IV. RELIEFNE ZNAČILNOSTI POPLAVNIH PODRO ČIJ IN PO PLAVNEG A ZALEDJA P ri izbranem geografskem p ro u čev an ju poplavnih področij nas zanim ajo tud i tis te značilnosti reliefa, k i vp liva jo na različno h ite r in velik odtok padav inske (poplavne) vode s poplavnega zaled ja, na različen položaj, raz ­ lično velikost in raz lične z reliefom pogojene fu n k cije poplavnih področij vzdolž reke in potokov in končno tud i tis te značilnosti reliefa, k i vp liva jo na različno dinam iko in različne m orfogenetske učinke poplav v samem poplavnem svetu. P ri tako za je tem p roučevan ju nas še posebej zanim a nasledn je: * 1) Vpliv reliefa na količino in dinamiko odtoka padavinske poplavne vode. Znano je , da odteče iz posam eznih naših p o k ra jin zelo raz ličen delež padav inske (poplavne) vode. P ri p rik azu (poplavnega) vodnega odtoka, k i je reliefno pogojen, kaže še posebej upoštevati k a m n i n s k o s e s t a v o po­ p lavnega za led ja in sam ega poplavnega p o d ročja in to predvsem z v id ika vodne p r e p u s t n o s t i i n n e p r e p u s t n o s t i k a m n i n in k je r je mogoče tu d i sestavo posam eznih v rs t teh kam nin (npr. ilovic, lap o rjev , sk r i­ lavcev ozirom a konglom erata , apnenca, dolom ita itd.). P ri p rik azu kam ninsko različnega p o v rš ja se lahko poslužim o tu d i koefic ien ta p repustnosti ta l. O r o g r a f s k e z n a č i l n o s t i poplavnega za led ja n a j bi p rikazali z arealn im razm erjem m ed gorovjem (nad gozdno m ejo), h ribovjem (med gozdno m ejo in višino okrog 500 m), g ričev jem (tega bi razčlen ili v re la tivne v išine do 100 m in nad 100 m) te r n ižinskim svetom (z rela tivn im i višinam i do 30 m). O rografske poteze bi to re j p rikazali z deležem posam eznih hipso- g rafsk ih pasov, k a r n a j bi p rik aza li tu d i kartografsko . R a z r e z a n o s t r e l i e f a n a j bi p rik aza li z gostoto rečne m reže, k a r bi po po treb i še osvetlili s p rev ladu jočim i re la tivn im i višinam i in naklonom pobočij (zlasti z deležem pobočij z naklonom nad 15°). * 2) Reliefni položaj in reliefna izoblikovanost poplavnih področij. Poleg osnovne delitve poplavnih področij na dolinska, ravn in ska in k ra šk a nas za­ nim a tud i p od robnejša k a ra k te r is tik a n jihovega po ložaja in n jihove reliefne izoblikovanosti. Tako bi npr. raz likovali: a) poplavni re lief ob vstopu rek iz h rib o v ja v široka do linska dna in ko tline, — b) poplavni re lief ob tek tonsko p re tr tih in nenadn ih razširitv ah dolin ob toku navzdol, — c) re lief nad veli­ kim i v rša ji in m ed njim i, — d) re lief v obm očju velik ih rečn ih zavojev, predvsem ob p rehodu rek iz ravn inskega sveta v kam ninsko odpornejše tesn i in soteske, — e) poplavni re lief na n o tra n ji s tran i m eandrov in v ob­ m očju m očnega m e a n d riran ja rek e sploh, — f) re lie f na n o tra n ji s tran i rečnih tokov, k i se p ri iz rav n av an ju sta lno pom ikajo v eno sm er, — g) poplavni re lief n a obrobnih zatišn ih s tran e h širok ih prodn ih ravnin , —• h) poplavni re lief ob sovodnjih te r i) poplavni svet v v rtačah , uvalah , slepih dolinah in k ra šk ih po ljih . * 5) Geomorfološke posledice poplav. M orfogenetsko učinkovitost pop lav­ n ih voda bi skušali p reg ledno osvetliti s p rikazom debeline, zaobljenosti in po- škodovanosti tran sp o rtira n eg a gradiva, k i ga poplavne vode p ren aša jo in od la­ gajo (različno razbit, zaobljen , sploščen in debel prod, raz lična prim es peska, m e lja in ilovnatih sestavin). Za dinam iko poplavne vode so še posebno značiln i n a jd eb e le jš i p rodn ik i in skale, k i jih voda ob povodnji še p rem ika in vali po stru g i navzdol ali izven n je . N ada lje je značilna razp ro stran jen o st svežih in različno obsežnih spodjed na poplavnih bregovih (p rikaza ti m orda številčno ali kartografsko , posebej za desni in lev i breg) p a tu d i p o jav i sveže p re trg an ih m eandrov in sledovi še povsem svežega n as ip an ja (npr. v s trug i a li g rm ovju neposredno nad rečnim i k o riti te r po š irok i d an ji ravnici). In tenzivnost ta k e ak um ulac ije nam poleg svežih sledov n as ip an ja izkazu je tud i zasutost spodnjih , ob k o re ­ n inah močno razširjen ih delov debel in tu d i delna zasutost spodnjih delov zgradb in drug ih an tropogen ih ob jek tov v nase ljih ali izven n jih . Na m ladost ta k ih nas ip an j o pozarja jo ponekod tu d i odp lake iz rudnikov in prem ogov­ nikov te r opečni in d rug i an tropogeni odpadki, k i jih zasledim o v naplavini. R ecentnost sp o d jed an ja in n as ip an ja nam zelo dobro d okum en tira jo tudi p re v rn je n a ali n ag n jen a d revesna debla vzdolž rečn ih strug, pa tud i sledovi peska, k i so se oh ran ili do višine poplav po d revesn ih deblih. D inam iko poplavne vode zelo dobro ilu s tr ira tud i obtolčenost in ob- d rgn jenost d revesn ih ko ren in ob potokih. Te so do višine okrog enega m etra, do k a te re je v pop lavn ih vodah še veliko proda, povečini že tako poškodo­ vane, da ne m orejo več o p rav lja ti svo je funkcije in se sušijo. Više se žive ko ren ine še o h ran ja jo , v en d a r so tu d i po n jih velike brazgotine. R azgaljene in p rizad ete k o ren ine u s tv a rja jo s svojo sk rivenčnostjo v red zelo slikovito podobo ta k ih bregov. Poleg sam ega p rik az a teh učinkov nas zanim a tu d i n jih o v a razporeditev vzdolž rečn ih tokov (v odvisnosti od znača ja doline in vseh nenadn ih sp re­ m emb rečnega toka) te r vse istočasne sprem em be sam e struge (npr. prehod iz ozke s truge b rez prod išč v širše z večjim i ali m anjšim i prodišči, tolm uni te r bolj a li m an j izrazitim i m eandri te r p rehod v še širše rečne odseke z obsežnim i prodišči in m orda z ro jasto razvejen im tokom te r z različno starim i zam očvirjen im i in suhim i strugam i te r ok ljuk i) in tud i sam ih k o rit (plitva in g loboka ko rita , trap e za s ta in tr ik o tn a itd.). Na osnovi vseh teh učinkov poplavnih voda kaže razčlen iti poplavne struge predvsem na h u d o u r n i š k e in n e h u d o u r n i š k e ( n o r m a l ­ n e ) . E k s t r e m n o h u d o u r n i š k e s t r u g e se o d lik u je jo po iz razitih in pogosto močno razvejanih koritih , m očnih sledovih trg an ja bregov in nasi­ p an ja . S truge sp rem lja obilica p rev rn jen ih dreves, po ko ren in ah in deblih pa so v poplavnem svetu sledovi m očnih odrgnin . Ob grm ovju in d rev ju se kopiči veliko n a jra z ličn e jšeg a p la v ja (vej, lis tja , trav e ; p r i po tok ih in rekah , k i tečejo skozi nase lja , tu d i n a jra zn o v rs tn e jš i an tropogeni odpadki). P ri n o r m a l n i h ( n e h u d o u r n i š k i h ) poplavnih strugah , k i p reč ­ k a jo navadno nase lja , so m orfogenetski učink i poplavnih voda m anj izraziti. K orita so povečini p litv a in bo lj enakom erno izoblikovana, bregovi so po­ raščen i z rušo, g rm ovjem ali d rev jem te r je samo tu in tam opaziti sledove eroz ije (spodjede in usadi). Vode, k i ob poplavah sežejo iz strug , so povečini veliko m an j k a ln e in m an j n as ip lje jo , im ajo p a tud i m anjšo erozijsko spo­ sobnost. Zato tu d i pop lavna do linska dna niso tako jasno in ostro om ejena p ro ti v išjem u svetu k o t p r i hudou rn išk ih potokih. P rehodi v te ra se in p ro ti ostalem u v išjem u svetu so postopni in počasni, zato je ob teh potokih reliefna om ejitev poplavnega sveta m anj iz raz ita in zato težavnejša . V. ZNAČILNOSTI PRSTI IN RASTJA NA POPLAVNIH PODROČJIH P ro u čev an je poplavnih področij za jem a tud i poplavne p rsti in poplavno ra s tje ko t značilna p o k ra jin sk a e lem en ta teh področij. N asledn je sm ernice za jam ejo le poglav itne elem ente tov rstnega p roučevan ja . S estav ljene so p re d ­ vsem po skušn jah , k i j ih je p rineslo p ro u čev an je poplavnega sveta ob Pšati. Za proučevanje drugačnih poplavnih področij, npr. v kraškem svetu, pa jih je treb a ustrezno prilagoditi. T a p ro u čev an ja n a j ne bodo p repodrobna, tem več na j pokažejo le tiste značilnosti p rs ti in ras tja , k i so za pop lavna pod ročja pok ra jin sk o n a jb o lj pom em bne. Zato o p o za rja jo sm ernice le n a osnovne poteze, k i so za posa­ m ezne tipe ra s tja in p rs ti na poplavnih pod ročjih na jpogoste jše in z drugim i p o k ra jin sk im elem enti tu d i vzročno in funkcijsko n a jb o lj povezane. O b šir­ n e jše gradivo o sestav i tov rstne vege tac ije in o pedoloških p ro filih nudi lite ra tu ra (npr. W rab er 1960, Vovk 1959, S tr ita r 1965). P ro u čev an je ra s tja in p rs ti na poplavnih pod ročjih kaže za naše po trebe razdeliti na tr i dele: na p rip ra v lja ln i, te ren sk i in la b o ra to rijsk i del.