i i “1367-Likar-Skrivljena” — 2010/7/27 — 14:07 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 26 (1998/1999) Številka 2 Strani 66–70, V, VI, VIII Andrej Likar: SKRIVLJENA ZRCALA Ključne besede: fizika, geometrijska optika, zrcala, odboj, zrcaljenje. Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1367-Likar.pdf c© 1998 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. Gladina olja med segrevanjem postaja vse bolj nagubana. Temperatura olja narašča od slike a proti sliki d. Fizika I SKRIVLJENA ZRCALA Moderne stavbe radi obložijo na zunanji strani z velikimi sijajnimi ploš- čami, ki delujejo kot zrcala . Če opazujemo sliko kakšne sosednje zgradbe v t aki zgradbi, vidimo hudo popačeno sliko, ker zrcala niso povsem ravna . Poseb ej izrazito popačenj e vidimo, če opaz uje mo sliko iz večje oddaljenosti (slike na zunanji stra ni ovit ka). Prav tako hitro opaz imo nepravilne oblike v avtomobilski pločevin i , plastičnih folijah ali na gladini kake tekočine. Tudi slika na vodni gladini je zaradi valov popačena in nikoli povsem m irna. S primerj avo pr ave in zrcalne slike lahko sodimo o ravnosti zrcala . Da ne bodo razmere preveč zapletene, bomo opazovali zrcalo, ki leži vo- doravno na mizi. V njem si bomo ogledali sliko okna, zasenčenega z ža luzijami. Svetloba pri haja v prostor skozi mn ožico ozkih vodoravnih špranj v enakih razmikih (slika 1). Špranje so v povsem ravnem zrcalu vide t i kot mno žica ravnih svet lih črt . Če opazujemo okno v plastični foliji, pa opaz imo prav zapletene vzorce, ki nast an ejo zara di neravne povr šine (slika 2). Slika 1. Z ža luz ijami zasenčeno ok no . IFizika Slika 2. Slika zastr t ega okna v neravni plastični foliji za pro jek torje . Oglejmo si, kako se spremeni lega slike špranje , če prvotno vodoravno in idealno ravno zrcalo malo zasučemo okrog ene od vodoravnih težiščnih osi. Če ga zasučemo v sm eri levo ali desno, da je os vrtenja pravokotna na špranjo , se slika špranje ne premakne. Teh zasukov to rej ne bo mo mogli opazovati. Če pa ga nagnemo v sm eri naprej ali naza j , da je os vr tenja vzporedna s špranjo, pa se njena slika v zrcalu premakne k opa- zovalcu ali od njega (slika 3) . Premik Oje sorazmeren s kotom zasuka ip in oddaljenostjo opazovalčevih oči od zrcala r: 0= 2r