Priobčil A. K. II. Grkl« (Dalje.) Grki so bili najbolj izobražen narod Btarega veka in eden najbolj izobraženih narodov na zemlji sploh. Grkl so ljubili umetnost. Njihovi kipi in njlhove slike so in ostanejo večno lepe; po idejah jih prekašajo krščanska dela, po zunanji obliki so prve in ostanejo vzor za vse čase. Pri Grkih je vse javno in zasebno življenje prešinjala vera v bogove. Toda čimbolj so se seznanjevali z druglmi narodi, tem bolj plitva je bila njihova vera. Nazadnje je bila vera samo zunanj'1 okrasek, sicer pa je vladala nevera, poltenost In polzka razuzdanost. Grki 90 bill posebno v prvih časih zelo pobožni. Atene, njihovo glavno mesto, so bile naijbolj pobožno mesto starega veka. Modrijana Anaksagora, ki je tajil bogove, so radi tega pregnali [z rnesta. V današnjih mestih se kaj takega ne zgodi. Grki so veliko molili; molili _o zjutraj in zvečer, pred jedjo In po jedi. Pesnik Ksenofanes piše: »Najprej se spodobi omikanim možem, da pri jedi boga časte ln molijo, da nam da moč to storiti, kar je prav, ker to je naša prva dolžnost.« Moleč ]e sejal kmet svoje seme v zemljo in moleč Je daroval bogovom prvine svojih prldelkov. Molili so tudi ob Casu stisk in težav, ob času nesreč in vremenskih nezgod. Tako so molili Atenci ob času suše: »Dežuj, dežuj, ljubl Zevs, na atenska polja!« Jednako so gršld pesniki in modrijani v prvih časih bill zelo verni in pobožni. Z molitvijo so bile združene daritve. Pesnik Hezion piše: »Daruj s čistim in nedolžnim srce, kedar napoči in zatone dan in, kadar prideš s pota, daruj bogovom daritve.« Darovali so ob raznih firilikah. Darovali so sedmi dan po rojstvu otroka, pri porokl, ob smrtnih slučajih v pomirjenje duše, darovali so ob času setve in ob času, ko so se setve začele razvijati. Darovali so pred vsem prvine svojih pridelkov, n. pr.: grozdje, prve klasove, prvo sad,je Itd. In kakor so molili in darovall v zasebnem, tako so delali tudi v 3'avnem Sivljenju. Predno je v Atenah začela Bvoje aborovanje narodna skupščina, so darovali bogovom prašička, In, pred no so začeli razpravljati, so molili posebne molitve. Vselej so darovali bogovom, predno so šli v boj, predno so prestopili državno mejo, predno so sklenili premirje ali mir. Držanje telesa pri molitvl k različnim bogovom ]e bilo različno. Če so molili nadzemske bogove, so imeli roke razprostrte proti nebu, k podzemskim proti zemlji in k morskim bogovom proti morju. Na podobah in kipih so bogovom poljubovali usta, kolena, roke in noge. Kakor molitvc, tako so bile tudl daritve različne. Zevsu, svojjemu najvišjemu bogu, so darovali vole in ovne, boginji Ateni mlade telice, drugim bogovom koze, srne, svinje, peteline in druge ptice. Pri daritvah nadzemsldm bogovom so darovali po dnevi, oblečeni v bela oblačila z venci na glavi in z rožami v rokah, pri daritvah podzemskim bogovom so darovali ob solnčnem zahodu v Łrni oblekl. Darovali so z največjo slovesnostjo: Lep deček ]e ulil darujcčim vode na roko v znak čistostl, s katero se morajo bližatl bogovom. Daritvena žival je morala biti brez napake. Lovor In oljkova vejica, znak čistosti in miru, so pomočili v sveto vodo in so ž njo pomočili navzoče. Nato je nastala sveta tihota in poseben klicar je zaklical: »Kdo je navzoč?« In navzoči so odgovoiuli: »Mnogo pobožnih.« Potem se je zagela molitev. Po molitvi je duhovnik pil iz kupice vino in tudi navzoči so pili, ostanek vina je zlil rned roge daritvene živall. Živali so odstrigll dlako na čelu in so jo vrgli v ogenj. Na ogenj so položill kadilo in _aigrala je godba. Med petjem in plesom so zaklali žival; kri so ujeli v posodi in so ž njo poškropili okrog altarja In navzoče, da so se jim odpustili grehi. Noge, glavo, drobovino In mastne dele živali so sežgali, drugo so povžill darujoči; pri jedi so peli svete pesmi. Tako so darovali bogovom paganski Grki. Pomenljivo je, da so Grki v prvotnih časiti visoko spoštovali cistost. — Navzikaa, hčerka kralja Alkinoa, graja deklico, katere proti volji starišev pred poroko zahaij.ajo v družbo moških oseb. Pred poioko bo vedno darovali bogovom. Razmerje med možem In ženo je bilo spoštljivo. Grki so imeli le po eno ženo. Pesnik Evripides piše: »Grki imajo navado imeti le po eno ženo. In v Odisejl čitamo: »Nič ni boljšega in nič bolj izvr3tnega, kakor če mož im žena enega srca gospodujeta v hiši sovražnikom v jezo in prijateljem v veselje.« Grkinje, zlasti Špartanke, so slovele radi svoje zvestobe. Zato je pre šestvo bilo pri njMb. strašno hudodelstvo. Ko je nek tujec vprašal špartanca Gerada, kaka kazen zadene pri njih prešestnike, je odgovoril: »0 tujec, pri nas ni prešestnikov.« Vzgoja mladine ni bila stroga, samo Špartanci so delali izjemo. Postavodajalec Likurg je hotcl mladeničem zasaditi v srce čut nravnosti, zato je določil, da morajo boditi po cestah molče, z rokami pod plaščem in ne se krog ozirati, marveč pred se glcdati. Tudi vzgoja ženske mladine je bila pri Špar tancih stroga. Zato ne najdemo tukaj tiste razposajenosti in nerodnosti kot v drugih grških kratjih. Toda ne le domači, marveč tudi Grki, ki so se izselili v tuje dežele, so blli zelo verni. Junak Gelon, kl je pri Himeri na Siciliji premagal Kartagince, je zajel tudi njihov vojni tabor, v katerem je našel Cudne dragocenosti. Naj lepže reči bojnega plena je daroval templom v Himeri in v Sirakuzah. A tudi več novih templov je dal postaviti; celo na Etni je nameraval postaviti tempel boginjl Demetri, a tega ni izvršil, ker je smrt preprečila njegov« namene. Ne da se tajiti, da so Grkl res dolgo časa bili zelo verni ljudje. Njihove predstave na odrih so bila pravzaprav verska dejanja, ker je temeljna misel njibovih iger bila razodetje božjega dalovanja. Tudi slikarstvo in kiparstvo je bilo v službi vere. Preročišča so bila središče verskega življenja. Toda polagoma je postalo ver&ko življenje mlaijno in izglnile so stare lepe navade. — Ljudstvo se je udajalo nasladnosti in mehkužnosti. Rimljani in drugi marodi so «e slcer uaučili od Grkov omike in olike, toda obenera so se navzeli od njih tudi n©vere in polzke nemoralnosti. Atene so sicer še ostale visoka šola omlke in mo drosti za tedanji svet, a Grki so vkljub temu moralno in duševno oslabljenl postali nezmožni za vsak odpor in so postali hlapci drugih narodov. Ko se je začelo širiti krgfanstvo, J» sv. apostol Pavel ustanovil cvetoče ver ske občine v Atenah, v Korintu, v FIllpih in v Solunu. In Ijudstvo je gotovo tudi v drugih krajih z veseljem sprejelo kršGansko vero. Tudi izobražend nlso več dosti verovalfr v stare bogove, a zelo trdno so se držali svoje grške filozofije, tako da se ]e paganska akademija v Atenah zatvorila šele 1. 529 po Kr. r. Kakor je bila paganska vera popolnoma združena z državno oblastjo, tako je na Grškem tudi krščanska vera prišla preveč pod državno oblast. Cesarji v Carigradu so se vedno utikall v verske In cerkvene zadeve, škofe in patriarhe so odstavljali in postavljali proti volji sv. Očeta v Rimu. Med teml sobili tudi nevredni ljudje, ki so stvar pritirali tako daleč, da so se naravnost uprli papeževl oblasti. In tako s» se ločili od zahodno-katoliške Cerkve ter so ustanovili vzhodno-pravoslavno cerkev. Iz Carigrada so sprejeli sv. vero Rusi, Bolgari in Srbi, zato so ti trij« slovanski narodl še dandanes pravoslavnl. Bog daj, da bi prizadevanje za združenje obeh cerkva, ki se je porodilo v novejšem času, imelo svoje U3pehe in da bi zopet postal en hlev In en pastir! Podpirajmo to delo s pobožno In vztrajno molitvijo!