E D TS ST I Glasilo Zveze geodetov Slovepije Journal of Association of Surveyors, Slovenia UDK528=863 ISSN 0351- 0271 Letnik 36, št. 4, str. 287-354, Ljubljana, december 1992 Glama, odgovorna in tehnična urednica: mag. Božena Lipej Programski svet: predsedniki območnih geodetskih dni§tev in predsednik Zveze geodetov Slovenije UDK klasifikacija: mag. Boris Bregant Prevod v angleščino: Lidija Vodopivec Lektorica: Joža Lakovič Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 20 000 SIT. Individualna naročnina je 400 SIT. Številka žiro računa Zveze geodetov Slovenije: 50100-678-45062. Tisk: Povše, Ljubljana Naklada: 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Ministrstvo za znanost in tehnologijo Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-211 /92 mb z dne 2.3.1992 šteje Geodetski vestnik med proizvode, za katere se plačuje 5% davka od prometa proizvodov. Letnik36 4 1992 VSEBINA CONTE TS UVODNIK EDITORIAL IZ ZNANOSTI IN STROKE FROM SCIENCE AND PROFESSION Božo Demšar: UREDITEV DRŽAVNE MEJE SLOVENDE S HRVAŠKO Božo Demšar: REGULARISATION OF INTERNATI ON AL J30UNDARY LINE BETWEEN SLOVENIAAND CROATIA Tomaž SISTEM ZA IZDELAVO DIGITALNEGA ORTOFOTA NA PC Gvozdanovic: SYSTEM FOR ELABORATI ON OF DIGITAL ORTOPHOTO ON PC Matjaž Hribar: DOSEŽKI NA PODROČJU PROSTORSKE INFORMATIKE ACHIEVEMENTS IN THE FIELD OF SPATIAL INFORMATICS Ana Tretjak et al.: UPORABA SATELITSKO PRIDOBLJENIH PODATKOV ZA POTREBE OCENJEVANJA Rl'JJE TAL IN AGROSTATISTIKE- PRIMER KRANJSKO-SORŠKEGA POLJA AI'PLICATION OF SATELLITE SCANNED DATA FOR LAND USE ESTIMATIONS AND NEEDS OF AGROSTATISTICS - KRANJSKO-SORŠKO FOLJE CASE STUDY Janez Oven: FOTOGRAMETRIJA IN KULTURNA DEDIŠČINA PHOTOGRAMMETRY AND CULTURAL HERITAGE AKTUALNOSTI CURRENT AFFAIRS Stanko Majcen: GEODETSKA SLUŽBA V NOVEM PRAVNEM SISTEMU 293 293 298 304 .· 308 / ./ 312 319 325 SURVEYING SERVICE IN THE NEW LEGAL SYSTEM 325 Darko Tanko: GEODEZDA IN TRŽNOST SURVEYING AND MARKETING )327 Miroslav Črnivec: ORGANIZACIJA IZVAJANJA GEODETSKIH DEL- ODZIV NA ROGAŠKO SLATINO 1992 SURVEYING WORKS PERFORMANCE ORGANIZATION -A RESPONSE TO ROGAŠKA SLATINA 1992 328 Imrich LATINIZIRANJE ZEMLJEPISNIH IMEN V KARTOGRAFSKI PRAKSI Hornansky: LATINIZATION OF GEOGRAPHICAL NAMES IN CARTOGRAPHIC PRAXIS 330 Božo Demšar: VKLJUCITEV GEODETSKE SLUŽBE V EVROPO INCLUSION OF THE SURVEYING SERVICE INTO EUROPE 333 Božena Lipej: ZAHVALA THANKS 334 TEHNOLOŠKI DOSEŽKI TECHNOLOGICAL ACHIEVEMENTS Boštjan Grčar: GPS-MERITVE GOLDEN GATA GPS SURVEYING THE GOLDEN GATE 335 335 STROKOVNI TISK TECHNICAL LITERATURE Karolina Koračin: TIPOLOGIJA IN ANALIZA KMEČKIH GOSPODARSTEV TYPOLOGY AND ANAL YSIS OF RURAL HUSBANDRIES DRUŠTVENE IN OSTALE NOVICE SOCIETY'S AND OTHER NEWS BIBLIOGRAFUA GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1992 336 336 340 BIBLIOGRAPHY OF THE GEODETSKI VESTNIK FOR 1992 349 Tudi s časopisom smo .prebrodili še eno leto - zavzeto, uspešno, v ospredju dogajanj - ali pa tudi ne - odvisno od tega, koliko smo se pač v preteklih časih uspeli znajti sami. Pa vendar, optimizem in zaupanje v naša znanja morajo biti garancija za nove aktivnosti tudi v letu 1993! VSEM PISCEM, BRALCEM IN SPONZORJEM SE ZAHVALJUJEMO ZA SODELOVANJE V LETU 1992 IN JIM VOŠČIMO SREČNO IN USPEŠNO LETO 1993! Uredništvo IZ ZNANOSTI IN STROKE UDK 341.222.001 (497.12/.13) v UREDITEV DRZ E MEJE v SL VENIJE S HRVASKO Božo Demšar MVOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Prispelo za objavo: 16.11.1992 Izvleček Opisan in utemeljen je predlog za ugotovitev poteka državne meje med Slovenijo in Hrvaško na podlagi veljavne dokumentacije republiške meje v nekdanji SFRJ. Ključne besede: državna meja, Hrvaška, kartografska podlaga, lastniška meja, organizacija, postopki, Slovenija, zgodovina UVOD osamosvojitvijo in državnostjo Slovenije je med nekdanjima republikama Jugoslavije, Slovenijo in Hrvaško, vzpostavljena državna meja. S temeljno Ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1-4/91) je Slovenija priznala državne meje nekdanje SFRJ z Avstrijo, Italijo in Madžarsko ter mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Obe državi sta mednarodno izjavili, da nimata ozemeljskih zahtev in spoštujeta dosedanje medsebojne republiške meje. MEJA REPUBLIKE SLOVENUE Z ITALUO, AVSTRUO IN MADŽARSKO eja Republike Slovenije z Italijo, Avstrijo in Madžarsko je bila določena, v naravi označena in dokumentirana kot državna meja Jugoslavije. Dokumentacija meje obsega tudi vso geodetsko dokumentacijo izmere poteka državne meje, označene s oštevilčenimi mejnimi kamni, podrobno situacijo mejnikov, detajlno izmero območja meje in trigonometrično, situacijsko in višinsko mrežo. Vsa dokumentacija državne meje nekdanje Jugoslavije in tudi za Slovenijo je shranjena v nekdanjem zveznem Ministrstvu za zunanje zadeve, ki je bil pristojen za zadeve državnih meja. Pri izmeri meje sta z ministrstvom sodelovala Vojaškogeografski inštitut v Beogradu in Hidrografski inštitut v Splitu. ekatere dele dokumentacije o državni meji je v kopijah Republiški geodetski upravi uspelo dobiti, vendar te kopije nimajo uradne veljave. Podatki o državni meji so bili javnosti nedostopni, zato jih je bilo težko dobiti in le za določen namen. Dosedanji, sicer še neuradni, razgovori z izmeritvenimi uradi sosednjih držav pa dajejo upanje, da ne bomo imeli večjih težav in bomo uradne podatke o državni meji dobili pri njih kmalu. Kljub temu pa bo treba čimprej dobiti podatke o državni meji in druge geodetske podatke za območje Slovenije tudi iz arhivov nekdanje Jugoslavije. Podatki so pomembni za raziskovalno delo, so nacionalno in dragoceno arhivsko gradivo. Pri tem delu bo morala z Ministrstvom za zunanje zadeve sodelovati širša skupina strokovnjakov različnih področij. Geodetski vestnik 36 (1992) MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO Meja med republikama Slovenijo in Hrvaško je bila določena le smiselno z Zakonom o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine (UrJ. SRS št. 11/52 in popravki 9.7.1982) ter 7. členom Zakona o postopku za ustanovitev, združitev oz. spremembo območja občine ter o območju občine (Ur.l. SRS št. 82/80), ki določata območja občin z območji katastrskih občin. Enako splošno je potek republiške meje določal v Hrvaški 4. člen Ustave Socialistične Republike Hrvaške: ,,Turitorij SR Hrvatske čine područja opcina utvrdena zakonom. Teritorij SR Hrvatske sastavni je dio teritorije SFR Jugoslavije. Granice SR Hrvatske mogu se mijenjati samo na osnovi odluke sabora SR Hrvatske i u skladu s izraženom voljom stanovnika na koje se odnosi promjena." Območja občin v Hrvaški je določal Zakon o područjima občina i kotareva u Narodnoj republici Hrvatskoj (NN 39/62). Zunanje meje katastrskih občin proti Republiki Hrvaški in obratno so hkrati tudi republiška meja med Slovenijo in Hrvaško v okviru nekdanje SFRJ, ki jo, če razumemo obe izjavi ob osamosvojitvi, obe Republiki priznavata. Podrobno ugotavljanje in zamejničenje mej katastrskih občin pa je v obeh republikah predpisano z Zakonom o geodetski izmeri oziroma Zakonom o zemljiškem katastru. Iz navedenega torej lahko ugotovimo, da je bila meja med republikama Slovenijo in Hrvaško v bivši Jugoslaviji določena in tudi dokumentirana z uradnimi zemljiškokatastrskimi načrti obeh republik ter dokumentacijo o ugotovitvi in zamejičenju meja katastrskih občin, čeprav v naravi danes mejnih oznak ni več. Ugotoviti bo treba morebitne kasnejše obojestransko dogovorjene in pravilno na ravni republik sprejete spremembe meja mejnih katastrskih občin. Državno mejo na kopnem med Slovenijo in Hrvaško torej ne bomo določali v naravi na novo na podlagi mednarodnih načel in pravil z upoštevanjem naravnih meja rek in drugih v naravi karakterističnih linij ali političnih meddržavnih dogovorov kot so se večinoma v zgodovini določale meje med državami. Državno mejo je treba v naravi ugotoviti in označiti po poteku dosedanje republiške meje na podlagi dokumentacije te meje, ki so veljavni zemljiškokatastrski načrti. Korekcije tako ugotovljene meje v naravi na naravno mejo so nato lahko stvar sporazuma med državama:. Na novo pa bo treba določiti mejo na morju, ki ni bila določena. Zelo pomembno izhodišče za določitev meje na morju je končna točka kopne meje ter zaradi majhne površine slovenskega morja najbrž tudi zelo pomembna in odločujoča funkcionalnost teritorialnega slovenskega morja. Glede na dano kartografsko podlago meje in njene tehnične značilnosti so potrebni med Slovenijo in Hrvaško dogovor in podrobno pripravljena pravila o načinu ter tehnologiji izvedbe postopka ugotovitve in zamejičenja nekdanje republiške in sedaj državne meje med Slovenijo in Hrvaško. KARTOGRAFSKA PODLAGA POTEKA MEJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO etajlna zemljiškokatastrska izmera za območje Slovenije je bila v letih od 1818 do 1828, do leta 1864 so bili zemljiškokatastrski načrti obnovljeni (reambulirani) ter postopoma do leta 1890 uporabljeni za vzpostavitev zemljiške knjige za evidenco lastništva zemljišč ter v uporabi kot podlaga za odmero davkov iz kmetijstva (fiskalni, davčni kataster). Po letu 1890 geodetska služba redno vzdržuje zemljiškokatastrsko evidenco. Zemljiškokatastrski načrti za območje Hrvaške so bili izdelani kasneje, v letih od 1853 do 1863, z enako tehnologijo in postopkom. eodetski vestnik 36 (1992) 4 Območje katastrske občine je obsegalo zemljiško posest prebivalcev naselij, ki so bila vključena v posamezno katastrsko občino. Postopek zarnejičenja je predpisovala „Instrukcija za deželno izmero", izdana leta 1824 za nekdanjo Avstro-Ogrsko. Meja katastrske občine je bila zamejičena z oštevilčenimi mejniki, o zamejičenju pa je bil narejen podroben opis. žal je večina katastrskih mejnikov uničenih. Vsa dokumentacija je bila skrbno hranjena, pri uporabi načrtov se je posebej pazilo, da se ne poškodujejo. Med drugo svetovno vojno je bilo marsikaj uničeno ter po letu 1945 zaradi nepazljivosti poškodovano in izgubljeno; vsa dokumentacija za območje Slovenije pa ni niti prevze·a iz arhivov nekdanj~ Avstro-Ogrske. UGOTOVITEV IN ZAMEJIČENJE DRŽAVNE MEJE Meja med republikama v naravi ni označena. V praksi je bila republiška meja obravnavana kot administrativna meja, katere dejanski potek v naravi ni bil znan, kar se je pokazalo z vrsto neprijetnosti in presenečenj z vzpostavitvijo mejnega režima. Pokazalo pa se je tudi različno tolmačenje poteka meje, kar bo treba urediti z razgovori na diplomatski ravni. emljiškokatastrski načrti so bili izdelani na podlagi računane in nato zgoščene grafične triangulacije v Soldnerjevi projekciji za območje Slovenije v treh nepovezanih sistemih. Večina triangulacijskih točk je uničenih, koliko je ohranjenih na območju meje s Hrvaško, ni znano. Ugotovili pa smo, da so delno ohranjeni mejniki zamejičenja bivše deželne meje v občini Ptuj. Detajlna izmera je bila izvedena po tehnologiji grafičnih presekov smeri na detajlne točke (grafična izmera). Izmera se je izvajala za posamezna zaključena območja po listih v vsaki občini. Zato so na mejah občin, na stikih listov ter na mejah posameznih območij detajlne izmere nesoglasja. Posameznih listov ni mogoče kontinuirano zložiti v katastrsko občino in katastrske občine niso zložljive v območju koordinatnega sistema. Nesoglasja so tudi na stikih med koordinatnimi sistemi. v Ce analiziramo tehnologijo izdelave in natančnosti grafične izmere zemljiškokatastrskih načrtov, ugotovimo, da bi bil zaradi navedenih ugotovitev prenos lege točk meje iz načrta v naravo z izračunom koordinat točk in prenosom v naravo s trigonometrične in izmeritvene mreže časovno in stroškovno izredno zahteven in strokovno nezanesljiv, neracionalen, ker rezultati ne bi opravičili stroškov. Tuhnologija grafične izmere zemljiškokatastrskih načrtov zagotavlja relativno natančnost oblike, površine parcel in lege parcel in parcelnih meja za manjše območje detajlne izmere v istem območju prvotne detajlne izmere. Pravilnik za vzdrževanje zemljiškokatastrskih načrtov grafične izmere je predvidel za tehnologijo izmere primeren način vzdrževanja oz. vrisa nove vsebine parcelnih meja. Nove parcelne meje ali prenos obstoječe vsebine v naravo se izvedejo z grafičnim usklajevanjem izmerjenega parcelnega stanja v okviru deljene parcele in izjemoma za sosednje parcele za vris dolžinskih objektov ali večjih izmer. Orientacija lege parcelnih meja so v naravi izmerjene obstoječe označene in identificirane lastniške meje. Na podlagi navedenih ugotovitev, natančnosti, tehnologije naknadnih vrisov pri vzdrževanju in v praksi na terenu je v Sloveniji in Hrvaški z zakonom dana lastnikom zemljišč možnost, da ugotovijo lastniške meje po dejanskem poteku meje v naravi v upravnem postopku, v katerem sodelujejo lastniki zemljišč mejnih parcel. Meja se ugotovi in zamejiči s podpisom zapisnika, ki ima status sporazuma. Geodetski vestnik 36 (1992) Pri iskanju načina označitve oz. zamejičenja meje med Slovenijo in Hrvaško na podlagi poteka meja v zemljiškokatastrskem načrtu je ob obravnavi vseh dejstev najprimernejša ugotovitev meje z ugotovitvijo lastniških meja parcel med parcelami lastnikov na slovenski strani in parcelami lastnikov na hrvaški strani (ki je obenem meja katastrske občine in meja med državama). Pričakovana odstopanja v uporabi zemljiških parcel so v praksi minimalna in nepomembna ter v mejah natančnosti izdelave grafičnih zemljiškokatastrskih načrtov. V sestavku so obravnavani le grafični zemljiškokatastrski načrti, ker na območju meje s Hrvaško v Sloveniji nimamo načrtov v G.K koordinatnem sistemu, oz. če so, bo treba meje katastrske občine uskladiti z že navedenimi predpisi sporazumno in na republiški ravni. že sedaj vemo, da tako ugotovljena meja po poteku meja katastrskih občin ne bo „ povsod funkcionalna in smotrna. Pri takih primerih bo potrebno usklajevanje in sporazumna določitev meje, ki bo v največji meri ustrezala obema stranema, oziroma bo potekala po naravni meji. Za izvedbo ugotovitve meje na terenu bosta morali Slovenija in Hrvaška pripraviti pravilnike, ki bodo detajlno določili način in postopke izvedbe. Skupne delovne komisije bodo vodile postopek ugotovitve meje in zamejičenja. Smotrno bi bilo, da bi bili v te komisije imenovani geodetski strokovnjaki, operativni delavci iz pristojnih občinskih geodetskih uprav in geodetskih organizacij. 1l:eba bo določiti način reševanja nesporazumov o poteku meje med lastniki zemljišč, ker nesporazumi med lastniki ne bodo smeli ovirati ugotovitve meje med državama. Glede stroškov je načelno že dogovorjeno, da nosi vsaka država svoje, stroški za skupno delo pa se delijo. Po predlogu bi bila meja med državama najprej ugotovljena in označena kot lastniška meja, pri čemer bi uporabili dogovorjene označbe, verjetno enake, kot jih že uporabljamo. Vse karakteristične točke, prelomi meje najmanj na razdalji 250 m pa naj bi se označili z oznakami državne meje s tekočo oštevilčbo. Pogoj tudi je, da se označbe državne meje med seboj zaporedno vidijo. Pri načrtovanju izvedbe je treba upoštevati, da je območje meje s Hrvaško večinoma manj poseljeno in zaraščeno z gozdovi, kar bo oteževalo terensko delo ter geodetsko izmero, ki mora biti opravljena takoj po zamejičenju. Za izmero točk meje bo treba razviti izmeritveno mrežo in mrežo triangulacijskih točk ob meji. V pogovorih sta republiški geodetski upravi Slovenije in Hrvaške ugotovili, da ima Slovenija sanirano mrežo trigonometričnih točk I. reda z izračunom mreže s podatki izmerjenih geoidnih točk in GPS-točk, ki so bile na območju meje v Sloveniji in Hrvaški izmerjene letos, s čimer je možnost, da natančnost mreže še izboljšamo. Dogovorjeno je bilo, da se uporabi trigonometrična mreža Slovenije z razširitvijo mreže na območju meje na Hrvaškem. Med trigonometričnimi točkami I. reda naj bi se razvila izmeritvena mreža. Projekt trigonometrične mreže in izmeritvene mreže je pripravil Geodetski zavod Slovenije. ZAKLJUČEK. epubliška geodetska uprava Slovenite se je zavedala pomembnosti natančne ugotovitve meje med republikama. Zev 70. letih je zbrala primere, kjer je prihajalo do nesoglasij, in opozorila tedanjo vlado o potrebi ureditve meje. Ponovno je Republiška geodetska uprava leta 1985 opozorila na nesporazume na meji pri Dragonji in drugih odsekih. Menili smo, da je naša dolžnost opozoriti na probleme meje tudi novo vlado, kar smo storili že 11.7.1990 ter ponovno 15.12.1990. Republiška eodetski vestnik 36 (1992) 4 geodetska uprava je kljub oviram in nerazumevanju v lastnem ministrstvu posvetila vprašanjem pri ugotovitvi in zamejičenju meje vso pozornost in primerno aktivnost. Pripravila je sistemizacijo za samostojno skupino, katere dolžnost bi bila organizacija geodetskih del pri ugotovitvi in zamejičenju državne meje, označb meje ter sodelovanje v delovnih komisijah pri vprašanjih državne meje. Verjetno pa bo treba to skupino v najkrajšem času še razširiti. Viri: Božičnik, M, 1987, O granicama SR Hrvatske, Geodetski list, Zagreb, štev.10-12, 329-338. Božičnik, M, 1988, O granicama opcina kao osnovnih društveno političkih zajednica i o problemima njihovogutvrdivanja, Geodetski list, Zagreb, štev. 7-9, 259-271. Demšar, B., 1988, O republiški meji SR Slovenije, Geodetski list, Zagreb, štev. 4-6, 177. Demšar, B., 1992, Digitalizacija zemljiškokatastrskih načrtov, Geodetski vestnik (36), Ljubljana, štev. 1, 4 2-47. Recenzija: Franc Čeme Boris.Premzl Geodetski vestnik 36 (1992) UDC 341.222.001(497.12/.13) REGULARIS~ ON F INTER- NATIONAL BOUNDARY LINE BETWEEN SLOVENIA AND CROATIA Božo Demšar MVOUP-Republiška geodetska uprava, Ljubljana Received far publication: Nov. 17, 1992 Abstract Described and based with argumenti· is a suggestion fara boundary survey of a course of the international boundary line between Slovenia and Croatia by the virtue of valid documentation of the Republican boundary line in ex Tugoslavia. Keywords: cartographicbase, Croatia, history, international boundary line, land ownership boundary, organization, procedures, Slovenia INTRODUCTION By Slovenia's attainment of independence and statesmanship, the international boundary between the ex Republics of Yugoslavia, Slovenia and Croatia, has been reinstated. By the basic constitutional document ofthe attainment and autonomy ofthe Republic Slovenia (Official Gazette ofthe Republic ofSlovenia- Ur.l. RS No. 1-4/91) Slovenia has acknowledged international boundaries ofthe ex Socialist Federative Republic ofYugoslavia (SFRJ) with Austria, Italy, and Hungary, and the boundary between the Republic Slovenia and the Republic Croatia within the ex SFRJ. Both new states have declared on intemational level that they do not have any territorial pretensions, and that they respect the existing mutual Republican boundaries. THE BOUNDARY LINE OF THE REPUBUC SLOVENJA WITH ITALY, AUSTRIA AND HUNGARY The boundary line of the Republic Slovenia with Italy, Austria and Hungary was defined, marked on terrain and documented as the international boundary line of Yugoslavia. The boundary documentation comprises also the whole surveying documentation of the land survey of the course of the international boundary marked with numbered boundary stones, a detailed situation of bounda,ry stones, a detailed area boundary survey, and a trigonometric planimetric and altitude network. The whole documentation of the international bounda.ry of the ex Yugoslavia and also of Slovenia is kept at the ex Federal Foreign Office, which was in charge of affairs concerning international boundaries. In the execution of the international boundary survey the ex Foreign Office cooperated with the Military Geographic Institute in Belgrade and with the Hydrographic Institute in Split. eodetski vestnik 36 (1992) 4 Slovenc Rcpuhlican Survcying and Mapping Administration has managed to some parts of documentation on the international boundaries in form of copies, yet these as such are not in force. The data on the international boundaries were inau·essihlc to puhlic. For this reason they were harcl to get to ancl this only for a spccific aim. The so far though informal talks with survcying offices in neighhoring statcs are vcry promising as to ohtaining from them without too many difficulties thc official data on the international houndaries. In spite of this it is neccssary to ohtain as soon as possible data on international boundaries and other surveying data for the tcrritory of Slovcnia also frnm the archives of the ex Yugoslavia. Thesc data are important for research work and are part of SI ovene national and precious archival material. Tn this task a larger group of cxperts frorn various professional fields ofwork will havc to cooperate with thc Slovene Foreign Of!ice. THE IWUNDARY LINE OF THE REPUBLIC SLOVENIA WITH nrn REPUBUC CROATIA boundary line of the Repub!ic Slovenia with the Rcpublic Croatia was dcfined nccnrcling to legal provisions about dividing the Peoplc's Republic Slovenia to towns, districts, and communes (Official Gazette of the Socialist Repuhlic of Slovenia - Ur.!. SRS No. 11/52 and amendments 9.7.1982), and hy thc Article 7 of thc Law on Procedures for a Foundation, Integration e.g. a Change of Territory of a Commune (Ur.!. SRS No. 82/80), which determine territories of communes with territories of cadastral communes. In equal general terms the coursc of the Repuhlican houndary was defined in Croatia hy the Article 4 of thc Constitution of the Socialist Republic of Croatia: The territory of the Socialist Republic of Croatia is composed of tcrritories of communcs defined by law. The territory of the SR Crnatia is an integral part of the territory of the Socialist Federative Republic of Yugoslavia. The boundaries of the Socialist Republic Croatia may he changed only by the virtue of law of the parliament of the SR Croatia, and in accordance with the expresscd will of the inhahitants affected by the change. The territory of communes in Croatia was defined hy Law on Territorics of Communes and Arondisscments in the National Repuhlic of Croatia (Official Gazette - NN 39/62). Consequently, the external boundarics of cadastral communes towards Croatia and vice versa form at thc same tirne also Republican houndary line hctween Slovenia and Croatia within the ex Yugoslavia, which hoth Repuhlics, resulting from the understanding of the attainment declaration, acknowledge. The detailed ascertaining and marking houndaries of cadastral communes is in hoth Rcpublics regulated by Law on Boundary Survey e.g. Law on Land Cadastre. From the above said we can s tate that the boundary in ex Yugoslavia between Slovenia and Croatia was defined and documented by official land cadastre maps of both republics and by the documentation of ascertainment and delimitation of boundarics of cadastral communcs, although today on terrain the boundary marks no longer exist. Eventual later mutually agreed on and correctly on the repuhlican leve! acknowlcdged changes of boundaries of bordering cadastral communes remain to be ascertained. The international houndary on land betwecn Slovenia and Croatia will therefore not be defined on terrain asa new horder on the basis of international princip les and regulations by taking into consideration natura! boundaries of rivers and other in nature characteristic lines or political international agreements as it Geodetski vestnik 36 (1992) 4 usually was the casc in history in defining houndaries among states. The international boundary has to be ascertained on terrain, delimitated on the course of the current republican boundary on the basis of the documentation of this boundary, which are valid land cadastral maps. Corrections on terrain so ascertained boundary to the natura! boundary may then be the issue for an agreement between the two states. The boundary at see which has so far not been defined, has to be defined anew. A very important starting-point for defining the boundary at see is the fina! point of the land boundary, and because due to small area of the Slovene sea probably also very important and decisive is functionality of the territorial Slovene see. Due to given cartographic foundation of the houndary and its technical characteristics, an agreement hetween Slovenia ancl Croatia is neeclecl and in all particulars preparecl regulation ahout the mode and technology of the execution procedure of asccrtaining and clelimitation of the ex repuhlican ancl now international boundary between Slovenia and Croatia is also needed. CARTOGRAPHIC BASIS OF THE BOUNDARY COURSE WllTH THE REPUBUC CROATIA The detailed land cadastre survey for the territory of Slovenia was executed in years 1818 till 1829; til! 1864the Janci cadastre maps were renovatecl (reambulated), and graclually till 1890 used for the set up of the land register for lancl ownership records keeping and were also in use as the basis for agriculture tax assessment (fiscal,. tax cadastre). After 1890 the cadastral records are regularly maintained hy the surveying service. Land cadastral maps for the lerritory of Croatia were macle la ter from 1853 till 1863 hy the same technology and procedures. The territory of a cadastral commune comprised land property of settlement inhabitants, which was included in individual cadastral communes. The clelimitation procedure was regulated by „Instructions for County Land Survey", issued in 1824 for the ex Austria-Hungary. The boundary line of a land cadastre eommune was delimitated by numbered boundary stones; about the clelimitation a detailed description was made. Unfortunately, the majority of cadastral stones is ruined. The whole documentation was carefully stored; when making use of the maps special care was taken not to damage any maps. During World War II much was destroyecl and after 1945, due to inattentiveness much damaged and lost, whereas the wholc clocumentation for the territory of Slovenia was not even taken into posses.sion from the archives of the ex Austria-Hungary. ASCERTAINMENT AND DEUMITATilON OF THE iNTERNATIONAL BOUNDARY UNE terrain, the boundary line between the Republics is not marked. In practice the boundary was treated as an administrative boundary, the actual course on termin was not known, what has resulted in a series of trouble and surprises at the set up of a boundary regime. Above all there oceurred a difference in boundary course interpretation, which bas to be settled by talks on diplomatic leve!. The land cadastra! maps were elaborated on the basis of calculatecl and condensed graphical triangulation in Soldner Projection for the territory of Slovenia in 3 unlinked systems. The majority of triangular points is destroyed; how many of them are preserved on .the boundary area with Croatia is not known. However, we did find eodetski vestnik 36 (1992) 4 out that to some extent the boundary stones of the delimitation of the county boundary in the Ptuj Commune still exist The detailed land survey was executed using technology of graphical line intersections of direction to detailed points (plane table survey). The detail survey was executed for individual areas by sheets in each commune. The result is that at commune boarders, on edge comparison and on borders of individual areas of the detailed survey discrepancies occur. It is impossible to lay out individual sheets continually into a cadastral commune and cadastral communes can not be laid out within the area of the coordinate system. Discrepancies occur also on edges among coordinate systems. The result of the technology elaboration analysis and accuracy of the plane table survey of the land cadastre maps is that due to the stated ascertainments the transfer of the position of border points from a map into terrain with the calculation of coordinates of points by transfer into terrain, from trigonometric and surveying network would be - as regards tirne and expenses highly exacting piece ofwork and professionally unreliable, e.g. irrational, since the results would not justify the expenses. As we know technology of plane table survey of land cadastre maps ensures relative accuracy of the form, surface of parcels and position of parcels, and parcel boundaries form smaller areas of land table survey in the same area of the basic detail survey. The regulations for the maintenance of land cadastral maps of land table survey have foreseen a survey technology appropriate mode of maintenance e.g. insertion of contents of parcels' boundaries. The new parcels' boundaries or the transfer of the existent contents into terrain is executed by graphical coordination of measured parcels' situation within the frame of a divided parcel and exceptionally for neighboring parcels for insertion of linear objects or larger surveys. The orientation of the position ofparcels' boundaries are on terrain measured existing marked and identified ownership boundaries. On the basis of the stated issues ascertained accuracy, technology of additional insertion during maintenance and in practice on terrain, a possibility is given, in Slovenia and also in Croatia, that according to law land owners may find out the ownership boundaries by actual course of the boundary on terrain and that in a legal procedure in which the participants are land owners of bordering parcels. The boundary is ascertained and delimitated by signing a statement, which has the status of an agreement. In search for a mode of designation e.g. delimitation of the boundary between Slovenia and Croatia on the basis of the course of boundaries in land cadastre maps and taking into consideration all facts, the most appropriate delimitation of the boundary is to delimitate boundaries on parcel ownership criteria on the Slovene side of the border and ownership parcels on the Croatian side (which is at the same tirne the boundary of the cadastral commune and the boundary between the two states) by the already described procedure. The expected tolerance in use of land parcels is, based on experience, minimal and irrelevant and within limits of accuracy of the elaborntion of graphical land cadastral maps. The article deals solely with graphical land cadastre maps, because of the fact that at the border area with Croatia in Slovenia there are no maps in G. K. coordinate system, e.g. in case they should exist, the cadastral commune boundaries would have to be brought into line with the already stated regulations in·mutual understanding and on the Republic level. Geodetski vestnik 36 (1992) 4 We know already that the so ascertained boundary at the course of the cadastral commune boundaries will not always be functional and practical. In such cases necessity will arise for coordination and mutual arguments as to the course of the boundary, which is to suit both sides in the grcatest possible way, e.g. will run according to its natural boundary. To carry out the delimitation of the boundary on terrain, Slovenia and Croatia are to prepare regulations in which detailed mode and execution procedures wiU be defined. Appropriate working commissions will have to be formed to conduct the boundary ascertaining and delimitation procedures. It may seem practical to appoint to these commissions surveying experts, operational workers from competent communal surveying administrations and surveying organizations. It will be a necessity to define a mode of dissension solutions as to the course of the boundary among land owners, since these dissensions among land owners must not be a hindrance to ascertaining boundary between two states. As to expenses, a general agreement is already accepted for each s tate to cany its own expenses, expenses for mutual work are to be shared. A s suggested, the boundary between the states should first be ascertained and fi.marked as the ownership boundary line where agreed designations would be used - probably in the same way as are used already. All characteristic points, an boundary breaking, and at the minimum distance of 250 m, should be marked by marks of an international bound~ry line with a current serial numberings on condition that marks of the international boundary line can be scen from one to another mark. Designing the execution we have to take into consideration that the boundary area with Croatia is mostly less populated and covered with dense woods, which will intensify difficulties on terrain work and at land survey elaboratio·n, which must be executed right after the delimitation. To measure boundary control points a network of order control points and a triangular points network at the border will have to be developed. In talks the Republican Surveying and Mapping Administration of Slovenia and of Croatia ascertained, that Slovenia possesses an improved network of trigonometric first order points with a network calculation with data of measured geoid points and GPS-points, which were measured this year in the border area in Slovenia and Croatia, by which a possibility was given to improve the accuracy of the network even more. It has been settled that the Slovenc trigonometric network, expanded in the border area with Croatia, will be used. Among trigonometric first order points a survey network should be developed. The trigonometric network project and survey network have been prepared by the Surveying Institute of the Republic Slovenia. CONCLUSION The Republican Surveying and Mapping Administration of Slovenia has been aware of the importance of accurate ascertainment of the boundary line between the Republics. So in 1970's it gathered cases where dissensions occurred and warned the then government about the need ofboundaries regularisation. Again in 1985 the Republican Surveying and Mapping Administration has warned when misunderstandings at the boundary at Dragonja river and at other sections occurred. We thought it our duty to draw attention of the new government to the problems of the boundary; this was done already on July 11, 1990, and again on Dec. 15, 1990. In spite of hindrances and misunderstanding in its own ministry, the Republican Geodetski vestnik 36 (1992) 4 Surveying and Mapping Administration has devoted its full attention and adequalc activity to questions of houndary ascertainment and delimitation. It has prepared the systemization for an independent group, the duty ofwhich would be the organization of surveying works at boundary ascertainment and delimitation, boundary line markings, and cooperation in working groups dealing with international boundary issues. It is most likely that this group is to he enlarged in a very short tirne. References: Božičnik. M.. 7987, O /(ranicama SR !-lrvatske, Geodetski list, 7,agreb, .vtev. 10-12. 329-338. Božičnik. M.. 1988, O /(ranicama opčina kao osnovnih dm.ftveno političkih zajednica i o pmblemima njihovo1; utvrdivanja. Geodetski list, Zaf;reb, ,vtev. 7-9. 259-271. Dem.vm; B., 1988, O republiški meji SR Slovenije, Geodetski list, Zagreb, .vtei, 4-6. 177. Demfar, B .. 1992. Dif;i,talizacija zemlji.vkokatastrskih načrtov. Geodetski vestnik (36), Ljuhljana, .vtev. l. 42-47. Review: Franc Černe Boris Premzl Geodetski vestnik 36 (1992) SISTEM ZA IZDE O UDK (UDC) 528.721.15:681.32 (J(,J.3( 497.12) Geode.tski dan „1992":528 DIGI NEGAORTOFOTANAPC mag. Tomaž Gvozdanovic Ljubljana Prispelo za objavo: 6.10.1992 Izvleček V prispevku je predstavljen sistem za izdelavo digitalnega ortofota, ki je plod domačega znanja, in je operacionalen na močnejših PC računalnikih. Poudarek je na reševanju problemov v zvezi s hranjenjem, prenosi in obdelavo digitalnih slik. Sistem je namenjen predvsem izdelavi digitalnega ortofota, ki glede natančnosti ustreza TTN-5 oziroma TTN-1 O in je kot tak zanimiv za najširši krog uporabnikov. Ključne besede: digitalni ortofoto, Geodetski dan, organizacija, osebni računalniki, postopek, programska oprema, Rogaška Slatina, Slovenija, strojna oprema, testni primer, 1992 Abstract This article presents a system f or elaboration of a digital ortophoto - the result of domestic knowledge, which is operational on more powerful PCs. The impact is on problem solving as to storage, transfer and digital images processing. Above all the system is meant for the elaboration of a digital ortophoto, which as to accuracy correspondents to topographic maps at a scale 1:5 000 e.g. l:10 000 and is as such interesting fara wide circle of users. Keywords: digital ortophoto, Geodetic workshop, hardware, organization, personal computers, procedure, Rogaška Slatina, Slovenia, software, test example, 1992 1. DIGITALNI ORTOFOTO naraščajočimi zmogljivostmi računalniške opreme in razvojem novih hitrejših postopkov je postala izdelava nekaterih fotogrametričnih produktov tako ekonomična, da je ceneje podatke zajeti na novo kot pa jih vzdrževati. Ekonomičnost postopkov in cena fotogrametričnih produktov pa spreminjata tudi miselnost in zahteve uporabnikov. Posnetki združujejo 2:_elo veliko informacij. Njihova pomanjkljivost je popačeno prikazana vsebina. Ce poznamo obliko terena, lahko posnetek razpačimo. Tok posnetek imenujemo ortoposnetek oziroma ortofoto. V dobi analitične fotogrametrije so ortofoto izdelovali z računalniško krmiljenimi razpačevalniki, ki temeljijo na optični preslikavi posnetka na film, se pravi na analogno obliko. Rezultat postopka digitalne fotogrametrije je razpačena digitalna slika oziroma digitalni ortofoto. Geodetski vestnik 36 (1992) 4 Včasih je izraz digitalni ortofoto pomenil samo razpačen digitalni posnetek, danes pa uporabljamo ta izraz tudi za digitalno sliko, ki je sestavljena iz več razpačenih digitalnih posnetkov. Ker so sistemi na ključ precej dragi in zahtevajo močno strojno opremo, smo se odločili, da sami oblikujemo sistem za izdelavo ortofota. Po analizi količine podatkov in porabljenega časa smo ugotovili, da današnji PC-ji popolnoma zadostujejo, rešiti moramo le problem hranjenja in prenosa velikih digitalnih slik. 2. POSTOPEK IZDELAVE DIGITALNEGA ORTOFOTA oraki, .,.,._,,,.,,,.,,., za izdelavo digitalnega ortofota, so: digitalizacija (skaniranje) osnetka, dobljenega z aerosnemanjem, nam da osnovni vhodni podatek za izdelavo ortofota - digitalno sliko; skaniranju določimo splošne lastnosti slike z izbiro geometrične (dimenzija piksla) in radiometrične resolucije (razpon barvnih vrednosti). obsega obdelave slik, ki v osnovi s samo fotogrametrijo nimajo nič tej fazi želimo izboljšati kvaliteto digitalne slike predvsem v dveh · pogledih: z odpravljanjem šumov, nastalih skaniranju in prenosih ter z izboljšavo kontrasta. igitalni model reliefa je ključnega pomena pri izdelavi ortofota, saj predstavlja prostorsko ploskev, s katero sekamo žarke, da dobimo prostorske točke. Model seveda lahko že obstaja, pogostokrat pa ga moramo za dano območje še izdelati. Izdelava digitalnega modela reliefa iz načrtov je najhitrejši in najcenejši način, pogoj pa je, da obstajajo načrti z višinsko predstavo ustrezne kvalitete. Absolutna orientacija posnetka opisuje položaj kamere glede na prostorski koordinatni sistem v trenutku ekspozicije. Absolutno orientacijo za potrebe izdelave ortofota izračunamo na podlagi oslonilnih točk, v kolikor pa že obstaja (če je bila izračunana v okviru aerotriangulacije), jo lahko privzamemo. Razpačevanje je faza, v kateri vsakemu pikslu izhodne slike določimo njegovo originalno pozicijo na posnetku. Za hitrejše delo so v svetu razvili rešitev, pri kateri transformiramo le manjše število tako imenovanih sidrnih točk, vse ostale vmesne točke (piksle) pa interpoliramo na podlagi okoliških sidrnih točk. S tem za večino točk izvedemo direktno preslikavo med koordinatnim sistemom vhodne in izhodne slike brez transformacij v slikovni in prostorski koordinatni sistem. Radiometrični del postopka, prirejanje sivine v geometričnem postopku izračunani lokaciji, izvedemo v praksi z eno od sivih interpolacij (najbližji sosed, bilinearna interpolacija, bikubična interpolacija). Postprocesiranje ortofota je odvisno od zahtev uporabnika, predvsem zahtev glede območja, namembnosti ortofota, uporabnikovih računalniških zmogljivosti, zahtevanega merila itd. Najpomembnejše je geometrično in radiometrično usklajevanje ortofoto posnetkov, ki je potrebno, kadar z enim samim posnetkom na moremo pokriti vsega zahtevanega območja. 3. STROJNA OPREMA Celotni sistem za izdelavo ortofota je zasnovan tako, da je možna njegova implementacija na boljšem osebnem računalniku. Spodnja meja smiselnosti je 25 ali 33 MHz 386 računalnik z vsaj 4 MB RAM-a in z vsaj 100 MB trdim diskom. Priporočljiv je seveda računalnik s procesorjem 486 (25, 33 ali 50 MHz) s čim več Geodetski vestnik 36 (1992) 4 RAM-a (16 do 64 MB). Tudi disk naj bo, če nameravamo združevati več posnetkov, velik, vsaj nekaj 100 MB. Morda so take zahteve danes visoke, vendar bodo v letu ali dveh postale nekaj čisto vsakdanjega. a skaniranje slike lahko uporabimo pravzaprav katerikoli skaner, seveda pa moramo vedeti, da je kvaliteta končnega izdelka direktno odvisna od digitalne slike posnetka. Ročni skanerji v vsakem primeru odpadejo, tudi namizni in samostoječi skanerji so se izkazali za premalo natančne. Toko ostanejo le specialni skanerji, ki so ekonomsko upravičeni le pri izdelavi ortofota za celo državo, ali pa skanerji, ki jih imajo grafična podjetja. Slednje se izkaže kot dokaj ekonomična rešitev, vendar pride do problema prenosov velikih količin podatkov, ki ga rešujemo z uporabo optičnih disket DAT-a (,,digital audio tape") oziroma prenosljivih diskov. Izhodna enota, če ne želimo samo prikaza ortofota na računalniškem ekranu, ampak želimo imeti rezultat na papirju, se imenuje fotoploter in je izredno draga. Tudi tu smo uporabili opremo grafičnih podjetij, ki imajo zelo kvalitetne ploterje z visoko resolucijo. Precejšnji problem ali pa vsaj veliko porabo časa predstavlja prenos velike količine podatkov z mesta skaniranja na mesto obdelave in na koncu na mesto izrisa. Ker so sistemi različnih izdelovalcev, so različni tudi spominski mediji in formati zapisa, ki jih sistemi podpirajo. 4. PROGRAMSKA OPREMA P~o~ramski p_aket, s kate~im bo ~ož_no izdelati orto~oto, j~ še v fazi ~r~totipa, _ki pa Je ze operativen, kar kaze testm pnmer. Na podlagi anahze zahtev m 1zkušenJ s prototipom smo postavili naslednje smernice za razvoj programskega paketa: • vsako izdelavo ortofota obravnavamo kot projekt, ki ima svoje vhodne podatke in svoje rezultate; programski paket mora omogočati pregledno vodenje projekta z izpisi in statistikami, sem pa sodi tudi organizacija podatkov po direktorijih in sistematična nomenklatura datotek; • programski paket mora omogočati tri načine dela: interaktivni, kjer program operacijo izvede le na uporabnikov ukaz, polavtomatski, pri kateri se potek dela ustavi samo na nekaj mestih, kjer je potrebna uporabnikova akcija, in avtomatski način, pri katerem mora uporabnik samo definirati območje ortofota in identificirati oslonilne točke; • pri razpačevanju posnetka mora paket omogočati delo po blokih s projektivno in bilinearno transformacijo, za interpolacijo sivih vrednosti pa mora podpirati metodo najbližjega soseda ter bilinearno in bikubično interpolacijo; • programska oprema naj čim bolje izkorišča zmogljivost strojne opreme, predvsem optimalno uporabo spomina, kar lahko bistveno zmanjša obseg dela z diskom in skrajša čas obdelav; • paket mora podpirati standardne formate za izmenjavo slik (npr. TIFF), kar prinaša kompatibilnost z mnogimi komercialnimi programskimi paketi; • paket naj bi omogočal delo s komprimiranimi slikami, kar lahko bistveno zmanjša potrebni prostor na disku. i treba, da programski paket podpira izdelavo DMR-ja, saj obstaja za to mnogo dobrih paketov. V paket pa mora biti vključen program za manipulacijo s temi podatki in za konverzijo iz standardnih formatov. Za komprimiranje digitalnih slik, eodetski vestnik 36 (1992) 4 ki je neodvisno od same izdelave ortofota, je pa lahko bistveno za operativnost sistema, uporabljamo JPEG komprimiranje. Le-to zmanjša količino podatkov za faktor 5-10, kar pomeni, da lahko že na diskih velikosti 100 do 200 MB delamo ortofoto za večja območja. 5. TESTNI PRIMER a tesni primer smo izdelali ortofoto, ki ga pokriva en načrt TTN-5, sestavljen pa je iz 4 posnetkov. Velikost piksla v naravi je lxl m, kar pomeni, da je izhodna slika (siva, 8-bitna) velika 6,75 MB .. Skaniranje in izris smo izvedli na sistemu Siemens-Hell na CGP Delo v Ljubljani. Količina podatkov pri skaniranju s 300 dpi je bila za vse 4 posnetke 35 MB. Podatke smo prenesli na PC s prenosljivim diskom. Orientacijo posnetkov smo določili na podlagi oslonilnih točk. Slikovne koordinate le-teh smo izmerili na Dicometru, njihove prostorske koordinate pa smo določili iz načrtov in DMR-ja. Uporabljeni DMR je bil v oblil'J pravilnega grida na 25 m. Orientacijo posnetkov smo določili s fotogrametričnim urezom, izboljšali pa smo jo z izravnavo s snopi. Razpačevanje na računalniku PC 486/25 (16 MB RAM) je trajalo pri uporabi bikubične sive interpolacije 40 minut. Geometrično in radiometrično usklajevanje posnetkov je potekalo popolnoma avtomatsko, trajalo pa je 20 minut. 6. ZAKWUČEK estni primer je pokazal, da se v svojih predvidevanjih nismo zmotili, in da je izdelava ortofota na PC-jih ne samo mogoča, ampak tudi ekonomična. Že prototip sistema (ob optimalnih pogojih) omogoča izdelavo ortofota iz enega posnetka, od skaniranja do izrisa v manj kot 8 urah. Popolno komercialno verzijo programskega paketa za izdelavo digitalnega ortofota, ki bo izpolnjevala vse zgoraj omenjene zahteve, pričakujemo v roku nekaj mesecev. Ob dejstvu, da vse skupaj deluje na PC-ju in da za skaniranje in izrise plačamo uslugo, bo sistem v komercialni obliki cenovno dostopen širokemu krogu uporabnikov, kar lahko precej prispeva k uveljavitvi digitalnega ortofota pri nas. Viri: Arbio~ R., Colomina, I, To"es, 1, 1987,A System Conceptfor Digital Orthophoto Generation, Intercommission Conference on Fast Processing of Photogrammetric Data,lnterlaken, 1-17. Colomina, I., Navaro, 1, 1991, On Functional Requirements of a Photogrammetric Stati on for Digital Orthophoto Generation, Sistemas Espanoles de Cartografia Fotogrametria y Teledeteccion, 9-20. Gvozdanovic, T., 1992, Zasnova sistema za izdelavo digitalnega ortofota na osebnem računalniku, Magistrska naloga, FAGG, Ljubljana, 84 strani. Heipke, C., Mayr, W., 1988, A Contribution to Digital Orthophoto Generation, ISPRS, IAPRS, Commission 4, Kyoto, VoL 27/B9, 224-232. Loitsch, 1, Otepka, G., 1976, A Computer Program for Digitally Controlled Production of Orthophotos, ISPRS, Commision 4, Helsinki, 202-204. Recenzija: Matjaž Ivačič Aleš Seliškar Geodetski vestnik 36 (1992) UDK (UDC) 528:007(497.12)(()91) 061.3(497.12) Geodetski dan „1992":528 DOSEŽKI NA PO ROČJU PROSTORSKEINFORMATI mag. Matjaž Hribar Heureka Igea d.o.o, Ljubljana Prispelo za objavo: 22.9.1992 Izvleček Predstavljena je vloga prostorske informatike v sodobni geodeziji v Evropi in njeni dosežki. Opisani so tudi dosedanji uspehi na tem področju v slovenskem prostoru, trenutno stanje na področju zemljiškega informacijskega sistema v Sloveniji in usmeritve za naprej. Ključne besede: Geodetski dan, geografski informacijski sistemi, izvedba, projekti, Rogaška Slatina, Slovenija, zemljiški informacijski sistemi, zgodovinski prikaz, 1992 Abstract The role of spatial informatics in current surveying in Europe and its achievements are presented. The so far achieved results in this field of activity in Slovenia along with the current state of the land information systems in Slovenia and guidances far the future are described. Keywords: Geodetic workshop, geographical information systems, historical review, land information systems, projects, realization, Rogaška Slatina, Slovenia, 1992 1. RAZVOJ IN VLOGA PODROČJA V SODOBNI INFORMATIKI V EVROPI Razvoj geografskih informacijskih sistemov (GIS) lahko razdelimo v tri globalna razvojna obdobja (Ottens 1991): • pionirsko obdobje, v katerem so nastajale predvsem inovacije, trajalo je od 1965 do 1970 ter od 1980 do 1985; • obdobje zorenja, v katerem sistem šele prehaja v širšo rabo in ga uporabljajo predvsem strokovnjaki. To je obdobje, v katerem se Evropa nahaja danes in traja od 1980 do 1985 ter od 1990 do 1995; • uporabniško obdobje, v katerem se uporaba sistemov razširi in ustali, rast ni več tako skokovita. Obdobje bo predvidoma trajalo od 1990 do 1995 ter od 2000 do 2005. V vsakem obdobju imajo na razvoj GIS-ov odločilni vpliv točno določene skupine dejavnikov oziroma oblikovalcev. Odločilne skupine oblikovalcev so raziskovalci na fakultetah in drugih raziskovalnih institucijah v prvem obdobju, razvijalci strojne in programske opreme ter oblikovalci baz podatkov v drugem razvojnem obdobju ter nenazadnje uporabniki teh sistemov v tretjem obdobju. V zadnjem času je očitno, da je v Evropi povečana aktivnost na področjih raziskovanj GIS-ov. V severozahodni Evropi, še posebej v Veliki Britaniji, Skandinaviji in deželah Beneluksa, je GIS že eodetski vestnik 36 (1992) 4 uveljavljena tehnologija. V teh deželah so že globoko v obdobju „zorenja" GIS tehnologije in v univerzitetnih krogih GIS že eostaja ena od standardnih tehnologij. V centralni Evropi so dežele, kot sta Avstrija in Svica, že uporabniki tega sistema in so v marsičem že precej pred deželami, kot sta Nemčija in Francija. GIS-sistemi so tudi že dobro uveljavljena tehnologija v južni Evropi, predvsem v Italiji. Dežele vzhodne Evrope, med katere je vključena tudi Slovenija, pa so še vedno-Y „pionirskem" obdobju, kjer je GIS že dobro osvojen na univerzitetnem področju, njegova praktična uporaba pa je še v povojih. pa je vizija razvoja GIS-ovv Evropi? Ni dvoma, da je GIS industrija v zadnjih doživela velik razcvet ne samo v ZDA, temveč tudi v Evropi. O tem, kako bo z razvojem teh sistemov v Evropi v prihodnje, pa je več mnenj. V glavnem jih lahko strnemo v dve viziji (Masser 1991 ). Prva, ki jo lahko imenujemo optimistična, opisuje položaj, ko bo raven prodora GIS-a na tržišče dosegla okvire, ki so primerljivi z današnjimi v ZDA To pomeni, da bo večina razlik znotraj evropskih držav odpravljenih in da bodo države med seboj vsestransko sodelovale. Thkšen razvoj bi dal pomemben zagon evropskim podjetjem. Druga vizija, ki jo lahko imenujemo pesimistična, pa opisuje položaj, kjer bi raven prodora G IS-a na tržišče ostala pod ravnijo ZDA, razlog bodo ožji (lokalni) interesi manjših skupin držav, ki ne bodo našle skupnega jezika. Pod temi pogoji bodo razvoj GIS-ov v Evropi zavirali minimalni skupni standardi in neusklajene strategije razvoja. Seveda si bo vsa Evropa prizadevala za dosego optimističnega razvoja GIS-a. Th prizadevanja pa bodo oteževale razlike, ki obstajajo med posameznimi državami, kot so: različni jeziki, kulture, strokovne institucije, standardi itd. 2. DOSEDANJI USPEHI OZIROMA V SLOVENIJI Slovenija je neodvisna država v srednji Evropi od 26.06.1991, ko se je od prvotne federalne države Jugoslavije. Je ena od najmlajših in najmanjših držav v Evropi. Za malo deželo s približno dvema milijonoma prebivalcev je izredno pomembno optimalno izkoriščanje vseh naravnih danosti, izkoriščanje ugodne geografske pozicije in optimalna izraba prostora. Še posebej pomembno je to prav v današnjem času, ko je že prišlo in bo še prihajalo do bistvenih sprememb v načinu življenja. Slovenija je v procesu prestrukturiranja družbene lastnine, posledica tega je tudi nastajanje novih lastninskih odnosov na zemljiščih in objektih. Problematika prestrukturiranja družbene lastnine je v glavnem osredotočena na tehle komponentah: novo definirana lastnina na zemljiščih in objektih, ekološka osveščenost družbe, nova davčna politika, uvedba hipotek na realnih osnovah, nova potreba po ažurnosti prostorskih informacij ter realnejše urbanistično in ruralno projektiranje prostora. ejstvo je, da je treba za dobro upravljanje s prostorom uvesti novo tehnologijo geografske oz. zemljiške informacijske sisteme (GIS/LIS). Za dosego tega cilja so potrebne obnovljene, računalniško podprte baze geoorientiranih podatkov (GIS baze podatkov), ki so bile v preživelem sistemu družbene lastnine zanemarjene. Podatke o prostoru nujno rabijo novi uporabniki prostora, kot so urbanistični in ruristični projektanti. Njihovi projekti temeljijo na kmetijskih, gozdarskih, hidrografskih, splošnih geografskih in geoloških podatkih oz. sistemih. Osnova vsem tem sistemom in tudi mnogim drugim je geometrijski skelet oz. geometrija prostora. Th omogoča Geodetski vestnik 36 (1992) 4 vsem zgoraj omenjenim sistemom črpanje ustreznih podatkov in s tem zagotavlja njihovo operativnost in funkcioniranje. Po obstoječi zakonodaji in praksi zagotavlja geokodirane podatke o geometriji prostora geodetska stroka. Toko stanje ne odgovarja novim potrebam oz. zgornjim usmeritvam. Geodetska služba ne producira in ne distribuira potrebnih digitalnih prostorskih podatkovnih baz geoinformacijske infrastrukture. Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora (MVOUP), ki vključuje tudi Republiško geodetsko upravo, je kompetentno in odgovorno za koordinacijo, izvedbo in poslovno vodstvo na področju geodezije v Sloveniji. Iz zgornjih razlogov je le-to sprožilo naslednje aktivnosti. Razpisan je bil projekt „Kompjuterizacija geodetskih evidenc v Republiki Sloveniji" in v okviru tega Metodološko tehnološke rešitve vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze zemljiškega katastra, katastra zgradb, reliefa, hidrngrafije in infrastrukturnih objektov. Izdelani so bili osnutki zgoraj omenjenih tehnoloških rešitev, ki so v fazi ovrednotenja. Na drugi strani je MVOUP načelno podprl pilotske projekte, ki se izvajajo oz. so v pripravi v regionalnih centrih: • gorenjska regija: občina Kranj • obalna regija: občina Koper • ljubljanska regija: mesto Ljubljana • štajerska regija: mesto Maribor, občina Celje. projekti služijo dvem namenom: preverjanju rezultatov metodološko tehnoloških rešitev v praksi; to nam omogoča realno oceno metodološko tehnoloških rešitev in njihovo usmerjanje v pravo smer, • avtomatizaciji poslovanja geodetskih uprav v okviru načrtovanja LIS-a za celotno občino. 3. TRENUTNO STANJE NA PODROČJU LIS-A V SLOVENIJI IN USMERITVE ZA NAPREJ V državi Sloveniji se na področju LIS-a oz. ustreznih digitalnih podatkovnih haz prostora, tako topografskih (relief, infrastrukturni objekti, zgradbe, hidrografija) kot na področju zemljiškega katastra in katastra zgradb, operativno odvijajo aktivnosti v občinah (pilotski projekti) in na državni ravni (projekt metodološko tehnoloških rešitev kot podlaga za vzpostavitev zgornjih digitalnih baz podatkov). S temi dejavnostmi skuša Slovenija, v skladu z njenimi možnostmi, slediti trenutnim svetovnim dogajanjem, kjer v to področje ogromno vlagajo (čas, kadri, denar, tehnologija). Poglaviten razlog za ta prizadevanja je dejstvo, da „cost benefit" analize kažejo, da je učinkovitost sistemov upravljanja, odločanja, načrtovanja na vseh ravneh z uvajanjem tehnologije LIS, ki temelji na zbranih digitalnih bazah, bistveno povečana. Ocene trenutnega stanja v Sloveniji kažejo, da je že dosežena ter osvojena velika tehnološka raven znanja, da so zbrani in osvojeni prvi podatkovni standardi, ter da je zbranih dovolj praktičnih izkušenj na področju LIS metodologije za to, da se pripravijo projekti na ravni celotne Slovenije. V prvi fazi je treba kompletirati obstoječe prototipne projekte - Metodološko tehnološke rešitve vzpostavitve in vzdrževanja digitalne baze zemljiškega katastra, katastra zgradb, reliefa, hidrografije in infrastrukturnih objektov. Dodatno je treba opredeliti vlogo treh že obstoječih digitalnih baz podatkov (ROTE, EHIŠ, geodetske točke oz. geodetska mreža) in digitalne baze toponimov ter vegetacije, ki so v tesni zvezi s prototipnimi projekti. Geodetski vestnik 36 (1992) 4 ompletirani prototipni projekti morajo izpolnjevati naslednja pogoja: enotno trukturo osnovnih baz in enotno hierarhijo entitet in pretoka podatkov. Kot končen rezultat morajo dati naslednje predloge: o predlog šifrirnega sistema oz. predlog kodiranja o predlog standardov za zajemanje in transfer podatkov o predlog standardne proizvodne linije za vzpostavitev LIS-a v konceptu distribuiranih baz podatkov, o predlog standardov za vzdrževanje baz podatkov o predlog osnovnih standardov za računalniško poslovanje regijskih in lokalnih centrov Slovenije. a podlagi dokončno rešenih zgornjih tehnoloških vprašanj bo podan predlog zakonskih in podzakonskih predpisov in programa geodetskih del za obdobje implementacije katastrsko podprtega LIS-a za Slovenijo. Le-ta se vsekakor mora, seveda fazno, začeti najkasneje v letu 1993. Implementacija vključuje naslednje komponente: o organizacija sistema LIS za Slovenijo o nakup strojne opreme o nakup programske opreme (orodja in aplikacije) o izobraževanje udeležencev v projektu ter šol~nje dodatnih kadrov o prenos tehnologij (zajem podatkov, editiranje, vzpostavitev oz. prenos v digitalno bazo, vzdrževanje, distribucija) v republiški center in regionalne centre o implementacija sistema v regijske centre in republiški center o polnjenje dogovorjenih baz podatkov o paralelno vodenje starega in novega sistema, prehod na novi sistem o vzdrževanje sistema po implementaciji. 4. ZAKLJUČEK geodetskih informacijskih slojev (geometrije) si ne moremo zamisliti komuniciranja znotraj GIS/LIS, še manj z ekonomskim informacijskim sistemom in socialnim informacijskim sistemom. Tudi informacijski sistemi posameznih organizacij za upravljanje in načrtovanje nimajo primernih orodij brez pravilne lokacije. In zakaj potem ne bi imeli tako enotne lokacije, da bo GIS lahko zaživel? Ker za to geodeti nimamo posebnega vira denarja, je nujno, da v korist vseh pravilno pristopamo in pravočasno zagotovimo geodetske podlage za izgradnjo osnovnih, referenčnih informacijskih slojev. Viri: Masser; I., 1991, Promoting GIS Awareness: The European Dimension, EGIS, Brusseles, Vol 2, 700-706'. Ottens, HEL., 1991, GIS inEurope, EGIS, Brusseles, Vol.1, 1-8. Šuntar; A., 1991, Grafični del geografske baze podatkov kot povezovalni element med informacijskimi sloji in nivoji, Študij po posebnem programu, FAGG, 5-12. Recenzija: Roman Novšak Peter Kostanjevec Geodetski vestnik 36 (1992) UDK (UDC) 63:007:681.3(497.12)Kranj 528. 74:629. 783:63 UP RABA SATELITSKO PRIDOB ENIH PODATKOV ZA POTREBE OCENJEVANJA RABE TAL IN AGROSTATISTIKE PRIMER KRANJSKO- v SORSKEGA POLJA dr. Ana Tretjak, Danijela Šabic, mag. Branko Pavlin, Živko Tuta, Irena Orešnik MF-Zavod Republike Slovenije za statistiko, Ljubljana Prispelo za objavo: 7.12.1992 Izvleček Avtorji so izdelali na primeru ocenjevalnega okoliša občine Kranj prostorski informacijski sistem (GJS) za potrebe ocenjevanja rabe tal in kmetijske statistike. Povezali so SPOT-PAN in Landsat satelitsko skanirane podatke ter podatke ROTE-ja, EHIŠ-a, popisa prebivalstva 1991, DMR-ja 100 in pedološke podatke. Ključne besede: GIS, kmetijstvo, Landsat-TM, prostorska statistika, raba tal, SPOT, tehnike izboljšave Abstract On a case study covering the area of one statistical estimation unit within the municipality Kranj an agricultural GIS was compiled from layers: register of territorial units, georeferenced house numbers, census-91 data on population, digital terrain model 100, pedological data set, SPOT-PAN satellite data set and Landsat-TM data set. Keywords: agriculture, enhancement techniques, GIS, land use, Landsat-TM, spatial statistics, SPOT UVOD Jeseni 1991 si je skupina sodelavcev za razvoj novih metod s pomočjo teledetekcije zastavila nalogo izdelati geografski informacijski sistem (GIS) na primeru Kranjsko-Sorškega polja za potrebe ocenjevanja rabe tal in za potrebe agrostatistike. Z analizo satelitskih podatkov naj bi izdelali splošno karto rabe tal in karto rabe tal s podrobneje opredeljenimi razredi kmetijske rabe. Nadalje smo želeli s satelitskimi podatki povezati tiste prostorsko opredeljene podatke, ki lahko dopolnjujejo vedenje o stanju na kmetijskih površinah ali pa s pomočjo katerih proučujemo časovne Geodetski vestnik 36 (1992) 4 spremembe na kmetijskih površinah. Slednje nam bo v kasnejši fazi omogočilo izdelavo modelov simulacije. OPIS MATERIALOV Izbor območja raziskovanja je bil pogojen z razpoložljivimi satelitskimi podatki. Le za območje l. ocenjevalnega okoliša občine Kranj smo imeli na voljo: o SPOT-pankromatske podatke ( oktober 1989) z 10 m x 10 m slikovnim elementom o Landsat-TM podatke (junij in julij 1990) s 30 m x 30 m slikovnim elementom. Uporabili smo še podJtke registra območij teritorialnih enot (ROTE), evidence hišnih številk (EHIS), popisa 1991, digitalnega modela reliefa 100 (DMR 100), podatke pedološke karte v merilu 1:50 000, ki v času naše uporabe še niso bili dostopni v digitalni obliki in smo jih za naše potrebe digitalizirali sami. IZVEDBA Izseke iz SPOT in Landsat podatkov, ki pokrivajo območje l. ocenjevalnega okoliša občine Kranj in obsegajo površino 22 km x 20 km, smo zarotirali z metodo kubične konvolucije s 23 kontrolnimi točkami (GCP) v Gauss-Kruegerjev koordinatni sistem. Napaka rotacije je bila za x = 0,776 m, za y = 0,626 min skupna xy = 0,996 m. Povprečna napaka projekcije v merilo 1: 50 000 pa je bila za x = 3,28 m in za y = 1,99 m. Istočasno smo podatke SPOT-a in Landsat-a medsebojno povezali. Na podlagi analize histogramov odbojnih vrednostih vseh 7 Landsat kanalov smo za nadaljno obdelavo izbrali kanal 4 (0,76 - 0,90 µm) in kanal 3 (0,63 - 0,69 µm) in ju povezali s SPOT pankromatskimi podatki. Iz podatkovne baze ROTE-ja smo uporabili podatke meja l. ocenjevalnega okoliša in meje vseh katastrskih občin tega ocenjevalnega okoliša. S tem smo iz osnovnih satelitsko skaniranih podatkov izločili le območje naše raziskave in na ta način zmanjšali porabo prostora na disku iz 58 MB za Landsat in iz 17 MB za SPOT podatke na skupno 7 MB ter s tem tudi povečali hitrost obdelave. Uporabljeni satelitski podatki niso bili nabavljeni načrtno, ampak smo posamezne segmente pridobili ob sodelovanju z drugimi ustanovami. Zato tudi nismo imeli na voljo terenskih podatkov iz časa skaniranja, ki bi jih lahko uporabili kot vadbene vzorce za izvedbo kontrolirane klasifikacije skaniranih podatkov (pikslov) v razrede rabe tal. Zaradi tega smo izvedli le nekontrolirano klasifikacijo - klaster analizo. Z računalniškim programom smo opredelili slikovne elemente v posamezne homogene skupine po odbojnih vredn9stih, ki najbolj verjetno predstavljajo enoten razred rabe tal. Oktobrski datum skaniranja SPOT satelita in majski datum enega od Landsat satelitov tudi nista najprimernejša termina za razlikovanje vegetacijskih pojavov na proučevanem območju, kar se je odražalo na visokem številu slikovnih elementov, opredeljenih v razredu „mešano". Tu razred zajema piksle urbanega oz. pozidanih površin in odprtih, neporaščenih kmetijskih površin, ki so imele v času skaniranja podobne odbojne vrednosti v vseh proučevanih kanalih kot urbane površine. Najmočneje se ta neseparabilnost izraža v pankromatski (0,51- 0,73 µm) valovni dolžini, ki ni občutljiva na raznolikost, pogojeno s klorofilno absorbcijo te valovne dolžine. Zaradi tega smo pankromatske podatke filtrirali s sumamim 5 x 5 filtrom, ki Geodetski vestnik 36 (1992) izostri kontraste odbojnih vrednosti robnih pojavov tako, da razvleče odbojne vrednosti celotnega kanala v multimodalno porazdelitveno funkcijo. Nadalje smo pankromatske podatke pretvorili iz osnovne porazdelitve, ki se asimetrično približuje normalni porazdelitvi v približek Poisonovi porazdelitvi tako, da smo uporabili visoko frekvenčni 3 x 3 filter. S tem smo odbojne vrednosti te valovne dolžine razbili v dva glavna razreda: prvi s piksli z visoko odbojno vrednostjo (urbano) in drugi ostali pojavi (vegetacija in voda). Pankromatske podatke, s filtrom 5 x 5 filtrirane pankromatske podatke in s filtrom 3 x 3 filtrirane pankromatske podatke smo združili v nov zapis, ki predstavlja območje proučevanja v psevdo barvah. T očljivost pikslov urbanega razreda od neporaščenih zemljišč kmetijskega razreda Lna novih SPOT podatkih smo vizualno preverili še s kombinacijo Landsat-TM kanalov: 6 (10,40 - 12,50 µm; velikost piksla 60 m x 60 m), 7 (2,08 - 2,35 µm; velikost piksla 30 m x 30 m), 1 (0,45 -0,52µm; velikost piksla 30 m x 30 m). Tu kombinacija valovnih dolžin TM kanalov poudari odbojne vrednosti pregretih, urbanih površin v kanalu 6. V kanalu 7 so dobro ločljive urbane površine skupaj z neporaščenimi kmetijskimi zemljišči: kanal 1 pa izostri linearne pojave znotraj urbanega razreda rabe tal in izboljša ločljivost med vegetacijo in neporaščenimi zemljišči. a vseh navedenih podatkih smo ponovili klaster analizo v 7 razredov rabe tal. Vzporedno s klasifikacijo skaniranih podatkov l. ocenjevalnega okoliša smo izvedli tudi klasifikacijo katastrske občine Voglje. Za to katastrsko občino, ki leži na ravninskem predelu, smo ocenili površine rabe tal iz avionskih posnetkov CAS-a 88, ki so se uporabili kot referenčni podatek za primerjavo rezultatov klasifikacije satelitsko skaniranih podatkov in uradnih statističnih podatkov. Poleg podatkov o površinah v ha posameznih razredov rabe tal pa smo pri klasificiranih satelitskih podatkih preverili tudi prostorsko razporeditev posameznih klasificiranih pikslov. Le to pa pri uradnih statističnih podatkih ni možno, ker niso prostorsko opredeljeni. eklasificirane in klasificirane satelitsko skanirane podatke smo povezali z ostalimi geografsko opredeljenimi podatki. S tem smo izdelali za uporabnika podatkovno bazo, sestavljeno iz podatkovnih slojev, ki omogočajo vpogled v stanje pojava/pojavov in njihovo medsebojno povezanost, omogočajo tudi proučevanje segmentiranih prostorsko opredeljenih podatkov, kot tudi proučevanje razdalj med lokacijami pojavov ali njihovimi površinami. Pomembno pri tem je, da so pojavi prostorsko opredeljeni, kar pomeni, da lahko s časovno analizo proučujemo procese v prostoru. V ospredju ni le proučevanje spremembe pojava samega, ampak je možno proučevati tudi njegovo variabilnost v soodvisnosti od sprememb drugih pojavov v prostoru. ZAKWUČKI Izdelani primer povezave kmetijsko relevantnih prostorsko opredeljenih podatkov je bil zaradi dostopnosti satelitsko skaniranih podatkov SPOT in Landsat-TM omejen le na območje 1. ocenjevalnega okoliša občine Kranj. podatki posameznih podatkovnih baz so za naše delo pomembni, ker: • ROTE omogoča izločitev administrativnih enot in izračune statistik zanje; • EHIŠ in popis prebivalstva omogočata spremljanje dinamike sprememb rabe kmetijskih površin v odvisnosti od urbanizacijskih in migracijskih procesov ter spreminjanja socialno geografske strukture prebivalstva; Geodetski vestnik 36 (1992) 4 o DMR omogoča maskiranje in izločanje površin na višinah in ki so za kmetijstvo nepomembne ali neprimerne; o pedološki podatki so za analizo satelitskih podatkov sami po sebi nepomembni, za uporabnika, ki lahko istočasno razpolaga z informacijo o kmetijski kulturi, nadmorski višini in naklonu parcel, pa so lahko pomemben podatek odločanju. a potrebe globalnih odločitev na državni ravni lahko z Landsat-TM za celo Slovenijo izdelamo karto štirih razredov rabe tal z zanesljivostjo karte 1:50 000. Za raven občine predlagamo uporabo SPOT-XS in SPOT-PAN ,.,~,,~ .. ,~ S slednjimi lahko v primeru pravokotnega skaniranja in visoke radiometrične kvalitete podatkov zagotovimo izdelek z lokacijsko natančnostjo karte v merilu 1:25 000. SPOT-XS podatki pa omogočajo razčlenitev kmetijskih površin glede na najpomembnejše kulture po posameznih regijah oz. občinah. Z uporabo ROTE-ja lahko omejimo podatke rabe tal na poljubno teritorialno raven z zanesljivostjo osnovnega izdelka (1:50 000 ali 1:25 000). povabilo ESA in FAO/RSC smo nalogo „ Uporaba satelitsko pridobljenih za potrebe ocenjevanja rabe tal in agrostatistike - primer Kranjsko-Sorškega polja" oktobra letos predstavili na regionalnem delovnem seminarju v Nitri, ki so ga organizirali ESA, FAO, Tulespazio in vladi ČSFR Viri: Berry, J.K, 1987, Computer-assisted map analysis: potential and pitfalls; Photogrammetric Engineering and Remote Sensing, Vol 53, No. 1 O, 1450-141 O. Cressie, NA.C., 1991, Statistics for spatial data, Wiley Series in probability and mathematical statistics, 499-548. Langford, M, Unwin, D.J., Maquire, D.J., 1990, Generating improved population density maps in an integrated GIS. European conference on Geographical information systems, 651-660. Lipej, B., 1989, Register of territorial units-ROTE and Evidence of house numbers-EHIŠ - The basis for spatial data determination and presentation. Proceedings of IGA, I ih International Cartographic Conference, Budapest, 9 p. Lipej; B., Verdnik, D., 1991, La cartographie des populations en Slovenie, Espace, Populations, Societes, Lille, Paris, Louvain, No. 3, 534-538. Ripley, B.D., 1981, Spatial statistics, Wiley Series in probability and mathematical statistics, 78-129. Statistical Office of the Republic of Slovenia, 1992, Statistične informacije No. 189, 194, 221: Census data 1991 - final data. Tretjak, A., Poljak M, Hlavaty M, Šabic D., 1987, The application of satellite remote sensing techniques in the fileds of land use agriculture and forestry FAO:TCP(YUG/4502(T) project, 79 p. Tretjak, A., Šabic, D., 1991, Application of sate Zlite remote sensing techniques to agriculture statistics in the Republic of Slovenia, Agricultural and environmental applications of remote sensing, FAO/ESA regional workshop for decision-makers in cooperation with Telespazio, Budapest, 2 p. Tretjak, A., Šabic, D., Tuta, ž., Pavlin, B., Orešnik, I., 1992, Compilation of an agricultural GIS for the needs of Agrostatisatics - Case study Kranj (Republic Slovenia), Regional Workshop on the Application of Remote Sensing Data for Agriculture, Nitra. Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1991, Statistični letopis Republike Slovenije 1991, Ljubljana, 214-220. Geodetski vestnik 36 (1992) 4 Ustni viri: Vida Bitenc, Geodetski zavod Slovenije, 1992. Prof dr. Milan Hočevar, Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1991. Milena /lic, Oddelek za demografijo, Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992. Tone Kralj, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 1992. mag. Božena Lipej, Republiška geodetska uprava, 1992. Božena Mauri, Register teritorialnih eno~ Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992. Bojan Pirc, Register teritorialnih enot, Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992. mag. Tomaž Prus, Katedra za pedologijo, Agronomski oddelek, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, 1992. Matjaž Stopar, Programerski oddelek, Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992. Irena Tršinar, Centralni register prebivalstva Republike Slovenije, Zavod Republike Slovenije za statistiko, 199 2. Matjaž Urbanc, Programerski oddelek, Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992. Joža Zdjelar, Oddelek za kmetijske statistike, Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992. Zahvala: Zahvaljujemo se kolegom Biotehniške fakultete, Katedre za pedologijo na Agronomskem oddel"---u in na Oddelku za gozdarstvo ter sodelavcem Geodetskega zavoda Slovenije za dostop do njihovih podatkov in možnost, da smo jih uporabili pri našem delu. Občina Kranj, l. ocenjevalni okoliš: ha površin in struktura ::::.:::: ... Rdi, ' ,;.. .. ~, QL".( - ...... . ............. . . SPOT/TM4!IM:J.: · .~ ·,•n~···· ... ; ..... af ,wH·.........~ -,_ :,~• -H",0• ·.•. ha Niive in vrtovi 3526 33 Travniki in pašniki 1544 14 Kmet.-vin.-sad.-rib. 5070 47 5 351 50 5 248 49 Kmetijske površine 5 420 50 Gozd. +vin. +sad. 3953 37 Gozd. +vin. sad. + voda 4556 42 Gozdne površine 4263 39 Voda 124 Rodovitno 9683 90 9907 92 9200 86 Nerodovitno 1097 10 863 8 1554 14 SKUPAJ 10780 100 10770 100 10754 100 eodetski vestnik 36 (1992) 4 Občina Kranj: ha površin katastrske občine Voglje ><<% Gozd 464 49,5 428 47,5 465 49,4 Kmeti"sko 424 45,2 428 47,5 431 45,7 Urbano 49 52 45 50 46 50 SKUPAJ 937 100 901 100 942 100 Geodetski vestnik 36 (1992) Recenzija: Marjeta Natek mag. Marijan Poljak Geodetski vestnik 36 (1992) 4 FOTOG ETRIJA IN KULtURNA DEDIŠČINA Janez Oven FAGG-Oddelek za geodezijo, Ljubljana Prispelo za objavo: 6.11.1992 Izvleček Podana je uporaba fotogrametrije pri obnovi in inventarizaciji kulturne dediščine v Sloveniji. Opisani so fotogrametrični postopki, inštmmentarij, izvajalci in projekti. Primer rešitve iz tujine kaže smer razvoja na tem področju. Ključne besede: fotogrametrija, inventarizacija, izvajalci, kulturna dediščina, oprema, postopki, Slovenija, zgodovina Abstract The paper presents the application of photogrammetry in reconstruction and making an inventory of cultural heritage in Slovenia. Photogrammetric procedures, instruments, perfonning organizations and projects are described. An example of problem solvingfrom abroad is presented to indicate the course of development in this field of activity. Keywords: cultural heritage, equipment, history, inventory making, performers, photogrammetry, procedures, Slovenia UVOD UDK (UDC) 528.7:008(497.12) V času nastajanja informacijskih sistemov je treba narediti inventarizacijo dosedanjih virov, postopkov in podatkov na vseh področjih človekove dejavnosti. Pogled naprej nam kaže, da je treba tudi v geodetski stroki stopiti korak naprej k informacijski družbi. Ponuditi ji moramo tisto, kar znamo narediti, in še več, tisto, kar smo sposobni narediti. V tem članku bi rad naredilpregled projektov fotogrametrije v inventarizaciji kulturne dediščine. KULTURNA DEDIŠČINA Inventarizacija kulturnih spomenikov zajema tri kategorije po pomembnosti za družbo oziroma človeštvo. Spomeniki I. kategorije (Zavod za spomeniško varstvo 1974) so tipični in ključni objekti ali območja z mednarodnim ali narodnim pomenom. So nenadomestljivi, najvišji in najznačilnejši dosežki svoje vrste. Spomeniki II. kategorije imajo regionalni kulturno-geografski pomen in so tipični, najvišji in najznačilnejši dosežki neke regije. Spomeniki III. kategorije imajo zaradi stopnje spomeniške vrednosti pretežno lokalni pomen. Po vsebinski plati delimo kulturne spomenike na šest vrst in na tele podvrste: • • zgodovinski spomeniki (spomeniki delavskega gibanja in ljudske revolucije, spomeniki pomembnih osebnosti in spomeniške knjižnice) • arheološki spomeniki • urbanistični spomeniki (historičnega urbanizma in ruralna naselja) Geodetski vestnik 36 (1992) 4 • umetnostni spomeniki (gradovi, meščanska arhitektura, sakralni in javni spomeniki, znamenja, vodnjaki) • etnološki spomeniki • tehnični spomeniki. ot podlage za inventarizacijo objektov kulturne dediščine se uporabljajo ublikacijske in pregledne topografske karte malih meril ter topografski načrti srednjih in velikih meril (Zavod SRS za družbeno planiranje 1976). Kot merske podlage za dokumentacijo in obnovitvena dela kulturnih spomenikov se izdelujejo situacijski in višinski načrti zelo velikih meril, razni prerezi, profili in drugi prikazi. Omenjene podlage je možno izdelati z geodetskimi metodami, predvsem pa s fotogrametričnimi metodami, kjer so rezultati lahko podani kot numerični podatki, grafični načrti in izrisi ali fotografski načrti ( ortofoto ). DOKUMENTACIJA Inventarizacija lokacij kulturnih spomenikov se prikazuje na preglednih kartah v merilih 1:1000000 do merila 1:200 000, topografskih načrtih v merilih od 1:100 000 do 1:5 000. Merska dokumentacija objektov kulturne dediščine lahko obsega še: lego v temeljnem topografskem načrtu 1:1 000 ali 1:500, situacijski in višinski načrt objekta v merilu 1:200, načrt fasad objekta in notranjih sten v merilu 1:100 do 1:20, tlorise objekta v merilu 1:50, vertikalne prereze v merilu 1:50 in načrte detajlov v merilih 1:25 do 1:1. Dokumentacijo je možno narediti z geodetskimi klasičnimi meritvami in metodami, za posamezna dela pa so primernejše fotogrametrične metode. Fotogrametrična dela se izvajajo predvsem s terestrično bližnjeslikovno fotogrametrijo. Kot izhod, rezultat fotogrametričnih postopkov in meritev, dobimo digitalni model objekta, grafični načrt in fotografski načrt. POSTOPKI Pri terestričnem snemanju moramo upoštevati naslednje parametre: posebnosti objekta, merilo snemanja, zahteve naročnika, razpoložljivo opremo, osvetljenost objekta in postopek izvrednotenja. Pri snemanju je objekt lahko posamezna stavba, skupina stavb, notranjost stavb, freske, ostanki gradenj, posamezni detajli, fontane itd. Kamero izberemo glede na goriščno razdaljo, format posnetkov, možnost fokusiranja, smer osi snemanja in mono ali stereo kamero. Izbor kamere je pogojen tudi z načinom izvrednotenja. Normalno se pri terestričnih metodah uporabljajo merske kamere, izjemoma pa tudi nemerske. Le-te uporabljamo za enostavnejše prikaze, kot je redresiranje in za izdelavo fotomozaikov ravnih fasad. Pri snemanju so pomembni tudi fotografski faktorji: barvna občutljivost filma, splošna občutljivost filma in osvetlitev objekta. ajprimernejši so manj občutljivi fotografski materiali in difuzna svetloba pri zunanjih snemanjih in enakomerna svetloba iz vseh strani pri notranjih snemanjih. To je pomembno za postopke fotografskega izvrednotenja. Vrste izvrednotenja so: numerično, grafično in fotografsko. Možne so tudi vse kombinacije. Pretežno se v inventarizaciji kulturne dediščine uporablja grafične prikaze kulturnih spomenikov, redko fotografske prikaze. Izvrednotenje je navadno vmesna faza, ki se je ne izkoristi pri rekonstrukcijah. Fotogrametrični posnetki omogočajo izvrednotenje vseh vidnih detajlov. V načrtih je treba označiti referenčne vertikalne in horizontalne eodetski vestnik 36 (1992) 4 ravnine, ki naj se ujemajo s sistemi ravnin, uporabljenih pri gradnji. Pri zakrivljenih ploskvah lahko razdelimo obod na več referenčnih ravnin. Možno je tudi kartirati več takih ploskev na eno referenčno ravnino, vendar to izvedemo numerično. Običajno so grafični načini prikaza ukrivljenih ploskev: narisi na referenčne ravnine, vertikalni prerezi in prikazi s plastnicami. Pri digitalno krmiljenih inštrumentih se lahko diferencialno preslika površino objekta na referenčno ukrivljeno razvojno ploskev. Stenske slike in mozaiki se največkrat grafično prikažejo·samo z glavnimi linijami ali s fotografskim prikazom (lahko v ozadju). Arhitekturna plastika in rezbarije se navadno izvrednotijo v večjih merilih, lahko jih prikažemo z izrisom plastnic. Pri fotografskem izhodu imamo kot rezultat fotografijo kot tako, povečavo ali izvrednotenje, ki ga delimo na redresiranje in ortofoto postopek. Pri redresiranju razpačimo ravninski objekt na podlagi oslonilnih točk. Pri ortofoto postopku pa izvajamo preslikavo diferencialnih slikovnih elementov na referenčno ravnino ali drugo referenčno ploskev. Grafično izvrednotenje zahteva dolg čas izvrednotenja in izkušenega restitutorja. Zato pridobiva pomen fotografsko izvrednotenje, saj je hitrejše, prikazan je popolni detajl, interpretacija pa je prepuščena uporabniku. Vidno je dejansko stanje objekta. INŠTRUMENTARIJ Poleg klasičnega geodetskega inštrumentarija se pri terestrični fotogrametriji uporablja specialne terestrične kamere, izjemoma maloslikovne kamere in inštrumente za izvrednotenje posnetkov. Za terestrično fotogrametrijo se uporabljajo posebne merske kamere. Značilno zanje je, da omogočajo orientacijo snemanja, nekatere pa še spremenljivo fokusiranje in razne nagibe pri snemanju. Poleg metričnih kamer se uporabljajo še kamere, ki niso metrične. Tu se neznani parametri kamere določajo iz posnetkov, če je to potrebno, ali pa se taki posnetki uporabljajo le za detajle. V Sloveniji sta dve merski kameri Zeiss UMK 1318/10, stereo kamera Wild C120 in nekaj fototeodolitov. Poleg tega so še tri maloslikovne kamere Hasselblat, dve imata tudi Reseau plošči. a izvrednotenje se uporablja fotogrametrične inštrumente. Za točkovno izvrednotenje so primerni predvsem mono- in stereo- komparatorji, medtem ko se za analogne izrise uporabljajo avtografi. Za izdelavo fotografskih načrtov ravnih delov objektov se uporabljajo redreserji, za neravninske objekte pa inštrumenti za diferencialno redresiranje (Topocart v povezavi z Orthophot-om). V zadnjem času lahko štejemo k instrumentom za izvrednotenje tudi računalnike s pripadajočo opremo (računalnik, skaner, digitalnik, risalnik, fotorisalnik, laserski tiskalnik). IZVAJALCI V Sloveniji se aktivno ukvarjajo s fotogrametrijo naslednje organizacije: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Geodetski zavod Slovenije, Heureka Igea in Filozofska fakulteta. Vse organizacije se ukvarjajo tudi s terestrično fotogrametrijo na področju inventarizacije naravne in kulturne dediščine. Geodetski vestnik 36 (1992) STANJE V SLOVENIJI V nadaljevanju sledi pregled, kje se je fotogrametrija že vključila v inventarizacijo kulturne dediščine pri nas. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo a Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo (Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo 1990, 1991, 1984) je vodja Oddelka za fotogrametrijo g. Dušan Mravlje. Njihove fotogrametrične aktivnosti na področju inventarizacije kulturne dediščine se kažejo v projektih kot so: Ljubljanski grad, Grad Bori, Kresija v Ljubljani, Izvršni svet Skupščine R Slovenije v Ljubljani, Hiša na Mestnem trgu 17, Elektrotehnična srednja šola na Vegovi ulici, Gambrimus v Mariboru, Miklova hiša v Ribnici, Slovensko narodno gledališče v Mariboru, Plečnikova piramida v Ljubljani, Biotehnična fakulteta v Ljubljani, Stolp v Radovljici, Tubor v Podnanosu, Oničeva hiša v Ribnici, Načrti fasad za centralni del Ljubljane, Načrti fasad za Galusovo nabrežje, Načrti fasade v Škofji Loki, Oltar v cerkvi Suha pri Škofji Loki, Arheološke izkopanine v Župni cerkvi v Kranju, Robbov vodnjak v Ljubljani (inventarizacijski vidik), 3D načrt mestnega središča Kranja. si projekti so dali kot rezultat grafični načrt v željenem merilu na papirju ali na foliji. Za nekaj projektov so bili izdelani tudi ortofoto posnetki hiš. Izjema je 3D načrt mestnega središča Kranja, kjer gre za vizualizacijo žičnega modela objektov na računalniku. Geodetski zavod Slovenije a Geodetskem zavodu Slovenije je vodja Oddelka za topografsko geodezijo g. Bojan Stanonik. Do sedaj so izvedli naslednje projekte: Robbov vodnjak v Ljubljani (Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine 1982) (restavratorski vidik), vilo Benečanka v Piranu, fasade v stari Ljubljani, Zmajski most v Ljubljani, Moderno galerijo v Ljubljani, Ljubljansko opero, Hotel Belvue v Ljubljani, Zanigrad nad Hrastovljami, sodnijsko palačo v Piranu, Pretorsko palačo v Kopru; cerkve: v Hrastovljah, v Muljavi, vhodno fasado Frančiškanske cerkve v Ljubljani, Plečnikovo cerkev v Šiški, Sv. Jurija v Piranu, Sv. Petra v Dvoru pri Polhovem Gradcu, stolnico v Kopru, Uršulinski samostan v Ljubljani, kapelico Mali grad v Kamniku;_gradove: Hasberg pri Postojni, Hmeljnik, Mokrice, Jelšin grad, Ljubljanski grad, Stanjel, Stari grad v Črešnjicah, Vinica, dvorec Dornava, Cerina pri Čatežu, Prem pri Ilirski Bistrici, Prežek; obzidja: v Piranu, v Šmartnem; tabori: v Gradinu, v Kubedu, nad Črničami. Kot rezultat so v večini grafični načrti v želj enem merilu na papirju ali na foliji. Del projektov, ki so bili narejeni s programskim paketom KORK, ki zajema 3D podatke v digitalni obliki, pa daje kot rezultat tudi digitalni 3D model objekta. V sodelovanju z Republiškim restavratorskim centrom poteka projekt računalniške vizualizacije izbranih objektov. Hemreka Igea a Heureki Igei se s fotogrametrijo ukvarjata mag. Zmago Fras in mag. Tomaž Gvozdanovic. Razvita je bila programska oprema AMSA (Analitical Monorestitution System for Architecture), namenjena arhitekturnim objektom. Narejeni so bili naslednji projekti (Fras 1992): hiša na Vodnikovi cesti v Ljubljani, eodetski vestnik 36 (1992) 4 • Majerjeva vila v Šoštanju in objekt v ulici Mala Kanjiža v Murski Soboti. Programski paket AIVISA deluje v okolju AutoCAD-a, in ga je zato mogoče povezovati naprej v integrirane sisteme. Filozofska fakulteta a Filozofski fakulteti se s fotogrametrijo ukvarja dr. Zoran Stančič. Deluje predvsem na področju fotogrametrije, digitalne obdelave slik in povezovanju fotogrametrije v GIS-e na področju arheologije. STANJE V SVETU a prikaz stanja v svetu bi navedel primer projekta, ki je bil predstavljen na posvetovanju v Ziirichu. Sistem PAD RAS (ISPRS 1990) avtorjev: H. Hasegava, M. Ueda in K. Uesugi, PASCO Corporation, Thk:yo, Japonska. PAD RAS je sistem firme PASCO, namenjen za dokumentiranje in prezentacijo arheoloških spomenikov. Sistem se razvija v dveh smereh. Prva je vrednotenje in uporaba CAD-sistemov. Sistem povezuje PC (laptop) računalnik s programom AutoCAD, z analitičnim ploterjen (ADAIVI MPS2) in z elektronskim tahimetrom, kar predstavlja sistem zajemanja prostorskih koordinat v realnem času (on-line). Druga smer, ki jo je sistem PAD RAS razvil, je povezava grafičnih podlag in atributivnih podatkov, urejenih na podlagi DBMS relacijskih baz. PAD RAS kot celota grafične in atributne podatkovne baze konstruira kot GIS. Operacionalizacija v realnem času je stekla leta 1989. Firma ima avto z opremo, tako da je mobilna. Projekti so: Angkor Wat v Cambodia Gandahara v Pakistanu in stara japonska tržnica. Sistem PAD RAS se bo razvijal v naslednjih smereh: razvoj sistemov z barvnimi ekrani, digitalnimi ploterji in CCD kamerami, povezava prostorskih baz (3D CAD), slik (Image) in relacijskih baz (DBMS) in izdelava zgodovinskih atlasov v povezavi z geografskimi informacijskimi sistemi. ZAKLJUČEK enim, da fotogrametrija v kulturni dediščini še ni dovolj uporabljana. Vse preveč je raziskovalnih projektov, ki dajejo dobre rezultate, a žal ostanejo le kot raziskave. Uporaba fotogrametrije na področju inventarizacije in obnove kulturne dediščine v svetu narašča. Zadnje leto je tudi pri nas tako. Vendar se tuji in domači projekti razlikujejo v detajlih, ki so pomembni. Vzroke je treba iskati v okviru stroke in zunaj nje. Fotogrametri bi se morali bolj povezati med seboj in z drugimi interesenti (informatiki, arhitekti, umetniki, zgodovinarji), projekte pa razviti bolj interdisciplinarno (kompleksno). Toko bi ob boljši in strokovni ponudbi pri naročnikih vzbudili večje zanimanje in zahteve pri naslednjih projektih. Menim, da bo treba vizijo fotogrametrije v obnovi in inventarizaciji kulturne dediščine iskati v podobnih rešitvah kot je sistem PAD RAS. Viri: Fras, Z., 1992, Enoslikovna fotogrametrija v dobi analitične in digitalne fotogrametrije, Magistrska naloga, FAGG, Ljubljana. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1970, 1971, Letno poročilo Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana. , Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1984, Netopografska fotogrametrija - aplikacije, Raziskovalna naloga, Ljubljana. Geodetski vestnik 36 (1992) 4 l 1 Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, 1990, Poročilo o aktivnostih Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v arhitekturni fotogrametriji za leti 1988 in 1989, Ljubljana. ISPRS, 1986, Real-Time Photogrammetry, A new challenge, Ottawa, Vol 26, Part 5. ISPRS, 1988, Zbornik kongresa, Kyoto, Vol 27, Part B5. ISPRS, 1990, Close-Range Photogrammetry Meets Machine Vision, Zuerich, Vol 28, Part 5/1. Varstvo spomenikov, 1976, Revija za teorijo in prakso spomeniškega varstva, Ljubljana, štev. XX Zavod SRS za družbeno planiranje, 1976, Regionalni prostorski plan SRS, Zasnove uporabe prostora, Varstvo kulturnih spomenikov, Ljubljana. Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1982, Reševanje Robbovega vodnjaka, Publikacija ob razstavi, Restavratorski atelje Ljubljana. Zavod za spomeniško varstvo SRS, 1974, Kulturni spomeniki Slovenije, Spomeniki I. kategorije, Ljubljana. Recenzija: Dušan Mravlje Bogo Žontar eodetski vestnik 36 (1992) 4 --- AKTUALNOSTI Geodetska služba v novem pravnem sistemu Pod zgornjim naslovom sem v referatu za Geodetski dan v Rogaški Slatini želel opredeliti predvsem teoretične podlage za odgovora na naslednji vprašanji: • ali spada geodetska služba oziroma njena dejavnost v državno pristojnost in • ali naj se izvajanje strokovno operativnega dela geodetske službe izvaja kot javna služba. Na podlagi analize Ustave Republike Slovenije ter že sprejetih zakonov in zakonov, ki so še v sprejemanju (Zakon o zavodih, teze Zakona o lokalni samoupravi, Osnutek Zakona o državni upravi, Predlog Zakona o gospodarskih javnih službah), sem zaključil, da spada geodetska služba v državno pristojnost, tista strokovno operativna · dela, ki jih ni možno zagotavljati po tržnih zakonitostih, pa je smiselno opravljati kot javno službo. Pri predstavitvi referata na Geodetskem dnevu sem po analizi Ustave in zakonov predlagal tudi možno konkretno rešitev organizacije geodetske službe in izvedbo njenih nalog. Ker naj bi se določene naloge iz državne pristojnosti izvajale na upravnih okrajih, katerih naj bi bilo največ 25, bi bila možna naslednja organizacija geodetske službe: • na ravni države naj bi bila Republiška geodetska uprava kot organ v sestavi ustreznega ministrstva; • na ravni okrajev naj bi bila okrajna geodetska uprava, ki bi imela še svoje izpostave, te izpostave naj bi bile najmanj na sedanjih sedežih občinskih o geodetskih uprav; • za mestne občine bi lahko delovale mestne geodetske uprave, na katere naj bi država prenesla tiste naloge geodetske službe, ki se nanašajo na razvoj mest. Groba delitev nalog med navedenimi geodetskimi upravnimi organi bi bila lahko naslednja: • Republiška geodetska uprava naj bi opravljala naslednje naloge: - pripravo konceptov zakonov, ki urejajo naloge geodetske službe ter izvršilnih predpisov za izvajanje teh zakonov, - skrb za razvoj geodetske službe ter planiranje vzpostavitve in vzdrževanja geodetskih evidenc, - izvrševanje zakonov in izvršilnih predpisov geodetske službe, - odločanje v upravnih zadevah na II. stopnji, - vodenje republiškega informacijskega centra, - nadzor nad dejavnostjo org~nov geodetske službe ter nad zakonitostjo delovanja mestnih geodetskih uprav, - morebitno izvajanje posameznih upravno strokovno operativnih del vzpostavitve in vzdrževanja evidenc, če se te naloge ne bodo opravljale prek geodetske javne službe. • Okrajna geodetska uprava pa bi opravljala nasledn_je naloge: - sodelovanje z Republiško geodetsko upravo pri pripravi konceptov zakonov in drugih predpisov ter pri planiranju in izvajanju vzpostavitve in vzdrževanja Geodetski vestnik 36 (1992) evidenc geodetske službe, - odločanje v upravnem postopku na I. stopnji, izdajanje podatkov, - izvajanje upravno strokovno operativnih del vzpostavitve in vzdrževanja geodetskih evidenc, ki ne bodo v pristojnosti Republiške geodetske uprave oziroma se ne bodo izvajala prek geodetske javne službe, - izvajanje geodetskih storitev, dokler ne dobijo javnega pooblastila za to geodetska podjetja in geodetski zasebniki. Ko bo jasno, koliko okrajev in okrajnih geodetskih uprav bo v Sloveniji, se bo mogoče odločiti o morebitnem združevanju posameznih nalog le pri posameznih okrajnih geodetskih upravah. Če bo okrajev 25, ne bo smotrno, da bi pri vseh okrajnih geodetskih upravah opravljali vse naloge. Glede na potrebno opremo in kadre za posamezne naloge ni racionalno, da bi se te naloge opravljale pri tako velikem številu okrajnih geodetskih uprav. · Osnovna naloga izpostav okrajnih geodetskih uprav pa bi bila zadovoljevanje potreb državljanov oziroma strank. Zato naj bi bile izpostave povsod tam, kjer so sedanje občinske geodetske uprave oziroma njene izpostave, po potrebi pa bo treba ustanoviti tudi nove. Pri konkretni delitvi nalog okrajne geodetske uprave bo treba upoštevati sedanjo opremljenost in usposobljenost sedanjih občinskih geodetskih uprav, tako da bi se posamezne vrste nalog razdelile po posameznih izpostavah, saj ni nujno, da se vse opravlja centralistično na lokaciji okrajne geodetske uprave. Mestna geodetska uprava bi lahko za mesto vodila npr. kataster komunalnih naprav, mestni prostorski informacijski sistem, če ne bodo te naloge v pristojnosti države. Na tako mestno geodetsko upravo bi lahko država prenesla npr. temeljne topografske načrte velikih meril, pa morda tudi zemljiški kataster. Vendar bi morala v tem primeru mestna občina sama zagotavljati sredstva iz svojih prihodkov tudi za izvedbo od države prenešenih del. Izvedba tistih strokovno operativnih del vzpostavitve in vzdrževanja geodetskih evidenc, ki ne bodo v pristojnosti geodetskih državnih upravnih organov in jih ne bo mogoče zagotavljati po tržnih principih, naj bi se organizirala prek geodetske javne službe. Toko bo lahko npr. država ustanovila posebni javni zavod ali javno podjetje za aerosnemanje, temeljne geodetske mreže višjih redov, geodetska dela na državni meji, topografske in pregledne karte. Druga možnost pa bi bila, da bi država izdala za izvedbo teh del ustrezno koncesijo geodetskim podjetjem. Za izvedbo storitev geodetske službe bi morali geodetska podjetja in geodetski zasebniki dobiti javno pooblastilo. Nova organizacija in pristojnosti geodetske službe kot državne službe oziroma ali javne službe pa bi morale biti urejene v novem geodetskem zakonu. S sprejemom ustave ter zakonov o lokalni samoupravi, državni upravi in gospodarskih javnih službah pa so oziroma bodo dane vse potrebne podlage za pripravo in izdajo prepotrebnega geodetskega zakona. Stanko Majcen Prispelo za objavo: 23.11.1992 eodetski vestnik 36 (1992) 4 Geodezija in tržnost Referati in razprave na 25. Geodetskem dnevu so me spodbudili, da poskusim pojasniti svoje poglede na geodezijo v modernem tržnem okolju nekoliko podrobneje. Vsaj v dveh referatih (Naprudnik, Majcen, 1992) je bila ponovno izražena misel o netržnosti nekaterih geodetskih izdelkov in iz tega izpeljana ideja, da se zato za zagotavljanje teh izdelkov formira javna služba. S tem se verjetno strinja še marsikateri geodet. Toko razmišljanje se mi zdi napačno in preživeto, je pa zagotovo eden od vzrokov, da je geodezija v krizi. čas, ki ga živimo, in prizadevanja družbe, da vzpostavi tržno gospodarstvo, zahtevajo popolnoma drugačno definicijo geodetske službe. Tomu navsezadnje sledijo tudi razpisi za izvajanje nalog geodetskega programa, s katerim je država vse, tudi v omenjenih referatih imenovane netržne izdelke, postavila na trg z namenom, da vzpostavi konkurenco in uresniči program s čim manjšimi stroški. če prevzamemo tolmačenje (Slovar slovenskega knjižnega jezika), da je trg „kupovanje in prodajanje blaga in storitev_glede na ponudbo in povpraševanje", je rezultat te odločitve naslednji: • država je postala kupec • izvajalci geodetskega programa so postali prodajalci in • naloge geodetskega programa so postale blago, ki je ponujeno in povpraševano. Do zaključenega kroga manjka le še vrednost blaga. Tu je odvisna od vloženih sredstev (delo, material, orodje) ter popravljena z odnosom med ponudbo in povpraševanjem. Z velikim povpraševanjem se vrednost blaga veča in z veliko ponudbo se vrednost manjša. V nobenem primeru pa se, vsaj za dlje časa, ne more preseči niti spodnja niti zgornja meja vrednosti. Če je vrednost podcenjena, se bo prodajalec preusmeril na drugo blago in in če je precenjena, kupec blaga ne bo kupil. V obeh primerih bo namreč profit za enega ali drugega premajhen in vodi k stagnaciji ter propadu. Naj pojasnim s primerom mreže točk višjega reda. Postavitev take mreže je visoko zahtevna naloga in zahteva visok vložek kapitala. Tu se porabi „samo" zato, da se za določeno število točk na terenu pridobi podatke o njihovih koordinatah. Končni rezultat je informacija o legi točk v prostoru, ki je podlaga za kakakršnokoli nadaljnje delo, ima svojo vrednost in se lahko prodaja. Torej, če vrednost nekega blaga ne opravičuje vloženih sredstev, je nakup nespameten za vsakega kupca (investitorja), pa najsi bo to zasebnik ali država. S plačilom blaga se kupec transformira v lastnika in možnega prodajalca. Možnega poudarjam zato, ker je lastnik svoboden pri izbiri ali blago, ki ga je kupil: uporablja sam, ga posoja, ga proda ali pa ga podari. Država se je kot lastnik v ne tako daljnji preteklosti odločila, da bo praktično vse rezultate geodetske službe podarjala, saj je v Zakonu o geodetski službi (Ur.l. SRS št. 23/76) zapisala (seveda skladno s takratno družbeno usmeritvijo), citiram: ,,Geodetska služba zagotavlja načrte ... ". To je bila seveda politična odločitev, ki pa je povzročila razvrednotenje geodetske službe. Geodetski izdelki so postali blago, ki je vsakomur na razpolago za odškodnino (takso), ki ne omogoča niti enostavne reprodukcije. Ker so se sredstva za geodetsko službo skladno s podcenjeno vrednostjo njenih izdelkov in krizo države vedno zmanjševala, je marsikatera investicija, zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, izgubila velik del vložene vrednosti. Druga napaka je bila, ker je državna uprava ( občinske geodetske uprave) zaradi izredno majhnih sredstev, namenjenih Geodetski vestnik 36 (1992) 4 geodeziji, celo sama izvajala operativne naloge geodetske službe. Na ta način je postala kupec in prodajalec istočasno, zaradi vsiljene izvajalske funkcije pa je zanemarila upravljalsko in nadzorno. Prepričanje, da bomo geodetsko službo s podržavljanjem oziroma združevanjem upravne in izvajalske funkcije rešili iz krize, v kateri se nahaja, je zato popolnoma napačno, izvajanje nalog geodetske službe pa se bo podražilo namesto pocenilo. Mnenje, da lahko državni uradnik ceneje, bolje in hitreje zakoplje mejnik, izmeri točko, izriše izohipse ali senčenje za karto, izdela računalniški program in ga aplicira, opravlja aerosnemalna dela ali fotoreprodukcijske usluge, je nesmisel, ki prej sodi v 19. kot v 21. stoletje. Rešitev moramo zasnovati na spoznanju, da je točna, hitra in dostopna informacija nuja in bogastvo vsake družbe, blago, ki ima tržno vrednost in zagotavlja močno pozicijo tistemu, ki jo poseduje in z njo upravlja. Geodetsko službo moramo · organizirati na način, ki bo zagotavljal podporo družbi pri uveljavitvi tržnega gospodarstva, hkrati pa bo dvignil ugled geodezije kot stroke. Menim, da je osnovni pogoj ta, da ločimo upravljalsko od izvajalske fankcije tako, da bo upravljalska skrbela za organizacijo, planiranje, financiranje in kontrolo strokovno operativnih del geodetske službe, izvajalska pa bo ta dela izvajala (trg, koncesija). Vzpostavimo stanje, ko bo geodezija tista, ki bo zbirala, vzdrževala in posredovala informacije o prostoru in zadovoljila uporabnike (trg) ter svoj obstoj in napredek. Priložnost je tu. Ne zamudimo je! Viri: Naprn.dnik, M., 1992, Geodezija - trenutki odločitve, Geodetski vestnik ( 36 ), Ljubljana, štev. 3, 181-184. Majcen, S., 1992, Geodetska služba v novem pravnem sistemu, Geodetski vestnik (36), Ljubljana, štev. 3, 185-190. Zakon o javnih gospodarskih službah, predlog 19.9.1992, SlaJpščinski poročevalec. Zakon o geodetski službi, Ur.L SRS št. 23 z dne 11.10.1976. Prispelo za objavo: 5.11.1992 Darko Tanko Organizacija izvajanja geodets h del - odmev na Rogaško Slatino 1992 Jubilejni Geodetski dan je mimo. Prve ocene so običajne: večina prispevkov je nekoliko zgrešila cilj, nekaj običajnih produktov v zadnjem desetletju običajnih avtorjev pa je običajno duhovitih, pedantnih in poučnih. Minister je opravil svoj veni, vidi, vici, svetniki nam to pot niso svetili in komisija za zaključke nam bo gotovo posredovala napotke za bodočnost. Le naprej, brez strahu ... ? Geodetska operativa, izvajalci „umaza11ega dela" v geodetskih zavodih, privatniki in podobni nesrečniki, ki živijo od svojega dela, so v glavnem molčali. Ali so bile teme res tako visoke, odmaknjene, nerazumljive ali pa smo se tudi geodeti navzeli precej splošne slovenske resigriiranosti: ,,papir in demokracija preneseta vse, zgodi pa se tako nič". eodetski vestnik 36 (1992) 4 Ker se v nasprotju z nekaterimi pomembnejšimi avtorji počutim odgovornega za del naše geodetske preteklosti, s tem pa tudi današnje stagnacije, in ker želim ohraniti čisto vest pri bodočih rešitvah, podajam ob Rogaški '92 nekaj misli za mlajše, ki bodo prav tako morali prevzeti breme odgovornosti na svoje rame. Geodetska služba kot javna služba je bilo postavljeno vprašanje v okviru najbolj študioznega prispevka na Geodetskem dnevu. Mislim, da moramo brez oklevanja odgovoriti pozitivno: geodetska služba mora biti javna služba z zagotavljanjem vseh evidenc, njihove posodobitve in vzdrževanja. Predpostavljam, da vsi enako razumemo termine geodetska služba, geodetska dejavnost, geodetska stroka ter operativne in upravne zadeve geodetske službe. Vprašanje operativnega izvajanja geodetskih del kot javne službe pa je že težje. Mislim, da se država danes ne more več sklicevati na zakon iz leta 1976, kjer so bila ta dela deklarirana kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Razlogov za to je več, naj navedem le, da so bili takrat družbeni in gospodarski pogoji povsem drugi in razlogi za netržne rešitve več kot razumljivi, danes pa velja prav nasprotno in je vse naravnano na trg; poleg tega je prav ta država to institucijo „posebne družbene pomembnosti" sama sistematično zmanjševala in jo v zadnjih letih praktično ukinila z uvedbo javnih natečajev. Formalnopravno zakon še vedno velja, de facto pa že davno ne več in ne more biti vodilo pri razmišljanju o bodočih sistemskih ureditvah. 1ržni ali netržni značaj geodetskih del mora biti bistvo naših bodočih presojanj. Geodetska operativa že več kot desetletje deluje v praksi povsem na tržnem principu. Monopol, potentne „pozicije" izvajalcev so davna preteklost, sklicevanje na te zadeve pa je boj z mlini na veter. Danes je geodetska operativa Slovenije skupaj s privatnimi geodeti relativno vsestransko - čeprav ne bogato - opremljena in sposobna opraviti vsa geodetska, računalniška in druga opravila tako pri vzpostavitvi, posodobitvi in vzdrževanju vseh geodetskih evidenc kot pri snovanju in realizaciji novih in lahko ta dela prevzame povsem po tržnih principih. Če država sodi, da bi bilo del tega bolje organizirati netržno po načelih javne službe, se zavzemam, da se te zadeve res trezno lotimo, da pri tem sodeluje zlasti mlajši rod managerjev, ki si bodo s tem pisali svoja nebesa ali kopali grob. Prehitre sodbe o tem, da spadajo med netržni del opravil npr. ciklična in druga aerosnemanja, vzpostavitev in vzdrževanja temeljnih geodetskih mrež višjih redov, topografskih in preglednih kart ... , so lahko enostranske in nas lahko pripeljejo do tega, da bomo ob vsakem geodetskem dnevu pred „geodezijo" dodajali še kak vprašaj. Preveč preprosto bi bilo nasesti tezam, da so izvajalci geodetskih del glavni krivci za stagnacijo in stanje v geodetski službi ter da bi njihovo podržavljenje rešilo vse probleme in kakovostno pripeljalo službo na višjo raven. Menda so nekateri že davno hoteli prav to: vse pod državno kapo, ne da bi se nam smrtnikom o tem kaj sanjalo! To dokazuje, da bi morali starejši geodeti dejansko prepustiti besedo mlajšim, preden pa to storim, si bom dovolil še svoj osebni nasvet: pri vseh teh odločitvah je treba zlasti trezno upoštevati oblike organiziranosti geodetske službe drugod po Evropi, pa ne kot papagaji, kar je pri nas še kako prisotno in sodobno, ampak s poglobljeno oceno razvoja, trendov in lastnih spoznanj geodetov v Evropi in tudi drugje po svetu. Celo za sosednjo, in na vse mile viže citirano, Avstrijo imamo zelo resna stališča o potrebi po spremembah sedanje birokratske geodetske organiziranosti od najbolj poklicanih osebnosti. Geodetski vestnik 36 (1992) 4 Netržna (?) geodetska dela z javno službo ali s koncesijo - je naslednja dilema, kjer pa je odgovor dokaj lažji, čeprav bo odvisen tudi od globalnih odgovorov, omenjenih v prejšnjem odstavku. V prid koncesije, kot edine možne rešitve, govori že sama naravnanost sedanje republiške ustave in doslej sprejetih zakonov. Javna služba v režiji državne uprave je po predlogu Zakona o gospodarskih javnih službah možna le, če ni pogojev za koncesijo, pri nas pa je geodetska operativa usposobljena in deluje tako na domačem kot zunanjem trgu. Seveda je nesmisel, da bi imela na primer država lastno kartografsko hišo ali aerosnemalno službo, slovenske geodetske firme pa bi delale karte in izvajale aerosnemanja za Nemčijo, Avstrijo in za druge, da o kvaliteti, ekonomičnosti in dejanskih stroških niti ne govorimo. Če pa bi se vendarle odločali za izvajanje nekaterih operativnih geodetskih del v državni režiji, mislim, da moramo biti skrajno selektivni in se omejiti na neobhodni minimum (morda na primer dela v zvezi z mrežami višjih redov). Namesto zaključka naj zapišem, da tudi zame velja pravilo o prehitrih sodbah. Zato sem kategorije geodetskih opravil navedel kot primere, bolj empirično kot analitično, če pa bom s prispevkom dosegel, da bomo geodeti zadevo vzeli resno in resno pretehtali vse argumente, nisem pisal zastonj. Morda bi tisti, ki so v prispevkih za Geodetski dan poleg nadomestkov za naziv „geodezija" predlagali tudi potrebne aktivnosti za izhod iz stagnacije, lahko celo dodali eno ali dve alineji k svojemu seznamu, predvsem pa bi vsi skupaj lahko že kaj ukrenili. Miroslav Črnivec Prispelo za objavo: 5.11.1992 Latiniziranje zemljepisnih imen v kartografski praksi 1. UVOD Eno od intenzivnih in pogosto obravnavanih vprašanj v kartografski praksi je problematika transkripcije zemljepisnih imen območij, kjer se uporablja nelatinska abeceda oz. nelatinski pisni sistem. Tu proces označujemo kot latinizacijo. V tem smislu razumemo latinizem (angleško romanisation, rusko latinizacija, nemško Latinisierung) kot vnos fonoloških jezikovnih elementov ali grafičnih simbolov nelatinskega pisnega sistema s pomočjo latinice (UN 1987a ). V preteklosti so si kartografi iz mnogih dežel, ki so uporabljale latinico, izoblikovali svoje lastne sisteme transkripcije takih zemljepisnih imen za kartografsko prakso, v eni sami deželi je bilo tako v rabi več izmenoma različnih metod transkripcije zemljepisnih imen. Posledica je bila, da je imelo lahko ime nekega zemljepisnega pojma (npr. iz Kitajske ali arabskih dežel) drugo obliko na karti angleškega izvora ter drugo obliko na neki nemški, francoski, madžarski, poljski ali npr. slovaški karti. Toko naklonjen pristop k tvorbi latinizirajočih sistemov, ki je uvedel latinizirano imensko obliko zemljepisnega pojma, je prihajal vedno bolj v protislovje z mednarodno standardizacijo zemljepisnih imen. Cilj mednarodne standardizacije zemljepisnih imen je eodetski vestnik 36 (1992) 4 določitev enega samega načina pisanja imena zemljepisnega pojma na zemlji in imena vsakega topografskega objekta na drugih nebesnih telesih ipd. na podlagi nacionalne standardizacije ali na podlagi mednarodnih dogovorov, vključno s tem, da se doseže enotnost v načinu transkripcije imen v različnih pisavah (Hor:iiansky 1992). V postopku prevzema sistemov latiniziranja za mednarodno uporabo je zelo pomemben pojem principa dodelitve. V tem procesu se soočata dve premisi, ki sta na videz v konfliktu. Po prvi ima dežela, ki odloča o latinizmu svojega domačega sistema pisave, velik interes, da bi določila način latinizacije, ki naj bi bil mednarodno sprejet in ki naj bi predstavljal predmetni nelatinski pisni sistem v svetu latinice. Tok latinizirani sistem lahko označimo kot sistem na podlagi dodelitve. Po drugi premisi pa si prizadeva dežela, ki bo sprejela latinizirani sistem, sama predlagati tak način za lastne namene, ki bi predmetni pisni sistem najbolj naravno transformiral v svojo lastno abecedo. Dodelitveni princip lahko ocenjujemo kot najbolj učinkovito in direktno pot, da dosežemo mednarodno standardizacijo v toponimiki vsake dežele z nelatinskim pisnim sistemom. 2. MEDNARODNA .REGULACUA LATINIZIRANJA ZEMLJEPISNIH IMEN Problematika mednarodne regulacije latiniziranja je bila že v času prve konference Združenih narodov o standardizaciji zemljepisnih imen (dalje konferenca) v ženevi 1967 v tolikšni meri aktualna, da je postala predmet intenzivnih in tudi nasprotujočih si analiz in razprav. Resolucija I/9 te konference se je lotila podvajanja in zmešnjave, ki nastaneta zaradi obstoja različnih latiniziranih sistemov, osnovanih na fonetski podlagi jezika, ki je izraz sprejel, in priporočila, naj se prizadevanja usmerijo k dogovoru o enem samem, na znanstvenih načelih temelječem latiniziranem sistemu iz vsake nelatinske abecede ali nelatinske pisave za mednarodno uporabo (UN 1987b ). Nadalje je priporočila, naj specialne delovne skupine upoštevajo vse pobude, ki bi bile izražene na različnih mednarodnih in nacionalnih ravneh ter kar najhitreje poiščejo pot za prevzem enega samega latiniziranega sistema za vsako nelatinsko abecedo ali nelatinsko pisavo za mednarodno rabo. Četrta konferenca leta 1982 v ženevi je v resoluciji IV/15 priporočila, da se prevzamejo novi latinizirani sistemi za mednarodno rabo le pod pogojem, da narodi, ki so izdelali svoj latinizirani sistem, tak sistem tudi uporabijo na svojih kartografskih delih (kartah ali skicah), ki so obdelane v latinici. Tu konferenca je v resoluciji IV/16 ponovno potrdila veljavnost resolucije I/9 za vzpostavitev enega samega latiniziranega sistema za vsak nelatinski pisni sistem. · 3. MEDNARODNO PREVZETI LATINIZIRANI SISTEMI V dosedanji dejavnosti konferenc Združenih narodov (UN 1987a) je veliko dežel izdelalo svoje lastne latinizirane sisteme, ki so bili predloženi konferencam Združenih narodov. Konference Združenih narodov so pregledale in sprejele latinizirane sisteme naslednjih jezikov: amhariščine, arabščine, birmanščine, bolgarščine, kitajščine (pidgin sistem), grščine (ELOT 743-sistem), hebrejščine, indijskih jezikov, japonščine, krnerščine, laotščine, makedonščine, :mongolščine, peštu jezika, perzijščine in darijščine, ruščine (GOST 1983-sistem) in srbohrvaščine (UN 1987a). Geodetski vestnik 36 (1992) 4 4. KARTOGRAFSKI ASPEKTI UPORABE NOVIH LATINIZIRANIU SISTEMOV Uporaba mednarodno sprejetih latiniziranih si:Gtemov, izdelanih na podlagi dodelitvcncga načela, prinaša nove spodbude v teorijo standardizacije in nove naloge za kartogrnfsko prakso. V zvezi s tem narašča število eksonimov v zvezi s prekategorizacijo neke določene skupine imen. Npr. pred prevzemom latiniziranih sistemov iz ruskega GOST-a 1983 so bili ruski endonimi IllaXThI, Mi:rnepaJIHFihe Bo_n:i,x, CbIKThIBKap, HoBaFI 3eMJifl, I'po3HbIM, "9:e6oKcaphI, P:i,16MHCK, CeBepHaFI 3e.MJifl v slovenski kartografiji latinizirani v obliki Šahti, Mincrlanijc Vodi, Siktivkar, Nova zemlja, Groznij, Čcboksari, Ribinsk, Severna zemlja. Te oblike so imeli za latinizirane endonime. Po prevzemu latiniziranega sistema GOST 1983 so bile te oblike napisane kot Šahty, Mineraljnyje Vody, Syktyvkar, Novaja zemlja, Groznyj, Čeboksary, Rybinsk, Severnaja zemlja, kar je sedanja oblika latinizirane pisave teh ruskih endonimov. S tem so se slovenske oblike imen Šah ti, Mineralnije Vodi, Siktivkar idr. premaknile v kategorijo slovenskim eksonimov. Podobno so bile - po vpeljavi latiniziranega sistema pidgin - za kitajsko ideografsko pisavo, ki so jo nadomestile nove latinizirane oblike kitajskih endonimov imen zemljepisnih objektov, ki so se uporabljale v slovenski kartografiji, iz vsakdanje rabe pregnane in odrinjene v kategorijo slovenskih eksonimov naslednje besede: Beijing namesto Peking, Bejing; Chongqing namesto Čongking, Čungking; Chang Jiang namesto Jangce kiang; Xianggang namesto Hong Kong, Xiang Gang; Qomolangma Feng namesto Mount Everest, Čomolungma; Guangzhou namesto Guangdžou, Kanton; Orumqi namesto Urumči. Po resoluciji konferenc Združenih narodov glede prednosti endonimov pred njihovimi eksonimskimi oblikami (Resolucija II/29, H/35, III/18, IV/20 in V/13) naj bi bile v slovensko kartografijo vpeljane samo oblike Qomolangma Feng, Guangzhou, Orumgi ali za večinoma domačemu uporabniku namenjena izdelava imenskih parov · endonimov in v oklepaju eksonima Qomolangma Fen (Čomolungma), Guangzhou (Guangdžou), Orumqi (Urumči) ipd. Problematika uvedbe samo enega imena zemljepisnega pojma na karti ali enega para imen ( endonima in eksonima) povzroča dodatna vprašanja, ki jih mora rešiti kartograf. 1h je vprašanje izbire objektov, pri katerih navede kartograf ime iz karte in pojmov, pri katerih navede kartograf dve imeni in pojmov, ki bodo brez imena. Kartograf mora rešiti vprašanje nasičenosti kartografskega dela s topo nimskimi teksti, vprašanje informacijske temeljitosti kartografskega dela in podobno. · 5. SPREMI.JANJE UPORABE LATINIZIRANIH SISTEMOV Mednarodni podvigi za standardizacijo zemljepisnih imen, ki se odvijajo pod okriljem Združenih narodov, se redno ukvarjajo tudi z vprašanjem stanja uporabe mednarodno priznanih latiniziranih sistemov, ki so izdelani na podlagi dodelitvenega načela. V tej zvezi se preverja stanje v deželi predlagalca (predvsem uporaba latiniziranega sistema pri ustvarjanju kartografskih del z imeni v latinici kot tudi obseg uporabe latiniziranega sitema v nekartografski uporabi, kot npr. pri poštnih povezavah, v prometu, pri turističnem prometu ipd.) in stanje v deželah sprejemnicah (v glavnem morebitna konkurenca mednarodno priznanega latiniziranega sistema s prejšnjimi latiniziranimi sistemi, ki so bili utemeljeni na podlagi dodelitvenega načela). eodetski vestnik 36 (1992) 4 Na 11. posvetovanju X. lingvistično-regionalne skupine Združenih narodov (Homansky 1992) maja 1992 v Bratislavi, na kateri je prvič sodelovala kot opazovalka tudi Slovenija, so soglasno ugotovili izredno velik pomen latinizacije zemljepisnih imen (Protocol 1992). Nadalje je bilo ugotovljeno, da Slovenija, ki ima obsežno kartografsko produkcijo manjših meril in ki je relativno dostopna v tujini, na področju latiniziranja relativno visoko spoštuje resolucije Združenih narodov (Mladinska knjiga 1987, 1988). 6. SKLEP Glede na pogoje kartografske produkcije v deželah srednje Evrope lahko ugotovimo, da se postopoma v vedno večji meri upoštevajo načela latiniziranja zemljepisnih imen, sprejetih pri Združenih narodih za standardizacijo. Tudi s tem te dežele prispevajo k cilju mednarodne standardizacije imen, k mednarodnemu sporazumevanju, povečanju informacijske primernosti kartogra.lskih izdelkov in k povečanju kulturne ravni uporabnikov kartografskih del. V primeru Slovenije je nujna intenzivna vključitev v aktivnosti Združenih narodov v sektor standardizacije zemljepisnih imen, kar bo brez dvoma zelo koristno. · Viri: Fifth United Nations Conference on the Standardization of Geographical Names, 1987a, E!CONF 79/CRP. l., Measures Taken and Proposed to Jmplement United Nations Resolutions on the Standardization of Geographical Names, Montreal Glossary No. 330/REV2, 1987b, Techriical Terminology Employed in the Standardization of Geographical Names, United Nations Secretariat Department of Conference Services, Translation Division, New York Hornansky, I., 1992, Internacionalizacija standardizacije zemljepisnih imen, Geodetski vestnik (36), Ljubljana, štev. 2, 122-125. Mladinska knjiga, 1987, Atlas, Svet v številkah, Države sveta, Ljubljana. Mladinska knjiga, 1988, Atlas sveta za osnovne in srednje šole, posodobljena izdaja, 5. ponati5, Ljubljana. Protocol of the 11 th Session of the Eastern, Central and South-Eastern Europe, Linguistic-Geographical Regional Division of United Nations Group of Experts on Geographical Names, 1992, Bratislava. Prispelo za objavo: 28.9.1992 Jmrich Hornansky Slovensky urad geodezie a kartografie, Bratislava (prevod iz nem