I. P. CVETAN: Iz prijateljskih pisem. i. Log, 3. vinotoka 19.. Pred dvema tednoma sem dospel semkaj, danes imam že vse urejeno. Ena soba mi zadostuje. Hrano imam v gostilnici nasproti šole. Zameril mi menda ne boš, da Ti nisem precej pisal, ko sem prišel sem, ker sem imel toliko dela, da res nisem mogel. Toda danes si takorekoč ukradem čas, da Ti pišem. — Tukaj mi je bilo v začetku grozno dolgčas. Sam nisem vedeL kam bi se dejal. Drugič je pa bilo tudi dela čez glavo. Sedaj sem se malo privadil. Toda življenja ni prav nobenega. Veruj mi, da se čutim ob večerih tako za- puščenega, da bi se najraiši kam skril in. zjokai. Pa saj ne trpim sam, imam na stotine tovarišev, ki občutijo isto, kar jaz. Imam vsaj to srečo, da sem ob veliki ce*sti, da vidim vsaj ljudi. Najrajši bi poletel doli v belo Ljubljano, kjer sem užil toliko srečnih in zadovoljnih ur... Boga hvalC da si še študent; povem i'i, da ne boš več tako srečen, kakor si. sedaj. Ko stopiš zadnjič čez šolski prag, takrat Te tudi zapusti srečna brezskrbnost, začne se za Te pusto, prozaično življenje. Slušaj me in pripravljaj se že sedai za prihodnost, da jo baš toliko lažje nastopil in prebolel! Ko sem čital, da se začne gledališka sezona, sem bil ves iz sebe. Zamislil sem se v dijaška leta, ko sem slednji večer slonel ob onem stebru in se naslajal ob poskočnih in tudi žalostnih glasovih.,. Zaman je stok, zaman je jok... Danes Ti ne morem več pisatL Drugič pišem več, ko se potolažim. S presrčnem pozdravom ves Tvoj Ratko. II. Log, 18; virrotoka 19.. Pisal si mi, kaj ob prostih urah delam? Odgovor: veliko. Čez giavo sem obložen z delom. Zato mi mora* tudi oprostiti, da se Ti tako maiokrat oglasim. No, hvala Bogn, sedaj sera že borj prost, kakor sem bil prve tedne; vse uradne spise sem si namreč zdaj trredil. Pripravim si vsaki dan snovi za šok>, spišem svoj dnevnik, ob tedrra tednik, tupatam poročam kaj na okrajrri šolski svet; potem sem prost. Pa ka} rečem — prost; Sem si pa nabavil toltko knjig za Stndij, da si ulovim komaj kako urico prostega časa. Vsak dan igram po eno ali dve uri klavir, učim se Iaščine, čftam poezijer Valvazorja jn pa razne metodik«, po kate* rih se ravnam pri ponku. Časih mi postane tako otožno, tfa bi kar ušel od tn. Marsikateri večer gledam v duhu gledališke scene, poslušam poskočne valčeke ali pa tihe melanholične akorde... Pri tem zasanjam. Iz sanj me zbudi mogočna burja, ki je v sedanjem času pri nas na dnevnem redu. — Trpim, toda1 prenašam bolesti mirno. Saj upam, da mi' zasije lepše solnce v lepši bodočnosti... Kar se tiče šole, mi gre prav dobro od rok. Otroke v I. oddelku sem že navadil i, u, n, 1,2 do 5. Kaj, to je napredek! VeruJ mi, da stopim z nekakim spoštovaniem pred svojo čredico. Saj so vsi ti rrialčk' izročeni meni v milost in nemilost. Rečem Ti, da smrtno greši nad milim narodom oni vzgojitelj, ki pusti otroke brez pouka in se ne briga zanj. A jaz se bojim tega greha na svoji vesti in zato delam preveč. Zabave nimam skoro nič. O vseh Svetih grem v Trst — torej ni nič z obiskom. Dragi Ivan, ne zameri, da sem Te prej vabil, sedaj pa grem drugara. Prosim, pridi, kadar boš imel prosto in Ti je drago. Svetoval bi Ti, da prideš spomladi. Tu mora biti krasno spomladi. Tudi sedaj je tako bujna narava, da moraš dobiti veselje do življenja in IJik bezen do prirode. Prosim Te, sporoči mi kmahi kai; iz. bele Ljubljane. Ne morem je pozabitt ia ie ne bom nikdar. Sporoči mit kako žrviš! Prijateljski pozdrav! Raiko. III. Log, 25. vinotoka: 19.. Danes čisto kratko pismo. Kar si mi zadnjič pisal in kar rae v pismir izprašu- . ješ, Ti odgovorim prihotJnjič, ko borrr boij razpoložen za to... Zunaj je jesen. Listjc rumeni, paxia z dreves, kmet pospravlia s polja, postata mrzlo... ne morent več pisati. Zakai vsako jesen se spomnim na svoja? otročfa lete, ko sem doma krave paser in konrzo pekel... Srečni, brezskrbni čas! Prt misli na ta čas mi postane tako tožno pri srcn, da... Dovolj... Prijatdftki poztfrav^ Ratko: IV. Log, 26. vinotoka 19.. Jesenska hladna noč. — Okno imam odprto in zrem ven. Mrzel vetrič mi udarja zdajpazdaj na lice, a se ne zmenim za to. Zrem v noč, sanjam zopet... Spominjam se na tiste večere, ko sva v Ljubljani skupaj gledala ven v noč, v mesto, razsvetljeno z elektriko. Tukaj gledam na vas, ki je pa temna, nobene luči nikjer. Utrujeno ljudstvo spi. A jaz? Tu pri oknu stojim... Zaprem okno... Sentimentalne misli mi rojijo po glavi... V roke vzamem gosli in zapojem zraven: Luna sije.. Tako sem sam, sam, zmerom sam... Bodi pozdravljen! Tvoj Ratko. y. Log, 12. grudna 19.. Dragi Ivan! Kakor človek, ki mu je umrla draga mati, prej že ljubi oče, kakor človek, ki nima ljubljenih bratov in sester, kakor človek, ki ga nočejo sorodniki, ki ie brez prijateljev in tovarišev, tak sem jaz. Imam še, hvala Bogu, očeta in mater, brate in sestre, sorodnike, tudi prijatelje imam, drgi Ivan, pa vseeno se čutim tako nesrečnega, kakor človek, ki je brez vsega zgoraj omenjenega... Naj Ti povem, kako sem postal nesrečen. Ko sem prišel iz Trsta, sem živel v groznem dušnem obupu. Imam, kakor Ti je znano, v Trstu prijatelja, ki pa ie nesrečen. Da, naravnost obupno je njegovo duševno stanje. Pa tudi jaz sem kolikortoliko istih misli, in priiatelj mi je zbudil ono duševno spanje, izpregledal sem, a postal sem tudi z istim trenutkom nesrečen, ah, tako nesrečen, da sem obupaval sam nad seboj. Sicer se je zdaj že oni duševni boj polegel, toda vkljub temu ne dobim popolnega miru... Ah, tudi jaz sem bil nekoč srečen, žal, da le za malo časa. Pa ta mali čas svoje sreče sem moral drago plačati z groznimi bolestmi... Pa izginilo je vse — tudi bolesti. In danes, ko gledam na kupu razvalin nekdanje trenutke svoje sreče, si mislim, kako to, da sem mogel biti tako nespameten in upati na stalno srečo, jaz, ubogi zemljan, ko me vendar preganja kruta usoda od prvega trenutka mojega življenja. Postal sem v tem oziru neobčutna klada... Podplat je koža čezinčez postala, ne vstraši več je trnjevka bodeča. Kar se tiče mojega zdravja, Ti povem, da nisem popolnoma zdrav. Bil sem pri zdravniku, ki je konštatiral, da imam srčno napako. Ohrani Bog Te v cvetju! Tvoj Ratko. VI. Log. 24. svečna 19.. Dragi Ivan! Z bolno dušo, s težkim srcem Ti pišem danes pismo .polno bridkosti... Bolan sem jako. Upal sem, da ozdravim, ali da bo vsaj bolje, toda up me je varal. Zdaj mi je čedalje slabše. Zdaj, ko Ti pišem, ležim v postelji, ki je poleg nje postavljena miza, na kateri pišem, na postelji sedč. Zdravnik mi je prepovedal vsako najmanjše delo, toda ne morem si kaj, da Ti ne bi pisal. Morda bi bilo bolje, da bi za danes opustil pisanje, pa ne morem, srce mi pravi, da Te moram še enkrat obvestiti s pismom... Zdravnik je ravnokar odšel. Sestra, ki mi streže, je šla malo ven in me pustila samega, da Ti laže nemoteno pišem... Zunaj so lepi dnevi. Sneg se že taja, solnce sije v mojo sobo. Solčni žarki se igrajo v umivalniku. Kako lep dan je zunaj! Kako prijetno bi bilo sedajle se izprehajati zunaj! A jaz? Bolan... Zaželel bi, da bi bil ptič. Zletel bi v zrak, v gozd, ki se že probuja k življenju. Hoče se mi, da bi bil zdrv, čvrst... Toliko idealov sem imel, pa bom moral umreti. Kaj, umreti? Izgovoril sem be- sedo: umreti. Umreti mora mlado bitje. Morda še ozdravim. A ni upanja, zakaj preslab sem ... Srečen si, dragi Ivan! Zdaj se že Iah(0 nienim o smrti... Spominjaj se me, van, ne pozabi me ... Slabo mi postaja, zato končam pismo... Bojim se, da Te jako vznemiri to pisrno, ki je morda zadnje... Bodi pozdravljen! Ratko. * Res to pismo je bilo zadnje. Dobil sem obvestilo, da je umrl moj najljubši prijatelj Ratko, ki mi ostane vedno v sponiinu!