List 50. i. 3E & Tečaj XLIII Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Igubljani 16. decembra 1885. Obseg : Po katerem potu moramo naše sadjarstvo povzdigniti boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. (Dal.) Kompost ali mešanec. Gospodarske izkušnja. O in narodopisni obrazi. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) Zemlje Govor poslanca grofa Belcredija. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Po katerem potu tudi časa in prilike nima za malo število dreves si __potrebno vajo in izkušnje za izgojo sadnega drevja v pridobiti, ker pa dreves od drugod ne dobi, se pa raje moramo nase sadjarstvo za sadjarstvo niti ne briga Da je to res, v izgled povzdigniti. Narodno-gospodarska važnost sadjarstva je uže v nekaterih krajih kaj močno poprijeli sadjarstva nam je naša dežela. Na drugi strani je zopet res, da so se kmetovalci na davno poznata. Vselej in vedno se je priporočalo kmetovalcu, tudi na to stroko kmetijstva svojo pozornost malo , je občine med Loko in Kranjem. Ce pa preiščemo V/ T VATA ^ Mj --------J--* — O # A obračati, a na Kranjskem imeli so vsi pozivi vspeha. Kakor je brati v aktih kmetijske družbe zadnja uže pred sto leti vedela ceniti gospodarsko pr. dobičke teh sadjarskih občin, najdemo kaj slabe raz mere. Obilo sadno drevje teh občin obstoji skoz in skoz iz malo vrednih sort, ki niso za nobeno kupčijo _______ ____ ________^ tistih sort, ki so kaj vredne, jih je pa premalo, da bi vrednost sadjarstva in je tudi v tem smislu ^delovala kupca v deželo privabile. Kmetovalci znajo biti pre- noter do današnjega dne. Gotovo ni kmetijske stroke, pričam, da tudi sadni kupci pridejo v deželo, če iz- o kateri bi se bilo vsled inicijative kmetijske družbe vedo, da je najti dovolj sadja ene in tiste sorte. Zmes toliko pisalo kot o sadjereji in morda izvzemši živi- lz različnih sort, če so še tako dobre, kupec ne more narstvo tudi nobena druga stroka ni toliko državnih rabiti, on mora, če hoče izhajati, z eno dobro sorto podpor dobila kot sadjarstvo. In pri vsem tem je naše sadjarstvo še po vsem nerazvito, in žalostno moramo gledati na sosedne dežele cel železnični vagon napolniti. tem smo edini, da moramo naše sadjarstvo po- navedenem smislu. vzdigniti toraj delujmo v gori katere vsled svojega cvetočega sadjarstva mno- Dajmo kmetovalcu uže izgojeno drevo v roke, gotovo žijo svojo narodno bogastvo. Kateri so pa vzroki vspe- ga bode vsadil. Drevje izgojuje naj se v občinskih in vanja sadjarstva v naših sosednih deželah, posebno na okrajnih drevesnicah, c. k. kmetijska družba je pa že Štajarskem? In kateri so vzroki, da s povzdigo sad- osnovala svojo veliko deželno drevesnico. Na ti način jarstva pri nas ne gre naprej? Ne malomarnost do- nam bode mogoče v kratkem času veliko sadnega tičnikov, ki so bili poklicani, sadjarstvo pospeševati, drevja med kmetovalce spraviti. Vse drevje, ki ampak spoznali niso onega pota, kateri je druge sadjarske dežele dovedil do cvetočega sadjarstva. vsadi ? naj bode pa le se sadnih sort, ki so za dobre spoznane in ki imajo kupčijsko vrednost. Za vso Edino pravi pot sadjarstvo pospešiti je, kmet o- Kranjsko zadostovalo nam bode morda 12 jabelčnih valcu kakor hitro mogoče dati zadostno in 12 hruševih sort, in gotovo bode vsaka občina iz množino dobro izgojenega sadnega drevja tehzamogla4-6 njej priležnih sort izbrati. NaKranj- izklj učljivo le tacih plemen in vrst, ki za- skem imamo skoro vse boljše sorte zastopane, le treba dostujejo krajevnim (podnebnim) in kupčij- nam je jpozvedeti, kako se obnašajo, in mogoče nam skim razmeram. Na ta način delali so povsod, morebiti marsika- bode med dobrim najboljše izbrati. terikrat tudi nevede, koder so danes v sadjarstvu uže napredovali. Ali se je na Kranjskem v tem smislu kedo kaj brigal ? Ne! Res se je na vse kriplje priporočalo in Kompost ali mešanec. Kompost ali mešanec je gnoj, narejen iz različnih podučevalo, kako drevje izgojevati, a kako borno malo odpadkov gospodarstva in kmetijstva. Ti odpadki zno seje doseglo. Če pa premislimo nepristransko ali je sijo se na kup, pomešajo se z zemljo in v gotovih obrokih pa tudi kmetovalcem samim mogoče, si potrebno sadno premečljejo in polijo z gnojnico iz hleva ali pa stra- drevje izgojiti, moramo odločno zanikati. Sadno drevo nišča. Z napravljanjem komposta da se pomnožiti prav pravilno izgojiti vredno) zamore (in le dobro izgojeno drevo je kaj zelo množina gnoja. Vsikdar pa priporočamo tisti ki ima v tej zadevi velike delo za kompost izvrševati takrat, kedar druzega V J. CUIIVJ J ^auiui Atž liO 11 , XVX X111LV T UVJj I 1 T vaje in izkušnje. Kmetu se pa nikakor ne splača in ni. Na kompostni kup zmečljejo se vsi rastlinski. ralske in rudninske tvarine, katerih ni mogoče zmetati na gnojišče, na pr. smeti iz hiše in dvorišča, plevel, tropine, gnoj iz stranišča, lug, kurji gnoj, mrhovino, ledino, blato iz ceste in iz mlak ali ribnjakov, apno, presejane odpadke zidarjev itd. V deževnem vremenu, kedar kmetovalec nima dela na polji, naj doma skupaj spravlja tvarino za kompost in naj opravi potrebna dela na kompostu. Pri sostavi kompostovega kupa denemo vedno na trde tvarine, kakor zemljo, ledino itd. plast iz živalskih in rastlinskih odpadkov in potem zopet trdo plast. Poleti premečljemo kup 2—3krat, ter vse tvarine dobro skupaj pomešamo. Premešati kompost je pa še le dobro, kedar je kup o sušen. Po vsacem pre-mešanji ali premetavanji polijejo prav dobro kompost z gnojnico. Kompostni gnoj je izvrsten za gnojenje travnikov, deteljišč in za drevje. Posebno dober je kompost pri gnojenji, koder moramo gnoj blizo rastlin zakopati, na pr. za zelje, krompir, sadno drevje, trte. Kompost moramo toliko časa obdelovati, da postane skoz in skoz rahla sprstenina, to doseže se včasih še le v dveh, in večjih letih, kar je odvisno od porabljenih tvarin. Žaganje v komposti rabi najmanj 3 leta do popolnega razkroja. Enkrat narejenemu kompostnemu kupu ne smemo novih tvarin primešavati, zato bodemo vsako leto nov kup sostavljati pričeli. Na travnike zvozimo kompost v januariju ali fe-bruariju. to je, če vreme dopušča, ter ga v kupe zložimo. V marci kompost čez travnik raztrosimo. Posebno močnega komposta zadostuje 60—80 voz na hektar travnika, drugače pa 120—-160 voz. Moč kompostovega gnoja vzdrži 2—3 leta na travniku ter se v tem znači, da zgine mah, dobre trave boljše vspevajo in posebno nizke trave zemljo gosto zaledinijo. Napravljanje komposta pokladamo posebno na srce našim gospodarjem. Kako močno dajo se popraviti na ta način naši še tako zelo zanemarjeni travniki. Ees je, da se da to tudi z gnojem iz hleva storiti, a tega imamo še za njive premalo. Gospodarji, ki deteljno seme kupujete, varujte se, da ne boste goljufani! Sleparij je čedalje več na svetu. Zadnja leta so deteljnemu semenu začeli prav pogostoma mešati pesek nekega kremenastega kamenja, ki ga lomijo blizo Prage na Ceskem, in ga potem rdeče, belo, zeleno, sploh tako barvajo, kakor je deteljno seme, kateremu ga mešajo zato, da težje vaga; v 100 funtih take detelje je včasih komaj 25 funtov prave detelje, vse drugo pa je pesek, ves podoben deteljnemu semenu. Gospodarji, ki kupujete seme kakoršne koli detelje, natanko preglejte blago! — • Divji kostanj, dobra in zdrava, pa še zmirom premalo Čislana krma živini. Kostanj daje se zdrobljen, šrotan ali zmlet; poprej naj se pa v vodi nekoliko časa namaka, da zgubi grenjki okus. Krave po njem bolje molzejo, prešiči se odobelijo, konj postane močnejši. Grenkoba kostanjeva želodcu dobro de in dolgočasno drisko, če niso čeva vneta, ozdravi. (Dalje.) Za pozebom trpi največ in najpogostneje breskvino, slivino, marelično, orehovo in kostanjevo sadno drevje. Potem, ko je pomladi pričelo ozebeno sadno drevo zopet vegetirati, morajo se vsi pozebeni deli raz njega popolno odstraniti, ter se pri takih operacijah prizadete rane jako dobro in varno zamazati. Peškarjem pa, kateri so na prezeba trpeli, svetuje se in dobro je pomladi puščati, to je, da se jim na deblih v podoižji od zgoraj doli lubad do najmlajšega lesa z noževo ostjo (špico) zareže ali vreže, da se more potem preobilni sok na takih mestih pravilno razdeljevati, ter da se nam tako drevje tem uačinom tudi pred drugimi bolezni, kot posledicami prezeba — obvaruje. Pozni pomladanski mrazovi (zmrzlinii oškodujejo le najmlajša, na novo se razvijajoča delca drevesna, po takih zmrzlinih trpi pred vsem osobito cvetje in sadni nastavki. Pred takimi poškodbami morejo in dajo se pa le posamezna visokodebelnata sadna drevesa obvarovati, kako, čemo kmalu zvedeti. Da pa domačemu sadjerejcu pozni pomladanski mrazovi prehude preglavice in preobčutnih škod napravljali ne bodo, naj pred vsem ob stalnem nasadu sadnega drevja za nov sadovnjak preskrbi pravo, primerno in ugodno lego; dalje naj voli za sadovnjak svoj tudi sadne sorte, katere ob raznih časih cveto, to je: zgodnje, bolj pozne in prav pozne. Ako v sadovnjaku drevje ob raznih časih cvete, gotovo pozni pomladanski mrazovi no-benkrat vsega pridelka vničili ne bodo. Tudi po umetni poti da se v tem obziru nekoliko doseči s tem, da se zemlja okolo in pod sadnim drevjem pozneje obdelovati prične, da se pod in okolo taistega ob času, ko sneg kopni, več snega pripravi, nakopiči in nameče, kar vse skupaj prenaglo drevesno vegetacijo nekoliko zadržuje in prehitri razvoj popkov in cvetja za nekoliko časa prepreči in vstavlja. * VIII. Uime in škode, katere toča na sadnem drevji napravi. Toča je v resnici huda šiba božja za kmetovalca-sadjerejca. Ona mu ne pokonča in ne vniči le samo njegovih enoletnih pridelkov na polji, nego napravi mu tudi v njegovih sadovnjakih mnogokrat preobčutne škode. So nekateri kraji, v katerih kaj rada in prav pogostoma toča bije. V takih krajih ima brezpogojno med drugim tudi sadno drevje veliko in občutne škode po toči trpeti in prenašati. Toča pa ne poškoduje ali morda celo popolno vniči le samo istoletnega sadnega pridelka, nego prepreči, temveč tudi za eno ali pa še celo za več let normalni razvoj in pravo rodovitnost sadnega drevja. Sadje nam utegne tudi uže najmanjša in le kot sigurno konopljino zdrnje debela toča močno poškodovati; sadje (osobito jabolka) po tako drobni toči oškodovano, je navadno vse pikčasto in lisasto ter za oko neprijetno. Koliko večji so pa še le slabi nasledki, katere na sadji debelejša toča napravi! Sad postane na onih mestih, kamor ga je bolj debela toča zadela, rujav in gobast, po okusu pa grenek. Ako prihrumi bolj debela toča, trpi pred njo v prvi vrsti drevesno listje, katero vse preluknjiča, razpara (razcefedra) in raztrže, ali pa še celo popolno odbije in oklesti. Naravna posledica temu je, da je potem tako sadno drevo glede preživitka in normalnega razvoja za več ali manj časa moteno in zadrževano. Kedar pa prirožlja debela, gosta in suha toča, napravi na sadnem drevji še večje in osodapolneje poškodbe. Taka debela, gosta in suha toča napravi na sadnem drevji razun uže omenjenih poškodeb še to posebno, da osobito na južno-zapadni strani drevesa (od kodar ta elementarna sila navadno prihaja) drevesa razbije in občutno poškoduje mlajše in občutnejše dele (zgornje plasti) drevesne lubadi. Taka toča zada mlajšim delom vejine krone in mladim drevesnim deblom v celem podolžji brezštevilno ran, katere so za sadno drevo (osobito pa še za mlado drevesce) pogostoma osodepolne. Marljivim sadjerejcem je ta strašna elementarna uima uže na milijone in milijone sadnih dreves in mladih drevesec po krajih popolno in za vselej vni-čila. Sredstva proti tej elementarni uimi žal! nima do mači sadjerejec nobenega na razpolaganje. Po zavarovanji proti toči more si on le vsako leto sproti sadje, oziroma njegovo vrednost, zagotoviti in osigurati med tem, ko se v največih slučajih sadno drevo samo še v zavarovanje ne spieja.e ne (zavarovati ne more). Sadje in listje drevesno se pred poškodbo po toči nikakor obvarovati ne more; pač more pa domači sadjerejec deblo in kronine veje na mlajšem sadnem drevji pred poškodbami po tej hudi šibi božji s tem nekoliko zabraniti in obvarovati, da ta drevesna dela na njihov južno-zapadni strani s trnjem, protjem ali pa tudi z bičjem obveže, kar direktni vpliv toče na sadno drevo več ali manj zadržuje. Taka obramba proti toči m- re tudi skoz več let sporedno na sadnem drevji brez slabih nasledkov za taisto ostati. Prav dobra obramba imenovanih drevesnih delov proti tej elementarni sili je tudi to, da se ti deli precej na debelo namažejo z mazilom (gostemu belenju podobnim), katero napravi se iz dobre, mastne ilovice, ali pa iz apna, katerima primeša se nekoliko lima ali pa mesto tega tudi drugih klejastih tvarin. Ako je toča sadno drevje pri vsem tem hudo okle-stila in mu lubad na mlajših delih močno poškodovala, mora se tako drevje prec v prihodnji (sledeči) pomladi brezpogojno pravilno obnoviti, in to osobito, če so na njem najmlajši poganjki in češulje tako poškodovani, da se prizadete rane ne dajo in ne morejo več pravilno iz-rezati in zaceliti. Tako po toči sicer hudo in zelo poškodovano sadno drevje zadobi po pravilni obnovitvi zopet vejino krono s zdravim in čvrstim lesom, katera more brez posebne nesreče še dolgo rasti, se čvrsto razvijati, poštenih sadežev roditi ter drevo krepko in po obliki vejine krone lepo ohraniti. Če se pa taki po toči hudo poškodovani deli na drevesu tudi dalje rasti puste in ako se je skuša po umetni poti ozdraviti, se zaželjeni vspeh le kaj (prav) poredkoma doseže. Tako drevo, ako se pravilno obnovilo ni, le v prav redkih slučajih zopet k moči in rodovitnosti dospe; in če — to še le po preteku mnogih let, kar je gotovo tudi po drugi strani prav občutljive škode domačega sadjerejca, kar mu med tem časom nikakoršnega dobička dona-šalo ni. (Dalje sledi.) Naznanilo. Kmetovalci, kateri želijo dobiti izvirno rusko (rigajsko) laneno seme, naj se oglasijo za-nj pismeno ali ustmeno zadnji čas do Svečniee v pisarni c. k. kmetijske družbe. Trgovinska in obrtna zbornica (Dalje.) VII. Gospod zbornični svetnik Karol Luckmann* omenja v obširnem razlaganji njemu poznanih pritožeb proti voznemu redu železnične črte Ljubljana-Trbiž, ki je v veljavi od 1. oktobra t. 1. Vsled preuredbe z dne 1. junija t. 1., da je namreč vlak št. 1715 v Ljubljano dohajal namesti ob 2. uri 56 m. kakor prej, še le ob 5. uri popoludne, onemogočila se je edina ugodna zveza z Gorenjskim in Dolenjskim, Hrvaškim, Dolenje-Štirskim in Ogerskim. Z dnem 1. oktobra 1885. pa se je opustil vlak štev. 1711, ki je bil ravno tako ugoden za krajni, kakor za prevozni promet. Vozni red z dne 1. oktobra 1885. je za ljubljanski promet zelo neugoden. Vsi vlaki dohajajo pozimi v Ljubljano po noči. Kmečko ljudstvo ne more drugače do gosposk ali na sejme v Radovljico, Kranj in Ljubljano, nego da zgubi noč; posledek tega pa je, da ne uporablja toliko železnice. . Govornik kaže na zbornici podane prošnje in pripominja, da bi se najprej dalo odpomoči s tem, ako bi se vlak št. 1715 odpustil in mesto tega naj bi se vlak št. 1711 spet uvel; ali pa naj bi, ako bi se to ne dalo tako lahko izvršiti, vlak št. 1717 za kake dve uri pozneje od Trbiža odhajal, tako da bi dohajal v Ljubljano zjutraj in ne ponoči. Za slučaj, ako bi tudi to ne bilo mogoče, meni govornik, naj bi se uredil potem mešanec, ki bi v Ljubljano dohajal med 9. iu 10. uro dopoludne. Naposled pripomni še gosp. govornik, da se bode koncem meseca oktobra kot ud soveta državnih železnic udeleževal njegovih sej, zaradi tega bi on želel, da bi izvedel, kako misli zbornica o tem voznem redu, da bi se mogel potezati za preuredbo. Zbornični tajnik poroča o prošnjah za preuredbo voznega reda na črti Ljubljana-Trbiž, ki vse zahtevajo, naj bi se težilo na to, da bi vozni red ustrezal krajnim razmeram. Uže prejšnja leta se je mnogokrat prosilo, naj bi bili bivši sejmski vlaki vozili ne le med Ljubljano in Lesci-Bledom, ampak med Ljubljano in Trbižem, da bi bilo tako prebivalcem od Lesec navzgor mogoče uporabljati vožnjo do c. kr. oblastev v Radovljico in nazaj ter v Kranj ali Ljubljano potovati, ne da bi morali prenočevati v enem ali drugem kraji. Tem željam je glavno vodstvo državnih železnic ustreglo z uredbo bivšega sploh priljubljenega in vsem razmeram kolikor možno ugodnega voznega reda. Govornik napominja po gosp. predgovorniku naštete nedo-statnosti sedanjega voznega reda. OdseK je popolnoma ocenil razloge, ki bi bili utegnili biti merodajni v določbo sedanjega voznega reda: 1. Da se potnikom nudi prilika, da morejo dospevši v Ljubljano odpotovati v Trst, Reko iu druge kraje po južni železnici, ne da bi se dolgo mudili, in 2. da se kar najhitreje mogoče odpravlja nemško-češka pošta. Toda vozni red, Kakor je gosp. predgovornik uže omenil, se ravno tako malo ozira na zvezo Dolenjskega, Hrvatskega, Dolenje-Štir-skega i. d. kakor na krajna razmerja. Govornik našteva, kako bi se dalo po odsekovem mnenji odpomoči nedostatnosti in predlaga sledeče: Slavno c. k. vrhovno vodstvo se prosi: 1. naj zopet uredi vlak št. 1711, ki je dohajal v Ljubljano ob 10. uri 35 min. predpoludne ; 2. za slučaj, ako bi tako pomnoženje vlakov ne bilo mogoče, naj opusti vlak št. 1715, ki dohaja v Ljubljano po novem voznem redu ob 5. uri popoludne ter naj uredi mesto tega drugi vlak, ki bi dohajal v Ljubljano okolu 10. ure dopoludne; 3, za slučaj, ako bi tudi v 2. točki zaželjena preuredba ne bila mogoča, naj bi uredilo mešani vlak, ki bi iz Trbiža ali Beljaka odhajal taki čas, da bi dospeval v Ljubljano okolu 10. ure poludne. 400 Gosp. zbornični svetnik Franc Omersa podpira zopet povrniti zelo žal j po v o j domovini in predloge iu želi to premeno, ako bi se uredil rae- za je živi v siromaštvu in trpljenju doma, kakor šanec, naj bi dohajal v Ljubljano ob pol devetih dopo- v največi sreči in slavi na tujem ludne. Predloge podpirali so še gg. zbornični svetniki: deco rnogorka je dobra mati, dobro čuva in ona raje strada da pazi na deco napase. Brata bolje Mihael Pa kič, Oroslav Dol en ec in Kari Luckmaun ljubi kot moža, in tudi brat bolje ljubi sestro kot brata in umaknivši gosp. Omersa svoj nasvet za promeno, Ljubše jej je rediti sinita kot hčerko. vsprejeli so se vsi predlogi enoglasno. Crnogorka je delavna, ona prireja in pospravlja po Gospod predsednik poprosi na to g. Kari Luck- hiši, šiva, veze, plete, prede tke Hodi na trg, nosi man na, naj bi se potezal za danes dogovorjeno preu- težka bremena, hodi po vodo, nosi v mlin in iz mlina, redbo voznega reda pri razpravah v sovetu državnih pase čedo itd. Veliko se trudi, veliko trpi, ali je vendar železnic. Gosp. Kari Luckmann pripomni, da ne bode le tega storil, marveč da bode tudi druge Kranjsko za- je rudečilo in belilo, kajti priroda jej je dala čiste ru- zdrava in čvrsta, vesela in zadovoljna. Ona ne ve, kaj devajoče nasvete stavil. dečice in lepote telesne. Nič ni lepšega od prirodne Zbornica je vzela to izjavo na znanje in gospod lepote nič njusnišega od mazanja Vendar se Čr zbornični predsednik se zahvaluje udu soveta državnih nogorke brzo starajo, ker so z delom preobložene železnic, g. Karolu Lnckmannu, za njegovo potrujenje. (Dalje prihodnjič.) Ljubezni ne odkriva Crnogorka, niti je z jezikom ne pripoveduje, to ona nosi v srcu. Ako se nameri na slineža, ki se jej slini, tedaj izte roko iu ga vseka Zemljepisni in narodopisni obrazi. po zobeh, da se mu vse posveti pred očmi. Slinež mora vse to molče požreti ne sme jej niti kaj reči niti Nabral Fr. J a r o s 1 a v. jej darca vrniti 15. vati beži e kdo s čim žali Oruogorko, tedaj ga začne pso-čim huje ga more, in možak se mora potuhniti ter da se niti ne ozre ne. Črnogorka je sploh krep- kega glasu, nekatere govore tako polno gromko da jih včasih človek ne more razločiti od možakov Kedar Crnogorka potuje, hodi navadno peš, nosi na roki malo volneno torbico, našarjeno in olepotičeno z nenimi resami tej torbici nosi pletivo da s Crnogorka. Crnogorka je hči strme, skalnate domovine, ona je mati gorskega junaka, ona je gospodinja v jadnem skalovju. Tudi ona je uskokinja, ki je z očetom in z brati pobegnila in poiskala druge domovine v pustem skalovju. Slovo je dala vsem prijetnostim vsakdanjega življenja ter se privadila sleherni nevolji in trpljenju. Ona je rodevala junake in jih odrejevala z veliko težavo. Ona je malemu sinku uže v zibeli vlivala v srce ljubezen do mile domovine. Kedar ga je pestovala, prepe-p vala mu je junaške pesmi, dojila ga z mlekom junaškim, Ako ge Mo b , aa noce nasprotniK umu, in vm napol no val a mu je srce z onim, kar ga unema na kre- krvnika z napet0 puško, tedaj se vstopi za Crnogorko potoma plete. Crnogorko more samo oča ali mož tepsti, nikdo drug ne. Kolika sramota bi bila Črnogorcu, ako bi vzdignil roko na žensko, ki ne nosi orožja. Ondi, kjer se Črnogorec boji svojega krvnika, kjer je zaseda, pošlje on Črnogorko. Ona ide svobodno in ne boji se puške. Ako se kdo boji, da ga hoče nasprotnik ubiti, in vidi post junaško, učila ga je, kako se opasuje orožje, kako je treba ubijalca zalezovati, kako mora osvetiti očeta in brata. Črnogorka je srednje in jake postave, lica lepega in prijaznega, navadno rujavkaste kože. Lase ima goste in dolge, obrvi tudi goste. Oči so polne živosti in ve-selosti, v katerih se ogleduje tudi duša njena. Oči so jej svetle kot kristal na jasnem solncu, in s temi očmi strelja v srce junaku. Črnogorka nima skoro nikakega dragocenega lepotičja. Vse je na njej prosto in siromašno; ali lepa vzrast telesna, čista kri, prijazen pogled , spojen s sramežljivostjo, uadkriluje vsa druga govorjenju je » če je mogoče Črnogorec se ga ne bode lotil Ker je ženstvo v Črni gori tako prezirano zato more vsaka ženska brez razločka svobodno okrog hoditi kedar hoče in koder hoče ni se bati navadno, da bi Črni gori ni. Sploh pa Crnogorka ne čuti tega preziranja in jej kdo silo delal. v Prestopkov zoper nravnost v poniževanja, saj je tega in če bi se morala vesti tedaj bi se ona mrtva lepotila. Hoje je lahne in brze. skromna in priljudna, ali tudi razborita. Ponosna je tudi na vso moč, ponaša se s tem, da je Črnogorka. Moža svojega spoštuje, iu pokorna mu je tako, da je skoro robinja njemu; brez vednosti moževe nikdar nikamor ne gre, in ono, kar mož veli, mora biti, to pri-znajev sama. Črnogorka je v obče pobožna, ali v cerkev malo zahaja.- Kedar gre mimo cerkve, obstane, klanja se do zemlje, križa se in po tihem Boga moli. Kedar gre Črnogorka po potu in ugleda možaka, tedaj obstane in čaka. če se jej človek približa, pristopi, poljubi mu roko, nakloni se, in potem gre zopet svoj pot. Pred tujcem je še bolj sramežljiva, kakor pred domačinom. Kolikor možakov prihaja v hišo, vsakemu poljubi črnogorka roko. Tako se vede kot dekle, kot ženka kakor ženstvo po kulturnih deželah, na ves glas smejala tej neumnosti. Tudi oni Črnigorci, kateri so bili na tujem naobra- ženi, drže se stare prirojene navade proti svojim ženam i, vlalokateri in ploh proti vsemu ženstvu v domačij predstavi ženo tujcu, a če jo mora, tedaj se izgovarja: ,,Oprostite , moja ženka je/ Da bi Črnogorec šel na prehod s svojo ženko to bilo prav smesno, KaKor na primer če avstrijski minister svojo kuharico na prehod peljal. Toda s časom se bodo tudi te razmere žene do moža spremenile. Pomanjka olike bilo krivo vse do sedaj , da je bila žena črnogorska tako rekoč dekla svojemu možu, in tako pretirana od vseh možakov. Sedanji knez in gospodar črnogorski ustanovil je mnogo šol deških in dekliških, in vsa deca mora v šolo hoditi. Tudi je ustanovil viši dekliški zavod na Cetinju, ki bode gotovo blagodejno uplival na vse ženstvo v Orni gori srcu Črnogorkinena plameni iskrena ljubezen do ▼ KJ L V v^ ~ Q 1 V % domovine. Kedar sovražnik vdari na Crnogoro, kedar > junaki črnogorski uže omagujejo tedaj se vzdignejo kot vdova in kot starka. Iz svoje domovine nerada hodi Crnogorka na tuje T tudi Črnogorke, žene in dekleta in hite pomagat ope šanim možakom. One kopljejo nasipajo nasipe me če mora iti, vedno se za trdno nadja, da se hoče čejo kamenje in vale skale na nejevernike, nabijajo puške možem ia bratom, in če paie mož ali brat tedaj pograbi Crnogorka puško in zameni palega, ter gleda če more, da ga eti, ali pa tudi sama po pred 70 leti, pa vkljub velikega uapreika vednosti mora se še danes imenovati jako dragoceno. Oa popisuje takoj v prvem zvezku te knjige naprave mediške države Zgodovina črnogorska nam jasno priča, v kolikih in pravi > da ie tam veljala naredba, da se je med raz- ličnimi narodi prilikah so se skazovale Crnogorke kot junakinj vdeležnice za obrambo skalnate svoje domovine, vere sporeda so spadali k državi, držalo gotovega sicer so zavzimali narodi najzadnjo vrsto > kristijanske in svobode junaške kateri so bili od gl mesta najbolj oddalj Pollilcne stvari Ta učenjak dodaja tej stvari opazko: taka naredba, taka zaporedna vrsta se ne more drugače ocenjati, kakor kot karakteristično znamenje azijatskega barbarstva. (Vese- lost na desni.) Imenovani mož živel je ob času ko j bilo vsled oprostilnih vojsk narodno navdušenje mogočno razgreto Adresna razprava v gosposki zbornici. £ vendar tak0 mirria in 8tvarna sodba » Govor grofa Belcredija Pa to misel, to tako (Dalje.) Sedaj govoriti hočem o dragi misli vanem avstrijskem državnem smislu državno misel treba , ki je si je bilo samo izmisliti, da se je zapazila zmota v nji. Vsaj si vendar misli pred vsem neko gotovo nižo o tako imeno- stopnjo druzih narodov, bodi si uže nižja stopnja v po pri tem prosim, ouupuju ui u^iu uuiuuv tj vv^i. ---i J ' JL litičnem oziru ali pa glede omike. Recimo pa, da bi da me oprostite, gospoda moja, ako koj izrečem, da ta misel v pomenu, kakoršni se ji prizadeva, ne prenese nadrobnega preiskavanja, ne da bi postala votla strankarska beseda za klic. Kaj pa pomenja prav za prav bila ta inferioriteta dejanska, morala bi se pa tudi z brezozirno trdnostj vziržavati, da bi se ta misel v državna misel? Vendar le ono temelj misel j katera obče mogla živa vzdržati. (Odobravanj desni.) Ker kakor hitro bi se drugi narodi veselost na ijali tedaj prevladuje pri nastanji, razvitku in pri rasti državske se njihova inferioriteta zmanjšana konečni ugasne > podobe. Da se je koncem preteklega stoletj za čas ugasnila bi tudi državna misel. (Odobravanje in veselost cesarja Jožefa sploh vpeljal nemški upravni jezik j na desni.) misel vladina ali vladarj to pa nikakor ne pomenja državne misli. Politična zveza dežele je takrat uže zdavnej obstajala in je uže slavna dela zvršila te misli. Ako država v teku stoletij polagoma na- Vidite tedaj, do kakošnih koaečnih posledic se pride Član XIX. ustave, gospoda moja, govori vse dru Ta priznava vsem narodom enako pravico, nji 4 ... * mm 1 J 1 da trdi staja šanje siti: 5 tedaj je napovedoa državne misli stavno vpra-, katerega najučenejši med učenjaki ne more re-to je še nerazkrita skrivnost organičnega nasta- gače hovo narodnost in njihov jezik razvijati koma: enakopravnost narodnosti v uradu, šoli in jav- , gospoda No janja in raščenja, in ali verujete mi, ki so se v prvi polovici 11. stoletja Ogerska, Ceska, Moravska in Sleska pod žeslom Habsburžanov združili, jeli verujete se takrat, ko so Habsburžani zapovedovali tolikemu delu sveta, da se je moglo trditi, da v njem solnce ne zaide, ko nem življenji je ustavno zagotovlj moja, staviti to ustavno določilo nasproti »avstrijski državni misli" sedaj navadni, pri kateri je le en vodeč narod, kateremu bi se morale vendar dejansko pripo-da so znati gotove pravice, katere bi mu to stanje zagotovile, Gospoda reči bi se moralo in moja ko bi bili vsi drugi narodi šiloma vodeni ako se to mirno pretresava je bila velj moči Habsburžanov naravno vesolj mujct , clav vu "v r*""---- 7 naša ustava je brez državne misli. (Dobro! in prav nikdar ne narodna. (Dobro dobro! na desni.) Jeli ve- dobro! na desni.) r ujete 5 da so se takrat Ogri Cehi zato pridružili » da bi se pustili po Nemcih voditi? (Dobro! dobro na No, preidem dalj razvoj kulture, kakor vprašam Kako pa je bil se zgodovinsko potrjuje? desni.) Ako se mogel podstopiti, držeč se zgodovine, pot od juga proti Go- kultura jemala zahodu in od' zahoda proti izhodu, spoda moja, oporečeno vendar ni, da je temeljno misel države, moral bi reči: ta morebiti ne samo nenemški narodi avstrijski tudi nemški Av samo vesoljno-politična in nikdar bi ne mogla biti na- strijci so mnogo kasnej popolnoma in po vsem vstopili rodna (odobravanje na desni). To je bil tudi gotovo v te tire kulture, kafcor njihovi rodni tovariši na zahodu vzrok, zakaj so te dežele in narodi pristopili, ker so to je po vsem naravno ter se pojasnuje z zemljepisno uvideli, da so njihove posebnosti pod žezlom Habsbur ianov najboljše zagotovljene. (Dobro! dobro! na desni.) Zdaj hočem pa tudi preiskati, jeli je državna misel, kateri se prideva pomen „nemškega vodstva" , v tem le^o in pa po mogočnih vplivih izhoda. Uže pri drugi priliki, ako se prav spominjam, pri razpravi o češkem vseučilišči, v tej visoki zbornici na- vedel ie naredbo cesarja Jožefa > v kateri je ta vla pomenu politično tudi sploh mogoča Enkrat uže sem si dovolil ne in prosim za zamero, nemškega učenjaka, namreč Lejpolda pozabil sem hotel sem navesti besede nekega dar povodom vpeljave nemškega uradnega jezika za tedaj za najbolj zapadno deželo Češko bi se vendar poiskali zaukazal deželni vladi dodali ljudje. > , naj , ka- Ranke ka teri bi bili v stanu, sedaj nemške o lase te oblastnij teri pravi: „Je uže taka osoda ljudi, pri prepiru se iz obražujejo azumlj v pisavi sostaviti « Rad pomiril s tem izrekom, pa moram Ta naredba vendar jasno kaže, da telaj celo v naj mu nasproti staviti pomislek, da, ako prepir tako daleč bolj zapadni deželi nemška stvar gre da si srca postanejo ptuja, da je v tem še veča kulturnega stanja in da se zapreka izobraženja, kakor je pa katera se prikaže ture po nemškem elementu tedaj Ni pa nikakoršnega dvoma v skupščini, v kateri družniki žive v ogledovalnem miru. Za tem učenjakom pa hočem navesti še druzega nemškega, svoj čas ravno tako slovečega učenjaka, to je bivši profesor zgodovine v Gottingenu, Herman, eden največih zgodovinarjev Nemške. Ta je priobčil jako dragoceno delo z naslovom „ldeen iiber den Handel und pa vendar tudi vprašal da zavzimala odličnega pesno razširjenje te kul- i ne more zatrjavati. bila uže tedaj nem- ščina zelo razširjena in zdavnej razširjena in da se je to po vladini naredbi mogočno pospeševalo Po tem ko sem o teh dveh mislih in kakor se dan danes tako pogosto naglašaj zahtevah govoril, 9 Verkehr der Volker des Alterthums", Na svetlo je prišlo dejansko kakošae so pa razmere danes Razmere kulture niso več ločene po narod- spremenjeno sprejetem predlogu finančnega odseka c želni zbor sledečim občinam podpore za zgradbo šol: 1. Cerknici...... 300 gold. 2. • • Dobrovi...... 300 V! fj 3. Hohenegu . . . . . 200 n 4. Vasi Trpčane in Kuteževo 100 5. Občini Štrekljevec . . 500 // f) 6. „ Griblje .... 500 n 7. 0 « Veliki Gaber . . 400 m 8. Božakovo ...... 400 9. Stari Trg...... 400 #/ n 10. Dobrniče...... 400 * T 11. Spodnji Logatec . . . 300 4 i V) 12. Trzin....... 300 ¥ T 13. Jesenice (Gorenjsko) . . 300 / / * n 14. Sv. Ana pri Tržiču . . 300 # w 15. m Petrova vas..... 200 T J 16. • <• Smlednik...... 200 // M 17. Orni Vrh pri Idriji . . 200 11 n 18. Dobliče...... 200 < 19. * Kropa....... 200 ¥ S n « 403 20. Zgornje Pirniče 100 gold. 21. Prežganje .....100 22. Doljni Semon .... 100 » » Skupaj . 6000 gold Vse te podpore nakazane so na leto 1886. in se vejših proračunov božičnih praznikih deželnega zbora kranjskega čujemo , da gredo želje poslancev na to, da naj se zborovanje očigled velikega števila važnih predlogov, katero je še rešiti, pretrga samo za pet dni od ;24. do 29. decembra. Znano je, da še ni rešenih najpomenlji bodo dotičnim občinam podpo tedaj plačale kedar > da je rešiti dalje volilne predloge, bo to odločil deželni odbor reševaje dotične prošnj Dalje poročal je gosp. dr Po kluk ljubljanski statut. premembo močvirske postave, imenitno vprašanje vrejenja voda v deželi, vladina pred-v imenu go- loga postav o razdelitvi skupnih zemljišč in pa ono o podarskega odseka o prošnji posestnikov z Brezja, odločitvi manjih kosov gozda izmed večjih gozdov enega Podolnice itd. o uvrstenji občinske ceste z Dobrove do gospodarja. Tudi vprašanje deželnih cest čaka rešitve Horjula med okrajne ceste s priporočilom deželnemu odboru, da o nji pozveduj prošnja odstopila se je razun velikega števila manjših gospodarskih vprašanj. redloge stavi dalj pa inarg. št. 13, 14, 15 in 16 poročal ta poročevalec o krilo je zem Vreme postalo je lepo zimsko, malo snega po- letnega poročila lj o, čez katero pihajo mrzle sape z severa devajočih del osuševanje ljubljanskega močvirja. Iz tega poročila je razvidno, ua se je volil in delom z izhoda. Mraza je poprek krog 10° R. Gospod dr. Rieger, velezaslužni vodja češkega ---■ - - j---- —O— - ^AVOjJVU. U.J.* J , ' « ~ -------O- močvirski odbor, naroda, pa tudi iskren prijatelj Slovencev praznoval je da se je ta pečal tudi z onimi sklepi, katere je glede dne 11. t. m. svoj 67. rojstni dan. te stvari sprejel vlanski deželni zbor kličemo: Bog ohrani modrega vodjo i udi Slovenci mu Čehov še innogo Deželni odbor pa še ni predložil načrta nove moč- let zdravega in krepkega! virske postave, v katerem bi bila popravlj priloga Kraj carska podružnica »Narodnega Doma c; V omenjene postave zadevajoča ozemlje močvirja, pa tudi Ljubljani. Hvaležno smo se že pri priliki spominjali ne onih prememb, katero je naročil lanski deželni zbor. učiteljskega iu trgovskega stanu , da se z ^marljivim Poročevalec omenja, koliko škodo so prizadejale trudom zanimata za pospeševanje našega blagega pod zopet letos povodnji na močvirji, kolika je tedaj škoda, .ako se delo osuševanja še dalje odloži za eno leto, kar j ©tj a. Dolžnost naša je tudi spregovoriti nekoliko o bi se zgodil j, u^ ^^o vprašanje pravega močvirskega ozemlja, katero prizadevanji krasuega spola. Žalibi 3g , da Slovenci ni se uže letos dokonečno ne reši vsaj mamo toliko narodno prebujenega ženstva . kakor ga potem imelo dokladati k stroškom ubuševanj imajo nekateri drugi slovanski narodi, toda, kar ga imamo, to, rečemo lahko s ponosom, to stoji trdno in Poročevalec je tedaj v imenu gospodarskega odseka zasluži večjo posnemj. Ko smo svoje dni apelirali glede predlagal, in je pritrdil tudi deželni zbor tem predlogam, svojega podjetja na narodne Slovenke, naš poziv ni ki se glase Poročilo deželnega odbora marg. št. 13 j 14 15 16 s j emlj se na zt anje ostal nikakor brezvspešea. Ne le, da so, kakor pouze-mamo iz vrnenih nam razpečanih knjižic, darovale že znatne doneske za zgradbo ^Narodnega Doma", ne le ,IVU"JV--------. uuu^oa^ ut* — - — — 7--- deželnemu odboru se naroči nov načrt močvir- da so, kot smo pred kratkim poročali, rodoljubne vrh ske postave v smislu vlanskega sklepa deželnega zbora niške gospe kupile celo knjižico in da pridejo v kratkem še v tem zasedanji predložiti deželnemu zboru deželni odbor naj še nadaljuje prizadevanj da za njimi rodoljubne vrhniške gospice j tudi 17 pover- se peljejo močvirski podružni odbori > deželni odbor naj dela z vso močjo na to da jenic imamo, ki aktivno in agitatorično delujejo za našo stvar. Čast in hvala tedaj našemu nežnemu spolu za njegovo trudoljubivo in prijazno pospeševanje naše ideje U O ^ t; i lil UUUUI \x\JLiAj CJ » Aiiv^jv/ u t* uv, uw UJCgUVU 11 U U U i J U U1 V U IU [M ijClZiUU p U o |J U o O V ti L1J vj uaou 1U.UJU, se deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji predloži na- ki naj bi, čim preje tem bolje, že skoro postala obče-£rt postave o pokritji stroškov za osuševanje močvirja. slovenska! (LXX. odborova seja ^Matice Slovenske sredo 23. decembra ob na Kongresnem trgu št. ' bo v uri popoludne v Matični hiši Novičar iz domačih in tujih dežel. 2. 4. Dnevni red: Potrjenje zapisnikov o LXX. odborovi seji. Naznanila prvosedstva. Poročilo književnega odseka. Poročilo gospodarskega odseka. Poročilo tajnikovo. Posamezni nasveti. Dunaja. Včeraj odšli so z Dunaja vojaški zastopniki evropskih držav na Dunaji na srbsko-bol-garsko bojišče, da pripravljajo pot do premirja in ako pojde do konečnega miru. Minister Grauč proglasil je naredbo, zadevajočo izpite zrelosti in pa premembo glede šolskih ur za ljudske in srednje šole na Dunaji, Pri volitvi dolenjskih mest dne 12. t. m. bil je kar se v obče z zadovoljnostjo* pozdravlja. Tatov, ki izvoljen gosp. prof. Šuklje s 343 glasovi proti 241, zasledili. so prodajalcu dragocenosti vkradli vso zalogo , še niso katere je prejel g. grof Margheri, tedaj z večino 102 glasov. Prvi pridobil je memo zadnje volitve 28 glasov, zadnji pa zgubil 69. Kakor se sodi sploh, izvira zguba glasov pri grofu Margheri-ju iz njegovega pogajanja z Prodajalnica pa je zopet vrejena in vpeljava nasprotno stranko. Brez ozira na izid volitve same, izreči moramo svojo zadovoljnost, da se je od vseh me-rodajnih strani prizadevalo volilno borbo obdržati v mejah dostojnosti, še bolj pa o tem, da je, ako je Božja volia, enkrat konec te volitve. Ar / Občni zbor čitalnice ljubljanske je, kakor na- se tukaj sploh linica za opaževanje pri vratih in pa po-nočna^razsvitljava prodajalnic. Cesarski namestnik baron Kiibeck odgovoril je na interpelacijo poslanca Raiča zarad mariborskega izobraževališča za učiteljice, da priznava napake in da se bodo odpravile. (Jeli vendar veje boljša Štajerska. sapa od novega naučnega ministra? Vred.) Nevoljo izbuja po južnem Štajarskem, da južna železnica noče na železniških postajah napraviti tudi slovenskih napisov. Istra. Deželni zbor bil je sklenjen uže pred vadno, tudi letos sv. Štefana dan dopoludne ob 11. uri tednom po dokončanem svojem poslu. Krepko oglasili Nagovor predsednikov, so se slovenski-hrvatski poslanci Spinčič in dr. La- s sledečim dnevnim redom: poročilo tajnikovo, poročjlo blagajnikovo na ginja in dva tovariša za tamošnii narod slovanski. sveti posameznih društvenikov > lugujumu.u, ua, O J 1" Vl » " »iiou. vu. ulu ' volitev dveh pregle- petega hrvatskega poslanca K ri ž a na c-a, pa so zgubili dovalcev računa ? volitev 15 odbornikov. pri prvi bitki, potegnil jo je z Lahoni in izjavil j da od \ 404 loži svoj mandat. — Le naprej, bratje, samo vstrajnost v borbi, da Vam zmago. Angleška. Volitve so dognane in liberalna Glad stonova strauka ima 333 glasov, konservativna 251, Par- Srbsko-bolgarsko vprašanje se ni še rešilo v neliti pa 86. Pravijo, da Salisbury namerava parlament bolje. Samo toliko se vidi, da si nihče razun Turka ne razpustiti, ako si ne zagotovi večine po poti kompro-želi nadaljevanja bratomorske vojske in pa da so se misa z zmernimi liberalci, velevlasti zediuile načeloma pripoznati združenje Bolgarske. Kaj pa bo konec tem negotovim razmeram se še danes ne ve. na leto Zopet stojimo pred začetkom novega u leta s katerim „Novice Ako se z zadostenjem smemo ozirati na svojo dolgo preteklost nastopijo svoje leto i se rati tudi na ravno minulo, za razvoj Slovencev sila pa z zadovoljnostjo smemo ozi pomenljivo leto. Za seboj imamo leto hudih borb v lastnem slovenskem taboru, ki so nastale poglavitno povodom letos dovršenih volitev za dr žavni zbor nosti. Naravno , da v takih prilikah posamezni zgreše pravo pot, da zaidejo v boj za oseb-kateri pelje do strasti, te pa kale pogled na ono, kar ima vsem nam sveto biti — blagor Novice" stale so tudi v teh vročih borbah zveste svoji preteklosti nepremakljivo naroda ločno braneče našega naroda blagor, hladnokrvno, pa zato boj toliko HHBBBBHBHBBBHM0 *d krepkeje zavračajoče ves osebni vse kar širilo razpor med narodom. Sedaj še le polegava se nastali razpor, ko so volitve po vsem pri kraji, naloga slovenskega časnika pa tudi s tem še ni pi kraj glede povoda razporu Trezno in pozorno nam bode še dalje opazovati vse prikazni, ves razvoj našega političnega življenja in držali se bodemo tudi pri tem poslu prepričanja, da nam je vsem imamo nalogo delovanja za naš narod, dolžnost, z vsemi, združenimi močmi porabiti sedanje ugodnejše nam razmere, da se odpravijo vse zapreke tudi gmotni razvoj slovenskega naroda zadržujejo narodni, duševn pa Odpraviti nam je še mnogo sovražnih naredeb, prihajajočih od naših političnih nasprot nikov. Oživljati nam je pa tudi med narodom slovenskim narodno zavednost, narodno samostojnost in pa zavest narodne celokupnost na to, poptujčiti naš narod enako naši na severu in na jugu še neumorno delujejo o v sredisči nase zemlje Tu je naloga našega časništva, naloga naših zastopnikov, naloga naših društev, bojevati stanoviten in neustrašen boj kler se nam nasprotnik ne umakne priznajoč, tukaj gospoduje venska zemlja naš rod , do da je tukaj naša slo Za ta načela borile J' so se Novice" s pomočjo svojih prijateljev do sedaj, za te borile se bodo tudi dalje naroda. to naprosijo si duševne in gmotne podpore vseh somišljenikov, vseh prijateljev našega Pri tej priliki izreči nam je srčno zahvalo vsem sodelovalcem, dopisovalcem in sploh pod- dalje ostati nam enako prijaznim. „Novice" prinašale posebno tudi pomikom našega lista in prosimo jih bodo tudi dalje razun gospodarskega poduka vsakovrstne spise segajoče v naše obrtnijstvo gledč povzdige obrtaij in obrtnijskega poduka. Prinašale bodo podučno in kratkočasno berilo pregle d v političnih dogodeb in pa izvirna poročila iz državnega zbora in deželnih zborov, posebno onih katerih so zastopani Slovenci. Novice" prinašajo toliko raznovrstnega in zanimivega berila, da se iz njega more podučiti vsak Slovenec o najimenitnejših dogodbah gospodarskega in političnega življenja, pa je tudi naroč- nina Novicam" tako nizka, da jo lahko vtrpi vsak Slovenec Sklepamo tedaj z voščilom da bilo novo leto 1886. blagonosno za naš narod i da se razporu umaknila bratovska sloga in da bi po vzajemnim prizadevanji v tem letu storil naš narod velik korak naprej v svojem duševnem in gmotnem razvoju zvesto držeč se svojega starega gesla: Vse za vero dom v ci v*vxxa, cesarja. Naročnina „Novciam" ostane stara in veljajo z „Oglasnikom vred po pošti prejemane za celo leto gid 60 kr.. zapol leta gid 40 kr., za četrt leta gld 30 kr v tiskarni „ ,, ,, 4 ,, - m " ^ " >> " kmetijske družbe dobivajo „Novice" na leto za en gold. ceneje. - 1 1 • ft m /-v 1 11 v M Udje c. Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr Naročnina naj se tiskarne v Ljubljani. po najcenejši poti poštnih na leto vec nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikove Vredništvo in opravništvo ,,Novic Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani