cm, ohr. v. 4,0 cm. Obdobje: prazgodovina. 874 SE 2, sek. 1/kv. AK41, inv. št. P 6482 Skleda, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; rek. pr. d. 19,0 cm, ohr. v. 3,0 cm. Obdobje: bronasta doba. 875 SE 2, sek. 1/kv. BB38, inv. št. P 6483 Skleda, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notranje površine rjava; rek. pr. d. 19,2 cm, ohr. v. 3,4 cm. Obdobje: bronasta doba. 876 SE 2, sek. 4/kv. BI25, inv. št. P 6484 Skodela, odlomek ostenja z ročajem. Izdelana prostoroč- no; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, rjava in rdeča; rek. nv. š. 13,0 cm, ohr. v. 5,4 cm, ročaj – š. 2,0 cm, nv. db. 0,5 cm. Obdobje: prazgodovina. 877 SE 2, sek. 4/kv. BI25, inv. št. P 6485 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka; na vseh površinah ohranjen po- škodovan premaz (še najbolj poškodovan na notranji površini dna, kjer se pojavlja v sledovih), rdeča (10R 5/6), barva v prelomu sivo črna; rek. pr. d. 13,0 cm, ohr. v. 3,8 cm. Obdobje: neolitik. 878 SE 2, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 6486 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; notranja površina raskava in brisana, zuna- nja površina noge gladka; na zunanji površini premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine lisasta, rjava in temno rjava; ohr. š. 4,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. Obdobje: neolitik. 879 SE 2, sek. 4/kv. BI25, inv. št. P 6487 Noga, odlomek dna z ostenjem. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; zunanja površina gladka, notranja površina ra- skava in brisana; na zunanji površini poškodovan premaz, rdeč (10R 4/6), barva notranje površine rjava; rek. pr. d. 14,6 cm, ohr. v. 7,5 cm. Obdobje: neolitik. 280 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 871–879 SE 2, merilo 1 : 2. 281 880 SE 2, sek. 4/kv. BE33, inv. št. P 6488 890 SE 2, sek. 1/kv. AT41, inv. št. P 6498 Zajemalka, odlomek ustja z ostenjem ter držajem. Izdelana Odlomek ostenja posode. Izdelan prostoročno; masa finozr- prostoročno; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; nata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisa- barva lisasta, sivo črna in rjava; ohr. dl. 5,8 cm, ohr. š. 5,3 cm, sta rjava in rdeča, notranje površine sivo črna; okras apliciranje ohr. v. 3,2 cm, držaj – dl. 3,7 cm, pr. 2,3 × 2,5 cm. Obdobje: (bradavica in rebra), sploščena bradavica iz katere krožno neolitik. izhajaj 5 reber; dl. 9,0 cm, š. 11,7 cm. Obdobje: bronasta doba. 881 SE 2, sek. 1/kv. AN54, inv. št. P 6489 Odlomek predmeta – nogica? Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; tik pod robom preluknjana, sledi saj ob luknjici; dl. 3,8 cm, š. 2,5 cm. Obdobje: verjetno prazgodovina. 882 SE 2, sek. 1/kv. BA37, inv. št. P 6490 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; dl. 3,0 cm, š. 3,7 cm. Obdobje: prazgodovina. 883 SE 2, sek. 1/kv. AR41, inv. št. P 6491 891 SE 2, sek. 2/kv. BB39, inv. št. P 6499 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine površine lisasta, rjava in temno rjava, notranje površine sivo rdeča, notranje površine sivo črna; okras apliciranje (rebro), črna; dl. 4,0 cm, š. 5,9 cm. Obdobje: bronasta doba. vodoravno razčlenjeno rebro; dl. 7,2 cm, š. 6,5 cm. Obdobje: bronasta doba. 884 SE 2, sek. 1/kv. BA37, inv. št. P 6492 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 892 SE 2, sek. 1/kv. AR51, inv. št. P 6500 masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa drob- črna; na zunanji površini vidni vodoravni potegi prstov; nozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; okras ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 4,3 cm. Obdobje: bronasta doba. apliciranje (rebro), razčlenjeno rebro s ščipanjem; dl. 2,0 cm, š. 2,3 cm. Obdobje: prazgodovina. 885 SE 2, sek. 1/kv. AV38, inv. št. P 6493 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; 893 SE 2, sek. 1/kv. AU36, inv. št. P 6501 finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta rdeča in Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino- rjava; ohr. š. 5,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. Obdobje: bronasta doba? zrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rdeča, notranje površine rjava; okras apliciranje (rebro), raz- 886 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. P 6494 členjeno rebro z vtiskovanjem; dl. 5,4 cm, š. 6,4 cm. Obdobje: Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; prazgodovina. masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zuna- nje površine lisasta, rjava in sivo črna, notranje sivo črna; ohr. š. 4,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. Obdobje: bronasta doba. 887 SE 2, sek. 4/kv. BI15, inv. št. P 6495 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine sivo črna; okras vrezi, izmenični snopi poševnih črt; dl. 4,5 cm, š. 4,8 cm. Obdobje: neolitik. 888 SE 2, sek. 4/kv. BF31, inv. št. P 6496 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notranje površine rjava; okras vrezi, snopi poševnih črt; na notranji površini ostanki saj; dl. 3,4 cm, š. 3,3 cm. Obdobje: neolitik? 889 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. P 6497 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine lisasta, rjava in sivo črna; okras apliciranje (sploščena oglata bradavica); dl. 7,8 cm, š. 6,2 cm. Obdobje: prazgodovina. 282 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 880–893 SE 2, merilo 1 : 2. 283 894 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. P 6502 903 SE 2, sek. 4/kv. AR32, AR33, AS32, AS33, inv. št. P 6511 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; Odlomek ostenja z držajem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; barva sivo črna; okras apliciranje (bradavica); dl. 4,9 cm, š. 4,8 cm, držaj – ohr. dl. 3,6 cm, pr. odprtine 0,5 × dl. 3,1 cm, š. 3,6 cm. Obdobje: prazgodovina. 0,7 cm. Obdobje: prazgodovina. 895 SE 2, sek. 1/kv. BA36, inv. št. P 6503 904 SE 2, sek. 4/kv. BC26, inv. št. P 6512 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa Odlomek ostenja z držajem posode. Izdelan prostoročno; finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje okras apliciranje (bradavica); dl. 4,0 cm, š. 3,1 cm. Obdobje: površine rdeča, notranje površine sivo črna; ohr. š. 4,8 cm, prazgodovina. ohr. v. 4,9 cm, držaj - š. 4,0 cm, dl. 1,5 cm, š. odprtine 0,6 cm. Obdobje: neolitik. 896 SE 2, sek. 1/kv. AO34, inv. št. P 6504 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; finozrnata; 905 SE 2, sek. 1/kv. AO35, inv. št. P 6513 površina gladka in glajena; barva rdeča; okras modeliranje Odlomek ročaja posode. Izdelana prostoročno; masa drobno- (plastično rebro), vodoravno rebro; dl. 3,9 cm, š. 3,2 cm. Po- zrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; ohr. dl. 4,2 cm, dobna G869 in G927. Obdobje: bronasta doba?. š. 3,7 cm, db. 0,9 cm. Obdobje: prazgodovina. 897 SE 2, sek. 1/kv. AP41, inv. št. P 6505 906 SE 2, sek. 1/kv. A044, inv. št. P 6514 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa fino- Odlomek ostenja z ročajem posode. Izdelana prostoroč- zrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine no; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in rdeča, notranje površine sivo črna; apliciranje zunanje površine sivo črna, notranje površine temno rjava; (rebro), vodoravno rebro; dl. 3,6 cm, š. 4,4 cm. Obdobje: dl. 4,4 cm, š. 4,4 cm, ročaj – š. 2,7 cm, db. 0,7 cm. Obdobje: bronasta doba. prazgodovina. 898 SE 2, sek. 1/kv. BA37, inv. št. P 6506 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje povr- šine rdeča, notranje površine sivo črna; okras modeliranje (rebro), vodoravno rebro; dl. 5,5 cm, š. 4,8 cm. Obdobje: prazgodovina. 899 SE 2, sek. 1/kv. AP35, inv. št. P 6507 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva rdeča; okras modeli- ranje (plastično rebro), vodoravno rebro; dl. 4,0 cm, š. 7,0 cm. Podobna G869. Obdobje: bronasta doba?. 900 SE 2, sek. 1/kv. AP42, inv. št. P 6508 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa drob- nozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in rdeča; okras vrezovanje (široko žlebljenje), vodoravne vzpore- dne črte; dl. 4,5 cm, š. 5,4 cm. Obdobje: prazgodovina?. 901 SE 2, sek. 2/kv. BA39, inv. št. P 6509 Odlomek predmeta - držaja posode ali nogice ali zajemal- ke? Izdelan prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; dl. 2,9 cm, š. 1,9 cm, db. 1,6 cm. Obdobje: prazgodovina. 902 SE 2, sek. 4/kv. BF30, inv. št. P 6510 Pithos, odlomek ostenja z držajem posode. Izdelan prostoroč- no; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rjava, notranje površine sivo črna; okras modeliranje (plastično rebro), le nakazano poševno rebro; dl. 6,6 cm, š. 9,1 cm, držaj – ohr. š. 6,8 cm, db. 2,2 cm. Obdobje: bronasta doba. 284 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 894–906 SE 2, merilo 1 : 2. 285 907 SE 2, sek. 1/kv. AT41, inv. št. P 6515 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, sivo črna in temno rjava; na dnu vidni potegi s prsti; ohr. š. 4,6 cm, ohr. v. 8,1 cm. Obdobje: bronasta doba. 908 SE 2, sek. 4/kv. BF29, inv. št. P 6516 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine dna temno rjava, na stenah ostanki premaza, rdeč (2.5YR 4/6), notranje površine svetlo rjav; na dnu sledi saj; rek. pr. d. 5,8 cm, ohr. v. 1,2 cm. Obdobje: neolitik. 909 SE 2, sek. 1/kv. AM40, inv. št. P 6517 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rdeča, notranje površine sivo črna; rek. pr. d. 10,0 cm, ohr. v. 2,2 cm. Obdobje: bronasta doba. Rimskodobna keramika v plasti SE 2 910 SE 2, sek. 1/kv. AN34, inv. št. A 3630 Kuhinjsko posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena, luknjičasta; barva sivo črna; rek. pr. u. 19,0 cm, ohr. v. 8,6 cm. 911 SE 2, sek. 1/kv. AJ42, inv. št. A 3631 Kuhinjsko posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena, luknjičasta; barva lisasta, rjava in sivo črna; na zunanji površini (vratu) ter na notranji površini (na robu ustja) prežgani organ- ski ostanki in saje; rek. pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 3,9 cm. 912 SE 2, sek. 1/kv. BC37, inv. št. A 3632 Kuhinjsko posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; rek. pr. u. 15,0 cm, ohr. v. 1,7 cm. 913 SE 2, sek. 4/kv. BF29, inv. št. A 3633 Kuhinjsko (morda namizno ?) posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina raska- va in brisana; barva zunanje površine rdeča, notranje površine rjava; okras vrezi, vodoravni črti na vratu; rek. pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. 286 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 907–913 SE 2, merilo 1 : 2. 287 914 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. A 3634 924 SE 2, sek. 1/kv. AO58, inv. št. A 3644 Namizno posodje, vrč, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana prosto- vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva ročno?; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdeča; okras modeliranje (plastično rebro), vodoravno rebro; svetlo rdeča; okras vrezovanje (široko žlebljenje), vzporedni rek. pr. u. 10,2 cm, ohr. v. 5,4 cm. navpični črti; ohr. dl. 5,8 cm, š. 3,8 cm. 915 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. A 3635 925 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. A 3645 (Fino ?) namizno posodje, odlomek ustja z ostenjem posode, Namizno posodje, odlomek ostenja z ročajem posode. verjetno vrča. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in bri- prašnata in brisana; barva rdeča; okras vrezi, vodoravna črta; sana; barva rdeča; okras vrezi, tri vzporedne vodoravne črte; rek. pr. u. 6,0 cm, ohr. v. 2,0 cm. dl. 2,7 cm, š. 5,2 cm, ročaj – š. 4,2 cm, nv. db. 0,7 cm. 916 SE 2, sek. 4/kv. BD28, inv. št. A 3636 Kuhinjsko posodje, vrč, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; bar- va rjava; okras vtisi nohta, vodoraven niz odtisov na odebelje- nem robu na vratu; rek. pr. u. 4,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. 917 SE 2, sek. 1/kv. AO36, inv. št. A 3637 (Fino ?) namizno posodje, skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata s sljudo; površina raska- va in brisana; barva siva; okras modeliranje (plastično rebro), vodoravno rebro na vratu; rek. pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. 918 SE 2, sek. 4/kv. BE26, inv. št. A 3638 Kuhinjsko / namizno? posodje, Čaša, odlomek dna z oste- njem posode. Izdelana na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rdeča, notranje površine lisasta, rjava in sivo črna; okras vtisi nohta, rahlo nagnjeni vodoravni odtisi; na notranji površini sledi saj; rek. pr. d. 5,6 cm, ohr. v. 3,8 cm. 919 SE 2, sek. 1/kv. AO34, inv. št. A 3639 Namizno posodje, noga?, odlomek dna z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdeča; rek. pr. d. 9,6 cm, ohr. v. 4,0 cm. 920 SE 2, sek. 1/kv. AJ42, inv. št. A 3640 Namizno posodje, odlomek ostenja posode. Izdelana na vre- tenu; masa drobnozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rdeča; okras vrezovanje (široko žlebljenje), vzporedne vodoravne črte; nv. rek. š. 11,9 cm, ohr. v. 4,1 cm. 921 SE 2, sek. 1/kv. AN41, inv. št. A 3641 Namizno posodje, odlomek ostenja posode, morda vrč. Izde- lan na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rjava; dl. 3,2 cm, š. 4,2 cm. 922 SE 2, sek. 1/kv. AS57, inv. št. A 3642 Kuhinjsko posodje, odlomek ostenja posode. Izdelana na vre- tenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras vrezi, vzporedne vodoravne črte; dl. 3,9 cm, š. 4,5 cm. 923 SE 2, sek. 1/kv. AU37, inv. št. A 3643 Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana prosto- ročno?; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva rdeča; ohr. dl. 4,4 cm, pr. 2,0 cm. 288 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 914–925 SE 2, merilo 1 : 2. 289 926 SE 2, sek. 1/kv. AN35, inv. št. A 3646 Namizno posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva rdeča; rek. pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 3,1 cm. 927 SE 2, sek. 1/kv. AN51, inv. št. A 3647 Namizno posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva svetlo rdeča; rek. pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 3,6 cm. 928 SE 2, sek. 1/kv. AN41, inv. št. A 3648 Namizno posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdela- na na vretenu; masa finozrnata; površina mazava in brisana; na zunanji površini sledi premaza, rdeč (2.5YR 4/6), notranja površina svetlo rjava; ohr. š. 2,4 cm, ohr. v. 1,6 cm. Srednjeveška in novoveška keramika v plasti SE 2 929 SE 2, sek. 1/kv. AR42, inv. št. A 3674 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva temno rjava; okras vrezi, več vzporednih vodoravnih črt; rek. pr. u. 24,9 cm, ohr. v. 6,4 cm. Obdobje: srednji vek?. 930 SE 2, sek. 1/kv. AR51, inv. št. A 3675 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; na zunanji površini pod robom ustja prežgani organski ostanki; rek. pr. u. 19,0 cm, ohr. v. 2,4 cm. Obdobje: srednji vek. 931 SE 2, sek. 1/kv. AJ42, inv. št. A 3676 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; rek. pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. Obdobje: srednji vek. 932 SE 2, sek. 1/kv. AR52, inv. št. A 3677 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva svetlo siva; saje na obeh površinah, več na zunanji površini tik pod robom ustja; rek. pr. u. 14,0 cm, ohr. v. 2,4 cm. Obdobje: srednji vek. 290 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 926–932 SE 2, merilo 1 : 2. 291 933 SE 2, sek. 1/kv. AN32, inv. št. A 3678 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; rek. pr. u. 25,0 cm, ohr. v. 2,5 cm. Obdobje: srednji vek. 934 SE 2, sek. 1/kv. AN60, inv. št. A 3679 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, svetlo siva, siva in rjava; rek. pr. u. 20,6 cm, ohr. v. 2,0 cm. Obdobje: srednji ali novi vek. 935 SE 2, sek. 1/kv. AN51, inv. št. A 3680 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, sivo črna in svetlo rjava; rek. pr. 19,0 cm, ohr. v. 2,6 cm. Obdobje: srednji vek. 936 SE 2, sek. 1/kv. AP56, inv. št. A 3681 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; okras vrezi, več vzporednih vodoravnih črt; rek. pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 3,0 cm. Obdobje: srednji vek. 937 SE 2, sek. 1/kv. AR42, inv. št. A 3682 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; okras vrezi, več vzporednih vodoravnih črt; rek. pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 3,0 cm. Obdobje: srednji vek. 938 SE 2, sek. 1/kv. AP55, inv. št. A 3683 Odlomek ustja z ostenjem posode, verjetno vrča. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena, luknji- časta; barva sivo črna; okras modeliranje, plastično rebro; na zunanji površini ostanki saj; rek. pr. 12,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. Obdobje: srednji vek. 939 SE 2, sek. 4/kv. BF29, inv. št. A 3684 Vrč, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; zunanja površina gladka ter raskava in brisana, notranja površina gladka; na zunanji površini do rebra in notranji površini glazura, lisasta, rjavo rdeča (2.5YR 4/6), barva preostale zunanje površine svetlo rdeča; okras modeliranje (plastično rebro), vodoravno rebro; vidna površina za pričvr- stitev ročaja, ki ni ohranjen; rek. pr. u. 11,6 cm, ohr. v. 2,3 cm. Obdobje: novi vek. 940 SE 2, sek. 4/kv. BE31, inv. št. A 3685 Vrč?, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras modeliranje (plastično rebro), vodoravno rebro; rek. pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 2,8 cm. Obdobje: srednji vek. 941 SE 2, sek. 1/kv. AP57, inv. št. A 3686 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; okras vrezovanje (široko žlebljenje), vodoravne vzporedne črte; rek. pr. 26,4 u. cm, ohr. v. 3,5 cm. Obdobje: srednji vek. 292 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 933–941 SE 2, merilo 1 : 2. 293 942 SE 2, sek. 1/kv. AJ42, inv. št. A 3687 950 SE 2, sek. 1/kv. AN40, inv. št. A 3695 Pokrov, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa Več odlomkov pravokotne poškodovane ukrivljene bronaste drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje ploščice, sestavljene iz dveh vzporednih tankih kosov pločevi- površine lisasta, rjava, notranje površine sivo črna; dl. 4,4 cm, ne, ki imata slabo viden motiv. Ukrivljenost ploščice je nastala š. 2,9 cm. Obdobje: srednji vek. verjetno kasneje, saj se okras nadaljuje tudi na ukrivljenem delu. Spodnja? ploskev ima iztolčene naslednje motive: na 943 SE 2, sek. 1/kv. AO42, inv. št. A 3688 sredini sta dva pasova, zapolnjena z različno velikimi po- Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa drobno- vezanimi punciranimi krožci, leva stran je prazna, desna pa zrnata; površina raskava in brisana; barva svetlo rjava, morda prikazuje dele človeških nog, ki stojijo na prstih, in rok, del ostanki premaza, rjav (7.5YR 5/6); okras vrezi, tri vzporedne sulice oz. kija in različne polkrožne črte v zgornjem kotu; vodoravne črte ter enotračna valovnica pod njimi; morda tudi zgornjo ploskev delita pasova, izpolnjena s povezanimi ponovno izpostavljena ognju; dl. 4,0 cm, š. 4,7 cm. Obdobje: punciranimi krožci, na desni strani sta vidni dve človeški figuri, srednji vek. zgornja je bolje izražena in ima desno roko dvignjeno, okrog 944 SE 2, sek. 4/kv. BB31, inv. št. A 3689 ledij ima ogrinjalo, telo ima nakazano muskulaturo, nakazane Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa finozr- so tudi poteze obraza, desna noga stoji na prstih, na tleh ver- nata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras vrezi, jetno stoji bojni kij, ob pasu mu visi neke vrste mošnja, morda štiritračna valovnica; dl. 2,6 cm, š. 2,6 cm. Obdobje: zgodnji bodalo?; spodnja figura je bolj poškodovana, vidne so le po- srednji vek? teze obraza, ki so drugačne od zgornje figure, lica so polna, leva roka je dvignjena, trup je prepasan s trakom. Dl. 3,1 cm, 945 SE 2, sek. 1/kv. AO52, inv. št. A 3690 š. 7,8 cm, db. 0,1 cm. Obdobje: neopredeljivo. Steklena čaša, odlomek ustja z ostenjem. Steklo je mat/mleč- no in bele barve; rek. pr. u. 8,0 cm, ohr. v. 1,5 cm. 946 SE 2, sek. 1/kv. AM50, inv. št. A 3691 Bronast gumb s polkrožno zanko za pritrditev na spodnji strani. Zgornja ploskev ima poudarjen rob ter na sredini motiv topa, polnilni drog ter verjetno treh topovskih krogel na polkrožni površini. Pr. 2,3 cm, db. 0,3 cm, vel. obročka 0,2 × 0,6 cm. 947 SE 2, sek. 1/kv. AR41, inv. št. A 3692 Bronasta aplika ali gumb. Večkotne ovalne oblike, osrednji del kupolast, ozek rob. Pr. 2,5 cm, v. 0,8 cm. 948 SE 2, sek. 1/kv. AK63, inv. št. A 3693 Odlomek ukrivljene bronaste pločevine. Dl. 1,7 cm, š. 0,2 cm, db. 0,05 cm. 949 SE 2, sek. 4/kv. BB32, inv. št. A 3694 Bronast naboj. Dobro ohranjen. Dl. 3,0 cm, pr. 0,7 cm. 294 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 942–944 SE 2, merilo 1 : 2; 945–950 SE 2, merilo 1 : 1. 295 951 SE 2, sek. 4/kv. AP34, inv. št. P 6518 Odbitek z drobtinčasto retušo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na desnem lateralnem robu na dorzalni strani se nahajajo drobtinčaste retuše. Vel.: 2,8 × 3,3 × 1,1 cm; 6 g. 952 SE 2, sek. 4/kv. BE28, inv. št. P 6519 Retuširan odlomek odbitka iz svetlo sivega preperelega ro- ženca. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.:4,7 × 3,2 × 0,5 cm; 6 g. 953 SE 2, sek. 4/kv. BG30, inv. št. P 6520 Odbitek z izjedo iz sivega roženca. Talon je gladek. Na dis- talnem delu desnega lateralnega roba na ventralni strani je izdelana izjeda. Vel: 4 × 2,5 × 1 cm; 9 g. 954 SE 2, sek. 4/kv. BB31, inv. št. P 6521 Sveder na odlomku odbitka iz temno sivega roženca. Na levem in desnem lateralnem robu distalnega dela na dorzalni strani so izdelane strme retuše. Vel.: 1,7 × 1 × 0,4 cm; 0,5 g. 955 SE 2, sek. 4/kv. AZ29, inv. št. P 6522 Retuširan odbitek iz temno rjavo sivega roženca. Talon je zdrobljen. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,3 × 1,8 × 0,6 cm; 2 g. 956 SE 2, sek. 4/kv. BE27, inv. št. P 6523 Unipolarno jedo iz svetlo sivega roženca. Udarna površina je pokrita s korteksom. Vel.: 19 × 2,2 × 3 cm; 17 g. 296 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 951–956 SE 2, merilo 1 : 1. 297 957 SE 2, sek. 4/kv. AT37, inv. št. P 6524 Polipolarno jedro iz sivega roženca. Udarne površine so retu- širane. Vel.: 3 × 2,5 × 2 cm; 19 g. 958 SE 2, sek. 4/kv. AO33, inv. št. P 6525 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 4,8 × 2,3 × 1,8 cm; 21 g. 959 SE 2, sek. 4/kv. BH23, BI23, inv. št. P 6526 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 7,4 × 5,8 × 2 cm; 132 g. 960 SE 2, sek. 4/kv. BH23, BI23, inv. št. P 6527 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5,8 × 5,4 × 1,4 cm; 70 g. 961 SE 2, sek. 4/kv. AR, AS32, 33, inv. št. P 6528 Odlomek žrmlje iz svetlo sivega srednjezrnatega konglomera- ta. Vel.: 5 × 3,8 × 1,6 cm; 30 g. 298 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 957, 958 SE 2, merilo 1 : 1; 959–961 SE 2, merilo 1 : 2. 299 Prazgodovinska keramika v plasti SE 1 (ornici) 962 SE 1, sek. 1/kv. AS36, inv. št. P 6529 Skleda, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prosto- ročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; bar- va sivo črna; rek. pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 3,0 cm. Obdobje: prazgodovina. 963 SE 1, sek. 1/kv. AT39, inv. št. P 6530 Odlomek ustja z ostenjem ter ročajem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina gladka in glajena; barva zunanje površine sivo črna, notranje površine lisasta, sivo črna in rjava; ohr. š. 5,0 cm, ohr. v. 5,8 cm, ročaj – š. 2,9 cm, db. 0,7 cm. Obdobje: bronasta doba. 964 SE 1, sek. 1/kv. AU38, inv. št. š. P 6531 Odlomek ostenja posode - pithosa. Izdelan prostoročno; masa finozrnata; zunanja površina gladka in glajena, notranja površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine temno rjava; okras modeli- ranje (plastično rebro), držaj ter apliciranje (rebro), vodoravno razčlenjeno rebro, ki se zaključi v držaju; dl. 6,8 cm, š. 8,3 cm, db. 1,2 cm; držaj – ohr. dl. 4,7, ohr. š. 3,8 cm, ohr. v. 3,4 cm; rebro – nv. š. 2,0 cm, v. 2,3 cm. Obdobje: prazgodovina. 965 SE 1, sek. 1/kv. AO50, inv. št. š. P 6532 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rdeča, rjava, sivo črna; rek. pr. d. 16,4 cm, ohr. v. 2,8 cm. Obdobje: prazgodovina. 966 SE 1, sek. 1/kv. BB40, inv. št. š. P 6533 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa grobozrnata; površina hrapava in brisana; barva rjava; rek. pr. d. 18,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. Obdobje: prazgodovina. 967 SE 1, sek. 1/kv. AU38, inv. št. š. P 6534 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rdeča; rek. pr. d. 5,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. Obdobje: prazgodovina. 300 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 962–967 SE 1, merilo 1 : 2. 301 Rimskodobna keramika v plasti SE 1 (ornici) 968 SE 1, sek. 4/kv. AV31, inv. št. A 3649 Kuhinjsko ? posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; na zunanji in notranji površini poškodovan premaz, lisast, rjav in sivo črn (2.5YR 4/4 in 10YR 2/1); morda le močno ožgan rjav premaz; rek. pr. u. 10,8 cm, ohr. v. 2,5 cm. 969 SE 1, sek. 1/kv. AP38, inv. št. A 3650 Namizno posodje, skleda, odlomek dna z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina raskava in brisana; bar- va lisasta, sivo črna; rek. pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 3,1 cm. 970 SE 1, sek. 1/kv. AR61, inv. št. A 3651 Namizno posodje, pokrov, odlomek držaja z ostenjem. Izde- lan na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rdeča; rek. pr. držaja 5,0 cm, ohr. v. 3,4 cm. 971 SE 1, sek. 1/kv. BT42, inv. št. A 3652 Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana na vretenu/prostoročna dodelava; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva svetlo rdeča; okras vrezovanje (ši- roko žlebljenje), tri različno široke in globoke vzporedne črte; ohr. dl. 6,1 cm, š. 6,2 cm, nv. db. 1,7 cm. 972 SE 1, sek. 1/kv. AL52, inv. št. A 3653 Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana prosto- ročno; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva svetlo rdeča; okras vrezovanje (široko kaneliranje), vzpore- dni različno široki navpični črti, ki tvorita najmanj tri rebra; dl. 6,5 cm, š. 3,6 cm, nv. db. 1,6 cm. 973 SE 1, sek. 1/kv. AS52, inv. št. A 3654 Namizno posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rdeča; rek. pr. d. 14,2 cm, ohr. v. 3,6 cm. 974 SE 1, sek. 1/kv. AR40, inv. št. A 3655 (Fino ?) namizno posodje, odlomek dna z ostenjem po- sode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina pra- šnata in brisana; barva lisasta, svetlo siva in svetlo rdeča; rek. pr. d. 8,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 975 SE 1, sek. 1/kv. AS57, inv. št. A 3656 (Fino ?) namizno posodje, odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva rdeča; ohr. š. 4,3 cm, ohr. v. 2,1 cm. 302 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 968–975 SE 1, merilo 1 : 2. 303 Srednjeveška in novoveška keramika v plasti SE 1 986 SE 1, sek. 1/kv. AM44, inv. št. A 3706 (ornici) Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena, luknjičasta; barva 976 SE 1, sek. 1/kv. AS62, inv. št. A 3696 lisasta, svetlo rjava in sivo črna (predvsem na robu ustja); okras Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu?; modeliranje, plastično rebro; rek. pr. u. 22,4 cm, ohr. v. 2,9 cm. masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; Obdobje: srednji vek. rek. pr. u. 46,6 cm, ohr. v. 8,8 cm. Obdobje: srednji vek? 977 SE 2, sek. 1/kv. AR42, inv. št. A 3697 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na počasnem vre- tenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; rek. pr. u. 20,4 cm, ohr. v. 2,7 cm. Obdobje: srednji vek? 978 SE 1, sek. 1/kv. AT53, inv. št. A 3698 Lonček, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; rek. pr. u. 7,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. Obdobje: srednji vek. 979 SE 1, sek. 1/kv. AR39, inv. št. A 3699 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; okras; rek. pr. u. 13,6 cm, ohr. v. 2,2 cm. Obdobje: srednji vek. 980 SE 1, sek. 1/kv. AO50, inv. št. A 3700 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glazirana; barva glazure lisasta, svetlo rdeča z lisami zelene in sive; okras slikanje?; rek. pr. u. 22,0 cm, ohr. v. 2,1 cm. Obdobje: novi vek. 981 SE 1, sek. 1/kv. AT50, inv. št. A 3701 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva sivo črna; rek. pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. Obdobje: srednji vek. 982 SE 1, sek. 4/kv. AV31, inv. št. A 3702 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva siva; okras vrezi, dve vzporedni črti, vmes vtisi šila, vodoravni odtisi; ohr. š. 4,7 cm, ohr. v. 2,5 cm. Obdobje: srednji vek. 983 SE 1, sek. 1/kv. AL53, inv. št. A 3703 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras vrezi, vzporedna črta tik pod ustjem; na notranji površini na robu ustja prismojeni organski ostanki; rek. pr. u. 11,6 cm, ohr. v. 2,0 cm. Obdobje: srednji vek. 984 SE 1, sek. 1/kv. AS58, inv. št. A 3704 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina raskava, glajena in luknjičasta; barva lisasta, rjava in temno rjava; rek. pr. u. 16,0 cm, ohr. v. 3,7 cm. Obdobje: srednji vek. 985 SE 1, sek. 1/kv. AO54, inv. št. A 3705 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena, luknjičasta; barva lisa- sta, rjava, svetlo rjava in sivo črna; okras vrezi, vzporedne črte; rek. pr. 13,6 cm, ohr. v. 1,8 cm. Obdobje: srednji vek. 304 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 976 SE 1, merilo 1 : 4; 977–986 SE 1, merilo 1 : 2. 305 987 SE 1, sek. 1/kv. AO60, inv. št. A 3707 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina gladka; na obeh površinah glazura, svetlo rjava (10R 6/4); okras slikanje, vodoravna črta, rjava (5Y 5/8); rek. pr. u. 26,4 cm, ohr. v. 3,1 cm. Obdobje: novi vek. 988 SE 1, sek. 4/kv. BB29, inv. št. A 3708 Skleda, odlomek ustja z ostenjem. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva lisasta, siva; rek. pr. u. 22,6 cm, ohr. v. 3,2 cm. Obdobje: srednji vek. 989 SE 1, sek. 1/kv. AV49, inv. št. A 3709 Pokrov, odlomek držaja z ostenjem. Izdelan na vretenu/pro- storočno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva siva; rek. pr. držaja 6,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. Obdobje: srednji vek. 990 SE 1, sek. 1/kv. AU49, inv. št. A 3710 Pokrov, odlomek držaja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa drobnozrnata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine lisasta, rjava in svetlo rjava, notranje površine svetlo rjava; rek. pr. držaja 5,2 cm, ohr. v. 2,8 cm. Obdobje: rimska doba/srednji vek? 991 SE 1, sek. 1/kv. AS35, inv. št. A 3711 Odlomek ostenja posode. Izdelana na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glaje- na, luknjičasta; barva zunanje površine rjava, notranje površine sivo črna; okras vrezi, dva vzporedna pasova vodoravnih črt, prekinjenih z enotračno valovnico; dl. 2,9 cm, š. 3,5 cm. Obdobje: zgodnji srednji vek. 992 SE 1, sek. 4/kv. BH26, inv. št. A 3712 Lonec, odlomek ostenja. Izdelan na vretenu; masa drobno- zrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava in siva; okras vrezi, vzporedni vodoravni črti; rek. pr. prehoda vratu v rame 26,0 cm, ohr. v. 4,7 cm. Obdobje: srednji vek. 993 SE 1, sek. 1/kv. AN57, inv. št. A 3713 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glazirana; glazura poškodovane, barva svetlo olivno zelena z zelenimi lisami; rek. pr. d. 11,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. Obdobje: srednji vek, morda novi vek. 994 SE 1, sek. 1/kv. AU57, inv. št. A 3714 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, svetlo rjava in temno rjava, notranje površine svetlo rjava; na notranji površini poškodovane sledi rumene glazure; na zunanji površini sledi saj; ohr. š. 3,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. Ob- dobje: srednji vek. 306 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 987–994 SE 1, merilo 1 : 2. 307 995 SE 1, sek. 4/kv. BB24, inv. št. A 3715 1002 SE 1, sek. 1/kv. AZ47, inv. št. A 3722 Bronasta okrogla plošča/disk z odprtino; površina poškodo- Železna pila trikotnega preseka s trnom kvadratnega preseka vana z vrezi, zunanji rob na enem mestu odlomljen, notranja za nasaditev na ročaj. Dl. 13,5 cm, š. lista 1,2 cm, š. trna 0,4 cm. odprtina neenakomerno odebeljena; rahlo skrivljena. Nv. zu- nanji pr. 11,1 cm, nv. notranji pr. 3,8 cm, š. 4,1 cm, db. 0,1 cm. 1003 SE 1, sek. 1/kv. AZ46, inv. št. A 3723 Železen klin. Dl. 9,9 cm, pr. 1,2 cm 996 SE 1, sek. 1/kv. AN62, inv. št. A 3716 Bronasta preluknjana ploščica; luknja le na enem, zavihanem 1004 SE 1, sek. 1/kv. AV44, inv. št. A 3724 robu. Ohr. dl. 1,6 cm, š. 1,7 cm, db. 0,1 cm, pr. luknje 0,1 cm. Odlomek železne podkve. Ohranjena peta in ozobec. Ohr. dl. 6,6 cm, š. 2,0 cm, db. 1,0 cm. 997 SE 1, sek. 1/kv. AZ37, inv. št. A 3717 Bronasta aplika, verjetno pokrovček; pločevina je ukrivljena. Pokrovček je sestavljen iz ravnega okroglega dna, ki ima na nasprotnih straneh krilca, eno je kvadratno ter ukrivljeno navzdol (za učvrstitev, ko je pokrovček zaprt), drugo zavi- to navznoter (in je verjetno služilo za pritrditev na ustje? s tečajem oz. palčko), tu je dno tudi rahlo zarezano. Na sredini dna se dviguje stožčasto oblikovana izboklina, ki ima na vrhu eno večjo in ob dnu deset manjših odprtin/luknjic. Dl. 2,5 cm, š. 3,2 cm, v. 1,5 cm, pr. odprtin pr. 0,2 cm. 998 SE 1, sek. 1/kv. AS60, inv. št. A 3718 Odlomek bronaste pločevine; robovi ostri, ena od daljših stra- nic ima rahlo navzgor ukrivljen rob. Ohr. dl. 5,1 cm, š. 1,6 cm, db. 0,1 cm 999 SE 1, sek. 1/kv. AU36, inv. št. A 3719 Železna puščična ost s sploščenim listom ter trnom okroglega preseka. Ohr. dl. 5,4 cm, š. 2,4 cm, tulec – ohr. dl. 2,7 cm, pr. 0,8 cm. 1000 SE 1, sek. 1/kv. AT38, inv. št. A 3720 Železen žebelj, glava je trikotne oblike, trn je pravokotnega preseka; dl. 2,4 cm, š. glave 1,7 cm, š. trna 0,4 × 0,2 cm. 1001 SE 1, sek. 1/kv. AR45, inv. št. A 3721 Železen nož. Hrbet rezila je rahlo upognjen in stopničasto prehaja v trn, ki je kvadratnega preseka. List je trikotne oblike. Dl. 17,4 cm, š. 2,4 cm, trn – dl. 4,4 cm, š. 0,9 cm, db. 0,7cm. 308 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 995 SE 1, merilo 1 : 2; 996–1000 SE 1, merilo 1 : 1; 1000–1004 SE 1, merilo 1 : 2. 309 1005 SE 1, sek. 4/kv. AO39, inv. št. P 6545 Praskalo na klini iz temno sivega roženca. Talon je gladek. Na distalnem delu na dorzalni strani je izdelano čelo praskala. Vel.: 2,2 × 1,3 × 0,5 cm; 2 g. 1006 SE 1, sek. 4/kv. AT25, inv. št. P 6546 Odlomek brusa iz svetlo sivega drobnozrnatega peščenjaka. Vel.: 5 × 4,5 × 1 cm; 45 g. 1007 SE 1, sek. 4/kv. BB29, inv. št. P 6547 Odlomek brusa iz svetlo sivo rjavega drobnozrnatega pešče- njaka. Vel.: 6,7 × 3,4 × 1,3 cm; 38 g. Geologija - ponikalniki, vrh sterilne plasti SE 3 1008 SE 10, sek. 1/kv. AO46, inv. št. A 3725 Namizno posodje, odlomek dna posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva siva; rek. pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 1,6 cm. Obdobje: rimska doba. 1009 SE 98, sek. 1/kv. AT21 inv. št. P 6535 Odlomek ostenja posode. Izdelana prostoročno; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; okras vrezi, kratke poševne črte na kleku; dl. 3,4 cm, š. 5,1 cm. Obdobje: prazgodovina. 1010 SE 98, sek. 4/kv. AT28, inv. št. A 3657 Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina mazava in brisana; barva sveto rdeča; ohr. dl 1,5 cm, š. 1,6 cm, nv. db. 0,4 cm. Obdobje: rimska doba. 1011 SE 98, sek. 4/kv. AT28, AT29, AS28, AS29, inv. št. A 3726 Lonec, odlomek roba ustja. Izdelan na vretenu; masa finozr- nata; površina gladka in glajena; barva sivo črna; dl. 3,8 cm, š. 2,5 cm. Obdobje: srednji vek. 1012 SE 98, sek. 4/kv. AT28, AT29, inv. št. P 6536 Retuširana klina iz sivega roženca. Talon je gladek. Na dis- talnem delu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,8 × 1,7 × 0,5 cm; 3 g. 310 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1005 SE 1, merilo 1 : 1.; 1006, 1007 SE 1, merilo 1 : 2; 1008 SE 10, merilo 1 : 2; 1009–1012 SE 98, merilo 1 : 2 311 1013 SE 98, sek. 4/kv. AS29, inv. št. P 6537 Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je pokrit s kor- teksom. Na desnem lateralnem robu na ventralni strani so izdelane retuše. Vel.: 6 × 3,8 × 1,2 cm; 24 g. 1014 SE 98, sek. 4/kv. AT28, AT29, AS28, AS29, inv. št. P 6538 Strgalo na odbitku iz sivega roženca. Talon je gladek. Na levem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 4,4 × 2,4 × 0,6 cm; 4 g. 1015 SE 98, sek. 4/kv. AT, AS28, 29, inv. št. P 6539 Bipolarno jedro iz sivega roženca. Udarni površini sta retušira- ni. Vel.: 2,3 × 2,2 × 2 cm; 6 g. 1016 SE 132, sek. 4/kv. BB37, inv. št. A 3727 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, siva; okras vtiskovanje (odtis pečata), odtis preprostega križa v krogu na spodnji, zunanji površini dna; na notranji površini dna ostanki lončarskega polža, na zunanji površini sledi saj; rek. pr. d. 12,0 cm, ohr. v. 4,7 cm. Obdobje: srednji vek. 1017 SE 132, sek. 4/kv. BB36, BC37, inv. št. A 3728 Odlomek dna posode. Izdelana na vretenu; masa drobnozr- nata; površina raskava in brisana; barva zunanje površine sivo črna, notranje površine siva; okras vtiskovanje (odtis pečata), okrogel pečat na dnu; ohr. dl. 3,6 cm, ohr. š. 3,2 cm. Obdobje: srednji vek. 312 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1013–1015 SE 98, merilo 1 : 1; 1016, 1017 SE 132, merilo 1 : 2. 313 1018 SE 3, sek. 1/kv. AZ40, inv. št. začasna š. P 6540 Lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva lisasta, rjava; okras vrezovanje (metličenje), okras po celotni povr- šini odlomka; rek. pr. u. 23,0 cm, ohr. v. 19,5 cm. Obdobje: prazgodovina. 1019 SE 3, sek. 1/kv. AZ38, inv. št. začasna š. P 6541 Lonec - pithos, odlomek ostenja z držajem. Izdelan prosto- ročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranje površine sivo črna; okras apliciranje (rebro), vodoravno rebro, ki se zaključi v držaju, ponekod razčlenjeno; nv. rek. š. 45,4 cm, ohr. v. 12,8 cm, držaj – dl. 6,5 cm, nv. š. 3,4 cm, nv. db. 5,0 cm, rebro – š. 1,3 cm, db. 0,4 cm. Obdobje: bronasta doba. 1020 SE 3, sek. 1/kv. AZ38, inv. št. začasna š. P 6542 Lonec, odlomek dna z ostenjem. Izdelan prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine lisasta, rjava in rdeča, notranja površine sivo črna; rek. pr. u. 9,8 cm, ohr. v. 10,9 cm. Obdobje: bronasta doba. 1021 SE 3, sek. 1/kv. AO43, inv. št. začasna š. P 6543 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa finozrnata; površina gladka in glajena; barva rjava; rek. pr. d. 12,6 cm, ohr. v. 3,0 cm. Obdobje: bronasta doba. 1022 SE 3, sek. 1/kv. AN41, inv. št. začasna š. P 6544 Odlomek dna z ostenjem posode. Izdelana prostoročno; masa drobnozrnata; površina gladka in glajena; barva zunanje površine rdeča, notranje površine sivo črna; rek. pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 5,3 cm. Obdobje: bronasta doba. 314 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1018 SE 3, merilo 1 : 2; 1019 SE 3, merilo 1 : 4; 1020–1022 SE 3, merilo 1 : 2. 315 1023 SE 3, sek. 1/kv. AS58, inv. št. A 3658 Namizno posodje, lonec, odlomek ustja z ostenjem. Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo rdeča; rek. pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. Obdobje: rimska doba. 1024 SE 3, sek. 4/kv. AS57, inv. št. A 3659 Namizno posodje, odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva svetlo siva; rek. pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 2,0 cm. Obdobje: rimska doba. 1025 SE 3, sek. 1/kv. AN53, inv. št. A 3660 (Fino ?) namizno posodje, pokrov, odlomek držaja z oste- njem; morda noga? Izdelan na vretenu; masa finozrnata; površina prašnata in brisana; barva siva; rek. pr. držaja 3,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. Obdobje: rimska doba. 1026 SE 3, sek. 1/kv. AS56, inv. št. A 3661 Namizno posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana na vretenu?; masa finozrnata; površina mazasta in brisana; barva svetlo rdeča; okras vrezovanje (široko kaneliranje), vzporedne črte; ohr. dl. 7,4 cm, š. 4,0 cm, nv. db. 1,1 cm. Obdobje: rimska doba. 1027 SE 3, sek. 1/kv. AT46, inv. št. A 3662 Kuhinjsko posodje, odlomek ročaja posode. Izdelana pro- storočno; masa finozrnata; površina raskava in brisana; barva rdeča; okras vrezovanje, široko žlebljenje, na sredini ročaja črta, zaradi katere sta robova ročaja dvignjena v rob; ohr. dl. 5,3 cm, š. 3,8 cm, db. 1,0 cm. Obdobje: rimska doba. 1028 SE 3, sek. 1/kv. AK61, inv. št. A 3729 Odlomek ustja z ostenjem posode. Izdelana na vretenu; masa finozrnata; površina gladka in glazirana; barva glazure lisasta, temno rjava, rjava in rumena; ohr. š. cm, ohr. v. cm. Obdobje: novi vek. 1029 SE 3, sek. 1/kv. AS56, inv. št. A 3730 Steklen odlomek ustja z ostenjem. Izdelan s pihanjem/v kalu- pu; barva zelenkasta; ohr. š. 2,1 cm, ohr. v. 1,5 cm. 1030 SE 3, sek. 1/kv. AS58, inv. št. A 3731 Odlomek železne puščične osti; list sploščen, rombaste oblike, trn kvadratnega preseka. Ohr. dl. 4,4 cm, nv. š. lista 1,5 cm, trn – š. 0,8 cm, db. 0,3 cm. 1031 SE 3, sek. 1/kv. AS57, inv. št. A 3732 Železen predmet, okroglega preseka, na eni strani oblikovan v zanko, na nasprotni strani se razširi v dva kavlja kvadratnega preseka; dl. 15,6 cm, pr. 0,9 cm. 1032 SE 3, sek. 1/kv. AS57, inv. št. P 6548 Vbadalo na odlomku retuširane kline is svetlo rjavo sivega roženca. Na distalnem delu je izdelano vbadalo. Na levem in desnem lateralnem robu na dorzalni strani so izdelane retuše. Vel.: 2,9 × 1,7 × 0,5 cm; 3 g. 316 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 1023–1031 SE 3, merilo 1 : 2; 1032 SE 3, merilo 1 : 1. 317 12.2 Gradivo s površinskih 16 PON ZE 25A pregledov Praskalo na odbitku iz svetlo rjavega roženca; v. 2,5 cm, š. 1,8 cm, db. 1,1 cm. Bojan Djurić 17 PON ZE 5A Odbitek iz svetlo sivega roženca; v. 2,7 cm, š. 1,6 cm, db. 0,5 cm. Okrajšave 18 PON ZE 7C PON Ponikve Odbitek iz temno rjavega roženca; v. 3 cm, š. 2,6 cm, db. 0,4 cm. ZE zbiralna enota NMS Narodni muzej Slovenije 19 PON ZE 7E Odbitek iz sivega roženca; v. 2 cm, š. 1,4 cm, db. 1,2 cm. Gradivo hrani NMS. 20 PON ZE 1B Bronast narebren obroček; v. 1,3 cm, pr. 1,9 cm. 1 PON ZE 12H 21 PON ZE 18C Del okova iz bronaste pločevine okrašene z vtolčenim okra- Železna sulična ost; dl. 19,5 cm, š. 4 cm. som; š. 1,4 cm, dl. 1,8 cm, db. 0,1 cm. 2 PON ZE 12G Del železnega dleta kvadratnega preseka; dl. 12,6 cm, db. 0,7–1 cm. 3 PON ZE 14C Del železne vojaške čelade; š. 11,8 cm, v. 7,3 cm, db 0,2 cm. 4 PON ZE 14B Del železne podkve za peto čevlja; dl. 6,8 cm. 5 PON ZE 26A Del železne podkve za konico čevlja; dl. 3,6 cm. 6 PON ZE 9C Aluminijast držaj posode; dl. 5 cm, š. 3,7 cm. 7 PON ZE 12C Železen klinast kovan žebelj kvadratnega preseka; dl. 6,4 cm, š. 0,9 cm. 8 PON ZE 4C Železen ploščat klin; dl. 6,1 cm, š. 2 cm, db. 0,6 cm. 9 PON ZE 25A Železen kovan žebelj s ploščato glavo; dl. 13,3 cm, db. 0,8 cm. 10 PON ZE 19B Železen šrapnel; dl. 8,5 cm, š. 2,5 cm, db. 1,1 cm. 11 PON ZE 3C Železen šrapnel; dl. 13,1 cm, š. 2,4 cm, db. 0,9 cm. 12 PON ZE 19B Železen šrapnel; dl. 6,3 cm, š. 2,4 cm, db. 1,1 cm. 13 PON ZE 21C Železen šrapnel; dl. 5,8 cm, š. 1,5 cm, db. 0,9 cm. 14 PON ZE 22A Del glavnika iz črne plastike; dl. 9,7 cm, š. 3,7 cm, db. 0,5 cm. 15 PON ZE 11A Odbitek iz sivega roženca; v. 2 cm, š. 1,6 cm, db. 0,8 cm. 318 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 TP1, merilo 1 : 2. 319 22 PON ZE 20A Izvihano ustje sklede temno sive barve 5Y4/1; š. 5,4 cm, v. 4,9 cm, pr. 24,6 cm. 23 PON ZE 13C Odebeljeno izvihano ustje in ostenje lonca/sklede rdečkasto rumene barve 7.5Y7/6, prevlečene z olivno zeleno glazuro znotraj; š. 5,1 cm, v. 3,8 cm, pr. 26,4 cm. 24 PON ZE 16C Izvihano ustje sklede rožnato sive barve 7.5Y7/2, prevlečene znotraj in zunaj s svetlo zeleno glazuro; š. 2,7 cm, v. 2,1 cm, pr. 24 cm. 25 PON ZE 25A Uvihano ustje in ostenje sklede zelo temno sive barve 7.5Y3; š. 6,6 cm, v. 3,3 cm, pr. 32 cm. 26 PON ZE 28A Uvihano ustje in ostenje sklede rožnate barve 7.5Y8/4, pre- vlečene znotraj in zunaj z bež glazuro; š. 4,6 cm, v. 3,5 cm, pr. 26,6 cm. 27 PON ZE 25C Uvihano ustje in ostenje sklede rožnate barve 7.5Y8/4, prevlečene znotraj in zunaj z bež glazuro; š. 3,8 cm, v. 2 cm, pr. 20,4 cm. 28 PON ZE 20D Uvihano ustje in ostenje sklede rožnate barve 7.5Y7/4, pre- vlečene znotraj in zunaj z oker glazuro; š. 4,4 cm, v. 3,3 cm, pr. 24,4 cm. 29 PON ZE 21D Uvihano ustje in ostenje sklede rožnate barve 7.5Y8/4, prevlečene znotraj in zunaj z bež glazuro; š. 5 cm, v. 2,5 cm, pr. 22,6 cm. 30 PON ZE 20D Izvihano odebeljeno ustje in ostenje sklede rožnate barve 7.5Y8/4, prevlečene znotraj in zunaj z oker glazuro z zelenimi lisami zunaj; š. 2,6 cm, v. 2,7 cm, pr. 19,4 cm. 31 PON ZE 10A Gumb pokrovke rožnato sive barve 7.5Y6/2; v. 1,8 cm, pr. 5 cm. 32 PON ZE 4B Izvihano ustje in ostenje porcelanaste skodelice; š. 4,9 cm, v. 2,5 cm, pr. 13 cm. 33 PON ZE 3A Ustje in ostenje porcelanaste skodelice; š. 4,1 cm, v. 4,4 cm, pr. 8,6 cm. 34 PON ZE 27B Obod in ostenje porcelanastega krožnika; š. 8,4 cm, v. 7 cm, pr. 24 cm. 320 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 TP2, merilo 1 : 2. 321 35 PON ZE 23A 51 PON ZE 6E Izvihano ustje in ostenje lonca svetlo sive barve 10YR7/1; Izvihano ustje in ostenje lonca rdečkasto rumene barve š. 4,8 cm, v. 3,6 cm, pr. 20,4 cm. 7.5YR7/6 z oker glazuro zunaj in na ustju; š. 4,3 cm, v. 2,1 cm, pr. 19 cm. 36 PON ZE 25E Izvihano ustje in ostenje lonca temno sive barve 10YR4/1; 52 PON ZE 17A š. 5,3 cm, v. 2,7 cm, pr. 19,8 cm. Novec. LJ 87079. Jugoslavija, Socialistička federativna repu- blika Jugoslavija (1963–1992) 1965; 50 Para, Beograd (Mandić 37 PON ZE 15A 2006, 41.1); določil P. Kos; ni slike. Izvihano ustje in ostenje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR7/3; š. 4,6 cm, v. 3,5 cm, pr. 21,6 cm. 53 PON ZE 8H Novec. LJ 87078. Italija/Italia, Kraljevina (Republika) Italija, 38 PON ZE 13A Vittorio Emanuele III. (1900–1946) 1927; 10 Centesimi, Rim Izvihano ustje in ostenje lonca svetlo sive barve 10YR7/2; (=Roma) (Gigante 2010, 236); določil P. Kos; ni slike. š. 5,4 cm, v. 3 cm, pr. 22 cm. 39 PON ZE 19A Izvihano ustje in ostenje lonca svetlo sive barve 10YR7/2; š. 3,7 cm, v. 3 cm, pr. 15,4 cm. 40 PON ZE 24A Izvihano ustje in ostenje lonca svetlo sive barve 10YR7/1; š. 3,4 cm, v. 1,9 cm, pr. 14,4 cm. 41 PON ZE 7D Izvihano ustje in ostenje lonca svetlo sive barve 10YR7/2; š. 4,4 cm, v. 2,3 cm, pr. 14,2 cm. 42 PON ZE 22A Izvihano ustje in ostenje lonca temno sivo rjave barve 10YR4/2; š. 5,5 cm, v. 2,7 cm, pr. 18,4 cm. 43 PON ZE 19C Izvihano ustje lonca rdečkasto rumene barve 5YR7/6 z olivno zeleno glazuro znotraj; š. 6,5 cm, v. 2,3 cm, pr. 24,4 cm. 44 PON ZE 6C Izvihano ustje lonca rožnate barve 5YR7/4 z rjavkasto glazuro znotraj; š. 5,8 cm, v. 2,3 cm, pr. 0,2 cm. 45 PON ZE 5C Izvihano ustje lonca zelo svetlo rjave barve 10YR8/3 z bež glazuro znotraj in zunaj; š. 6,4 cm, v. 2,6 cm, pr. 21,8 cm. 46 PON ZE 11A Izvihano ustje in ostenje lonca zelo temno sive barve 10YR3/1; š. 4,5 cm, v. 1,9 cm, pr. 14 cm. 47 PON ZE 3C Izvihano ustje in ostenje lonca sivo rjave barve 10YR5/2; š. 4,7 cm, v. 3,1 cm, pr. 17,8 cm. 48 PON ZE 11A Izvihano odebeljeno ustje in ostenje lonca svetlo sive barve 10YR7/2; š. 5,5 cm, v. 2,1 cm, pr. 25,2 cm. 49 PON ZE 2B Izvihano ustje in ostenje lonca rdečkasto rumene barve 7.5YR6/6; š. 5,7 cm, v. 2,4 cm, pr. 19,8 cm. 50 PON ZE 22E Izvihano ustje in ostenje lonca temno sivo rjave barve 10YR4/2; š. 3,7 cm, v. 2,1 cm, pr. 17 cm. 322 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 TP3, merilo 1 : 2. 323 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 i. št. 1,6667 1,6667 Kost 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 2,5 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 i. št. 3,3333 Žlindra d. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 3 0 2 1 0 2 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 Kamen d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 Aluminij d. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 1,25 1,25 3,75 3,75 1,25 3,75 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 1,25 2,5 2,5 2,5 1,25 1,25 2,5 1,25 2,5 6,25 1,25 3,75 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 i. št. 1,6667 1,6667 1,6667 Železo 1 1 0 3 0 0 0 3 1 4 3 0 0 3 4 1 0 1 1 1 1 0 1 1 0 1 1 2 1 0 0 0 0 0 0 1 0 2 2 0 0 0 1 0 1 0 2 0 1 0 2 0 0 0 0 5 1 3 2 4 1 1 0 0 0 1 1 2 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 2,5 i. št. 6,25 1,25 1,25 3,75 3,75 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 3,75 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Steklo 0 5 1 1 3 3 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 1 1 1 0 0 3 3 1 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 1,25 1,25 Plastika 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 i. št. 1,6667 Pečnica d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 1,25 Ožgana glina d. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 0 100 10 30 30 30 2,5 100 25 10 35 45 2,5 10 2,5 15 50 7,5 7,5 7,5 13,75 13,75 32,5 32,5 56,25 56,25 13,75 33,75 17,5 17,5 28,75 32,5 12,5 16,25 21,25 6,25 16,25 21,25 17,5 21,25 22,5 22,5 62,5 23,75 8,75 11,25 12,5 43,75 56,25 18,75 37,5 31,25 43,75 43,75 12,5 37,5 37,5 12,5 12,5 13,75 6,25 11,25 8,75 16,25 13,75 6,25 i. št. 118,75 18,3333 23,3333 191,6666 16,6667 mlaj. obd. 11 11 26 26 9 9 16 19 11 8 27 24 14 14 23 26 10 13 17 11 18 5 13 17 14 23 14 17 18 10 12 2 18 10 12 10 8 19 7 21 9 2 9 8 2 12 2 7 9 3 6 5 8 7 7 2 6 6 6 10 10 11 5 9 7 13 11 5 6 6 Gradbeni mat. d. št. 20 15 25 20 5 15 0 10 0 0 15 10 50 10 5 10 10 50 25 5 5 7,5 10 2,5 21,25 3,75 31,25 18,75 6,25 6,25 6,25 11,25 1,25 8,75 6,25 1,25 8,75 26,25 18,75 18,75 16,25 26,25 17,5 12,5 8,75 12,5 8,75 6,25 13,75 3,75 6,25 6,25 12,5 6,25 6,25 12,5 68,75 18,75 18,75 31,25 12,5 13,75 11,25 17,5 13,75 16,25 16,25 i. št. 66,6666 8,3333 6,6667 mlaj. obd. 17 16 12 3 4 5 3 1 5 5 9 1 7 5 16 1 7 4 12 0 6 21 15 15 0 8 13 21 14 0 6 10 8 8 1 4 7 4 8 4 2 10 7 5 11 3 1 1 2 1 8 1 4 2 11 3 3 5 10 6 8 4 11 9 14 2 11 13 13 4 d. št. egleda 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 2,5 1,25 1,25 2,5 3,75 2,5 1,25 1,25 1,25 2,5 12,5 6,25 2,5 2,5 7,5 1,25 1,25 i. št. 3,3333 Keramika rim. obd. 1 0 2 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 2 0 0 0 2 1 0 2 0 1 2 0 0 0 3 2 1 0 1 4 1 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 2 0 0 0 2 0 6 0 1 1 0 0 d. št. ega pr 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. šinsk 5 etirano število r kto a F 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 interpr dejansko število d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 v m Dolžina 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 e ost Vidljiv 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 4 4 4 3 3 4 4 4 3 2 4 4 4 3 2 4 4 4 3 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Dodatek enota A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C A B A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D Zbiralna Rezultati povr 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Okrajšav i. š. d. št. 324 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 i. št. 1,6667 1,6667 Kost 0 0 0 1 0 1 0 0 2 0 0 0 0 1 0 0 0 1 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 2,5 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 i. št. 3,3333 Žlindra d. 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 3 0 2 1 0 2 0 2 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 Kamen d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 Aluminij d. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 0 0 0 0 5 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 1,25 1,25 3,75 3,75 1,25 3,75 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 1,25 2,5 2,5 2,5 1,25 1,25 2,5 1,25 2,5 6,25 1,25 3,75 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 i. št. 1,6667 1,6667 1,6667 Železo 1 1 0 3 0 0 0 3 1 4 3 0 0 3 4 1 0 1 1 1 1 0 1 1 0 1 1 2 1 0 0 0 0 0 0 1 0 2 2 0 0 0 1 0 1 0 2 0 1 0 2 0 0 0 0 5 1 3 2 4 1 1 0 0 0 1 1 2 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 2,5 i. št. 6,25 1,25 1,25 3,75 3,75 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 3,75 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Steklo 0 5 1 1 3 3 0 0 0 3 2 0 0 0 0 0 0 2 1 0 0 1 1 1 0 0 3 3 1 0 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 1,25 1,25 Plastika 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 i. št. 1,6667 Pečnica d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 1,25 Ožgana glina d. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 0 100 10 30 30 30 2,5 100 25 10 35 45 2,5 10 2,5 15 50 7,5 7,5 7,5 13,75 13,75 32,5 32,5 56,25 56,25 13,75 33,75 17,5 17,5 28,75 32,5 12,5 16,25 21,25 6,25 16,25 21,25 17,5 21,25 22,5 22,5 62,5 23,75 8,75 11,25 12,5 43,75 56,25 18,75 37,5 31,25 43,75 43,75 12,5 37,5 37,5 12,5 12,5 13,75 6,25 11,25 8,75 16,25 13,75 6,25 i. št. 118,75 18,3333 23,3333 191,6666 16,6667 mlaj. obd. 11 11 26 26 9 9 16 19 11 8 27 24 14 14 23 26 10 13 17 11 18 5 13 17 14 23 14 17 18 10 12 2 18 10 12 10 8 19 7 21 9 2 9 8 2 12 2 7 9 3 6 5 8 7 7 2 6 6 6 10 10 11 5 9 7 13 11 5 6 6 Gradbeni mat. d. št. 20 15 25 20 5 15 0 10 0 0 15 10 50 10 5 10 10 50 25 5 5 7,5 10 2,5 21,25 3,75 31,25 18,75 6,25 6,25 6,25 11,25 1,25 8,75 6,25 1,25 8,75 26,25 18,75 18,75 16,25 26,25 17,5 12,5 8,75 12,5 8,75 6,25 13,75 3,75 6,25 6,25 12,5 6,25 6,25 12,5 68,75 18,75 18,75 31,25 12,5 13,75 11,25 17,5 13,75 16,25 16,25 i. št. 66,6666 8,3333 6,6667 mlaj. obd. 17 16 12 3 4 5 3 1 5 5 9 1 7 5 16 1 7 4 12 0 6 21 15 15 0 8 13 21 14 0 6 10 8 8 1 4 7 4 8 4 2 10 7 5 11 3 1 1 2 1 8 1 4 2 11 3 3 5 10 6 8 4 11 9 14 2 11 13 13 4 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 2,5 1,25 1,25 2,5 3,75 2,5 1,25 1,25 1,25 2,5 12,5 6,25 2,5 2,5 7,5 1,25 1,25 i. št. 3,3333 Keramika rim. obd. 1 0 2 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 0 1 0 0 1 1 0 0 0 2 0 0 0 2 1 0 2 0 1 2 0 0 0 3 2 1 0 1 4 1 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 1 2 0 0 0 2 0 6 0 1 1 0 0 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 i. št. 1,25 1,25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 prazg. obd. d. št. 5 r kto a F 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 1,6667 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 v m Dolžina 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 4 4 4 3 3 4 4 4 3 2 4 4 4 3 2 4 4 4 3 1 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 enota A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C A B A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D A B C D Zbiralna 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 325 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 2,5 i. št. Kost 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 20 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 i. št. Žlindra d. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 Kamen d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Aluminij d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 št. 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 2,5 3,75 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 2,5 7,5 1,25 2,5 2,5 3,75 2,5 3,75 2,5 1,25 1,25 2,5 1,25 3,75 2,5 2,5 2,5 2,5 1,25 1,25 i. št. Železo 2 3 0 0 0 2 1 1 1 4 1 0 0 0 2 2 6 1 0 0 2 0 2 3 0 2 3 2 1 1 2 1 3 4 0 0 2 2 0 2 2 1 1 d. št. 130 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 i. št. 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Steklo 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 1 2 1 1 0 0 0 4 3 0 0 0 2 1 0 0 1 1 1 2 1 2 0 d. št. 66 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 Plastika 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 i. št. Pečnica d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 1,25 Ožgana glina d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 št. 25 5 7,5 35 15 30 20 20 7,5 15 10 13,75 11,25 13,75 8,75 37,5 112,5 62,5 3,75 13,75 17,5 27,5 18,75 21,25 13,75 17,5 26,25 16,25 18,75 81,25 16,25 16,25 48,75 27,5 22,5 16,25 46,25 26,25 12,5 21,25 28,75 23,75 23,75 i. št. mlaj. obd. 11 9 11 7 6 4 18 10 3 4 11 6 14 28 22 15 17 12 11 24 14 21 13 15 13 13 13 39 22 16 18 13 37 21 10 17 16 23 6 19 12 19 8 Gradbeni mat. d. št. 1443 5 75 10 0 25 10 10 10 5 5 0 6,25 2,5 7,5 2,5 7,5 7,5 16,25 13,75 68,75 31,25 12,5 8,75 11,25 1,25 6,25 12,5 6,25 6,25 3,75 8,75 31,25 11,25 21,25 12,5 13,75 17,5 12,5 17,5 3,75 16,25 6,25 3,75 i. št. mlaj. obd. 5 13 11 4 11 5 2 12 8 7 9 0 1 2 6 5 10 5 5 2 3 20 8 7 5 9 17 6 10 11 8 14 10 8 14 3 13 5 6 4 3 4 0 d. št. 802 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 3,75 6,25 2,5 1,25 1,25 2,5 1,25 12,5 1,25 2,5 1,25 1,25 2,5 6,25 1,25 1,25 2,5 2,5 i. št. Keramika rim. obd. 0 0 3 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 1 2 1 1 2 1 0 4 1 2 1 1 4 1 0 0 0 0 2 0 2 0 4 0 0 0 0 0 0 d. št. 10 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 i. št. 6,25 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 prazg. obd. d. št. r kto a F 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 v m Dolžina 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 enota A B C D A B C D A B C D A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B A B A B Zbiralna 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Skupaj 326 Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 1,25 2,5 i. št. Kost 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 0 0 0 0 20 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 1,25 2,5 1,25 i. št. Žlindra d. 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 št. 25 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 Kamen d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Guma 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. Aluminij d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 št. 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 2,5 3,75 2,5 1,25 1,25 1,25 1,25 2,5 2,5 7,5 1,25 2,5 2,5 3,75 2,5 3,75 2,5 1,25 1,25 2,5 1,25 3,75 2,5 2,5 2,5 2,5 1,25 1,25 i. št. Železo 2 3 0 0 0 2 1 1 1 4 1 0 0 0 2 2 6 1 0 0 2 0 2 3 0 2 3 2 1 1 2 1 3 4 0 0 2 2 0 2 2 1 1 d. št. 130 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 i. št. 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 3,75 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 Steklo 0 1 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 0 0 0 2 0 1 2 1 1 0 0 0 4 3 0 0 0 2 1 0 0 1 1 1 2 1 2 0 d. št. 66 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 Plastika 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 d. št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1,25 i. št. Pečnica d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 št. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 i. št. 1,25 1,25 1,25 Ožgana glina d. 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 št. 25 5 7,5 35 15 30 20 20 7,5 15 10 13,75 11,25 13,75 8,75 37,5 112,5 62,5 3,75 13,75 17,5 27,5 18,75 21,25 13,75 17,5 26,25 16,25 18,75 81,25 16,25 16,25 48,75 27,5 22,5 16,25 46,25 26,25 12,5 21,25 28,75 23,75 23,75 i. št. mlaj. obd. 11 9 11 7 6 4 18 10 3 4 11 6 14 28 22 15 17 12 11 24 14 21 13 15 13 13 13 39 22 16 18 13 37 21 10 17 16 23 6 19 12 19 8 Gradbeni mat. d. št. 1443 5 75 10 0 25 10 10 10 5 5 0 6,25 2,5 7,5 2,5 7,5 7,5 16,25 13,75 68,75 31,25 12,5 8,75 11,25 1,25 6,25 12,5 6,25 6,25 3,75 8,75 31,25 11,25 21,25 12,5 13,75 17,5 12,5 17,5 3,75 16,25 6,25 3,75 i. št. mlaj. obd. 5 13 11 4 11 5 2 12 8 7 9 0 1 2 6 5 10 5 5 2 3 20 8 7 5 9 17 6 10 11 8 14 10 8 14 3 13 5 6 4 3 4 0 d. št. 802 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 5 0 0 0 0 0 0 5 0 0 0 0 0 0 3,75 6,25 2,5 1,25 1,25 2,5 1,25 12,5 1,25 2,5 1,25 1,25 2,5 6,25 1,25 1,25 2,5 2,5 i. št. Keramika rim. obd. 0 0 3 0 0 0 1 0 0 2 0 0 1 1 2 1 1 2 1 0 4 1 2 1 1 4 1 0 0 0 0 2 0 2 0 4 0 0 0 0 0 0 d. št. 10 96 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2,5 2,5 i. št. 6,25 2 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13 prazg. obd. d. št. r kto a F 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 1,25 d tandar S 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 50 v m Dolžina 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 ost Vidljiv 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 enota A B C D A B C D A B C D A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B C D E A B A B A B Zbiralna 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Skupaj Ponikve pri Trebnjem, AAS 57, 2018 327 Document Outline 10Katalog stratigrafskih enot 10.1 Naselbinske ostaline iz bakrene dobe (lasinjska kultura) 10.2 Naselbinske ostaline iz zgodnje bronaste dobe (kultura Somogyvár−Vinkovci) 10.3 Srednja in pozna bronasta doba 10.4 Rimsko obdobje 10.5 Srednji vek 11Katalog gradiva 11.1 Izkopavanja 11.1.1 Bakrena doba 11.1.2 Zgodnja bronasta doba 11.1.3 Srednja in pozna bronasta doba 11.1.4 Mlajša železna doba 11.1.5 Rimska doba 11.1.6 Srednji vek 11.2. Gradivo s površinskega pregleda 12Analize 12.1 Zooarheološke analize kostnih ostankov 12.2 Results of Radiocarbon Dating, Pieter M. Grootes Komentar (B. Kerman) 13Sklep 14Literatura Dodatek Ponikve_kolofont.pdf 10Katalog stratigrafskih enot 10.1 Naselbinske ostaline iz bakrene dobe (lasinjska kultura) 10.2 Naselbinske ostaline iz zgodnje bronaste dobe (kultura Somogyvár−Vinkovci) 10.3 Srednja in pozna bronasta doba 10.4 Rimsko obdobje 10.5 Srednji vek 11Katalog gradiva 11.1 Izkopavanja 11.1.1 Bakrena doba 11.1.2 Zgodnja bronasta doba 11.1.3 Srednja in pozna bronasta doba 11.1.4 Mlajša železna doba 11.1.5 Rimska doba 11.1.6 Srednji vek 11.2. Gradivo s površinskega pregleda 12Analize 12.1 Zooarheološke analize kostnih ostankov 12.2 Results of Radiocarbon Dating, Pieter M. Grootes Komentar (B. Kerman) 13Sklep 14Literatura Dodatek