KULTURNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p. p. LETNIK XXII. / ŠTEVILKA 18 CELOVEC, DNE 30. APRILA 1970 CENA 2.50 ŠILINGA Volili smo občinska zastopstva Nedeljske občinske volitve so bile zadnje v vrsti volilnih postopkov v tem letu. čeprav gre pri občinskih volitvah v prvi vrsti za osebnostne in ne predvsem za partijske volitve, je vendar avstrijska in posebno še koroška javnost z napetostjo pričakovala rezultat, kajti te občinske volitve so bile prve koroške volitve po državnozborskih in hkrati še prve po sestavu nove socialistične manjšinske vlade. Zaradi tega je interesantno opaziti, da socialistična stranka skorajda nikjer ni dosegla števila glasov, ki so bili oddani zanjo 1. marca — tudi v tradicionalno socialističnih občinah De. Sicer pa sta obe večinski stranki — OVP 'n. SPO — mogli stopnjevati število glasov v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami leta 1964. SPO je pridobila 10.322 glasov ali 1,9 procentov, OVP pa 5978 glasov ali L3 procente. SPO je zasedla 1191 občinskih mandatov, OVP pa 703. FPO in KPO ter imenske liste so rahlo nazadovali. Za nas koroške Slovence je posebno zanimiv rezultat v naših dvojezičnih krajih, posebno še v občinah, kjer smo vložili lastno slovensko listo. So to občine Suha. Pliberk, Bistrica nad Pliberkom, Globasnica, Žitara ves, Dobrla ves, Škocijan, Šmarjeta v Rožu, Sele, Kotmara ves, Hodiše, Bistrica y Rožu, št. Jakob v Rožu, Rožek, Ledince in Škofiče. V Logi vesi je na skupni listi kandidiral zaveden Slovenec na prvem mestu. V občinah Bekštanj, Svetna ves in Galicija Slovenci tokrat nismo več vložili lastne liste, ker so tam kandidirali zavedni Slovenci na izglednih mestih. V Bekštanju je Avstrijska ljudska stranka sprejela na izgledno prvo mesto Slovenca Mirka Tavčarja, zato je tembolj razveseljivo, da je OVP v tej občini mogla pridobiti še šesti mandat. Vsekakor znak zaupanja naših ljudi v krajevne strankine mandatarje. V občinah, kjer smo kandidirali z lastnimi listami, smo dosegli Slovenci 26 mandatov, če prištejemo še logoveške, kjer kandidira Slovenec na prvem mestu — pa 31. Lt> je vsekakor lep uspeh, če pomislimo, da v nekaterih občinah nismo več vložili liste in da kandidirajo zavedni Slovenci v marsikateri občini tudi na listah obeli večinskih strank. Skupno je bilo oddanih za naše liste 3224 glasov, medtem ko smo leta 1964 dosegli le 2924 glasov v istih občinah. ^ Pliberku, Suhi, Dobrli vesi in Žitari vesi 80 slovenske liste uspele pridobiti tudi mandat več kot poprej. Seveda pa ne sme-nto prezreti, da smo v nekaterih občinah nazadovali in zgubili skupno devet manda-tov. Vsekakor pa je treba še dodati, da bodo v Pliberku, v Globasnici, v Bistrici nad 1 liberkom in v Bistrici v Rožu slovenski niandatarji odločali o bodočem županu, če ne bosta večinski stranki našli medsebojni sPorazum. V teh občinah bodo morali slo-Venski občinski možje pretehtati vse argumente in trezno presoditi, koga bodo podprli pri županovih volitvah. Zanimivo je še stanje pri večinskih stran-ah v naših dvojezičnih občinah. OVP je Pridobila v občinah, kjer so bile vložene slovenske liste, 14 mandatov, zgubila jih Je; 7 (+ 7), medtem ko so socialisti prido-d i 16 mandatov in jih 10 (+6) zgubili, men prirastek socialističnih glasov ima-1110 v Globasnici in Svetni vesi, OVP pa je 1,1e bo lahko. Njih trud bo moral veljati 'dturncmu in gospodarskemu napredku naših vaseh, predvsem pa tudi popolni Vladna izjava zveznega kanclerja dr. Kreiskega V skoraj dveurnem govoru je v ponedeljek popoldne zvezni kancler dr. Bruno Kreisky predložil avstrijskemu parlamentu program svojega manjšinskega kabineta, v katerem je najavil zakonite iniciative: Volilno reformo, druž i ns ko -p>r a vno in kazensko reformo, novo ureditev dednega prava, .zakonskega premoženja, pravnega položaja nezakonskih obrok kot tudi sodno postopanje proti mučiteljem živali, vojaški kazenski zakon, zakon o telefonski tajnosti, komunikacijski zakon, »ustavno-soglasno« delavsko in socialno sodnost, javni razpis služb, moderno službeno in plačilno pravo za uradnike, pristojnostne urade in pravno ureditev le-teh, zvezni prostorsko-razvrstiit-veni zakon, poljedelske šolske zakone, zakon o pomoči filmu, reforma obrtnega reda, zakon o podaljšanju strukturne izboljšave, novela k zakonu dohodninskega zakona s 1. 1. 1971, noveliranje zakona 'podjetniškega sveta, izboljšanje .pospeševanja gradnje stanovanj, novela k volilnemu zakonu kmečke gospodarske zbornice. Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky je v svojem govoru ob čitainju svoje vladne izjave, katero so cesto motili medklici in smeh neolikanih drugomislečih poslancev parlamenta, dejal, da se bo vztrajno in potrpežljivo trudil doseči večino v parlamentu, namignil je posredno pri tem, da upa na pomoč poslancev opozicije, v nasprotnem primeru pa bo ob nesoglasjih poklical na pomoč avstrijsko ljudstvo, ki naj pravično odloči (ljudsko glasovanje). Dalje je zvezni kancler najavil tudi obsežno upravno reformo, nadaljevanje izdelave temelj-nopravnih reform in ustanovitev komisije za obdavčenje politikov. S poudarkom pa je dr. Kreisky izjavil, da se bo njegova manjšinska vlada trudila za omiljenje davkov malih in srednjih plač, za večje pokojnine in rente, kot tudi za volilno reformo, ki ho prinesla pravično razdelitev mandatov. Za slovenske liste oddani glasovi Slovenska lista 1970 1964 OVP 1970 SPO 1970 FPO 1970 Razne liste 1970 Ledince 89(1) 103(1) — 317(4) — 401 (6)1 Rožek 49(1) 165 (2) 143<2) 384 (7) 50(1) 239(4) Št. Jakob v Rožu 213(1) 368 (3) 806 (6) 1303 (10) — — Bistrica v Rožu 124(1) 155(1) 343 (4) 450 (5) 33 (0) 148 (l)2 Svetna ves — 105 (2) 110(2) 249 (6) 53(1) 34 (O)3 Slovenji Plajberk 50 (2) 56(2) 33(1) 115 (5) — 37 (l)4 Sele 136 (2) 177 (3) 56(1) 293 (6) — — Šmarjeta v Rožu 50(1) 56(1) 348 (6) 229 (4) — 16 (O)5 Loga ves — 162 (2) 153(1) 385 (4) 300 (3) 486 (5)s Škofiče 142(1) 105(1) 217 (2) 647 (8) — — Hodiše 73(1) 125 (2) 219(3) 432 (6) 85(1) — Kotmara ves 88 (0) 93(1) 323 (3) 771 (8) 61 (0) — Dobrla ves 231 (1) — 937 (6) 1674(10) — — Škocijan 199(1) 201 (2) 759 (7) 979 (9) 100(0) — Žitara ves 178 (2) 111(1) 313(3) 661 (8) — — Globasnica 92 (l)7 1I6(2)8 242 <4) 212 (3) 345 (5) — — Pliberk 471 (4) 415 (3) 683 (5) 943 (8) 104 (0) — Bistrica pri Pliberku 280 (3) 281 (4) 278 (3) 516 (6) — — Suha 57 (1) 47 (0) 339 (6) 266 (4) — — 1 Lista Ameitz. 2 Lista Semmelvveili. 6 Logaveška občinska lista liste. — Augsdorfer Gemeinde- 3 Lista Mtiller. 1 Lista delavcev in kmetov. 4 Enotna lista Slov. Plajberk—Ljubelj. s Kršč. demokratska stranka. 5 Lista Hašter. Kitajski satelit presenetil Vzhod in Zahod Start prvega kitajskega satelita, ki so ga Kitajci izstrelili v soboto, 25. aprila, je močno presenetil tako Vzhod koit Zahod. Prvi 'kitajski umetni satelit tehta 173 ikg in obkroži Zemljo v 114 minutah pod kotom 65,5 stopinj k ekvatorju. Najmanj je odda- enakopravnosti naše slovenske narodne skupnosti. Samo v enakopravnem in mirnem sožitju obeh narodov na Koroškem more biti naša uspešna bodočnost. Narodni svet koroških Slovencev, ki z veliko simpatijo spremlja delo naših slovenskih mandatarjev po občinah, vsem izvoljenim iskreno čestita in se jim zahvaljuje za njihov dosedanji in bodoči trud v interesu nas vseh. Ijen od Zemlje 439, najbolj pa 2384 kilometrov. Kje so izstrelili ta satelit, Kitajci niso povedali. Kitajska tiskovna agencija poroča, da prvi kitajski satelit oddaja skladbo »Vzhod je rdeč« ter da njegova uspešna izstrelitev označuje dober začetek v razvoju kitajske vesoljske tehnike. V obrambnem ministrstvu v VVashing-tonu menijo, da se hoče Kitajska dokopati do tako imenovanih špionažmih ali izvid-niških satelitov, da bi bili na ta način varni pred morebitnimi sovjetskimi nenadnimi napadi. Po mnenju ameriških znanstven-kov je odprto samo še vprašanje, kako je Kitajska spravila ta umetni satelit v krožni tir okoli Zemlje: ali ga je ponesla medcelinska raketa? NSKS se zahvaljuje volivcem V nedeljo, 26. aprila, je bilo žc tretjič, ko je moral v zadnjih tednih naš človek na volišče: tokrat je šlo za občinske volitve. Ni bilo ravno povsod po naših željah, bilo je nekje malo bolje, drugje spet malo slabše, v glavnem pa moramo biti še kar zadovoljni. Narodni svet koroških Slovencev se po tej poti zahvaljuje vsem tistim slovenskim volivkam in volivcem za njihovo zvestobo. Še posebno pa gre iskren »Bog plačaj« tistim zaupnikom in našim kandidatom, ki so kakorkoli z delom pokazali pripravljenost žrtvovati se za slovensko skupnost. Eno pa vam danes ponovno zagotavljamo, in sicer v imenu izvoljenih občinskih mož, da se bomo trudili in delali za skupno blaginjo in srečnejšo prihodnost naših rodov! Narodni svet koroških Slovencev Ženska volivna pravica tudi v Švici V zadnjem času se vrstijo švicarski kantoni, ki priznavajo ženskam volilno pravico. Tako je zdaj ljudsko glasovanje v kantonu Valais (Walli.s) s 26.263 glasovi (proti 9895) priznalo tudi ženskam volilno pravico; ženske bodo lahko tudi izvoljene. Zanimivo je, da so v istem kantonu leta 1959 zavrnili ženskam volilno pravico z 69,5 odstotka glasov, zdaj je bilo oddanih za žensko volilno pravico 72 odstotkov glasov. Najprej so priznali ženskam volilno pravico leta 1959 v kantonu Vaud. Tako uživajo to pravico zdaj ženske v vseh kantonih, kjer govorijo francosko, ipa tudi v Tiicinu, kjer živijo v glavnem Italijani, ter v kantonu Basel. Osem satelitov z eno raketo v Sovjetski zvezi V odgovor Kitajcem so v Sovjetski zvezi 25. aprila izstrelili osem satelitov »Koz-mos«, ki so oštevilčeni od 336 do 343. Satelite so poslali na krožno pot okoli Zemlje z eno raketo. Z napravami, vgrajenimi v satelite, naj bi raziskali vesolje v skladu s programom. Srečanje zamejskih Slovencev V Kanalski dolini so se 21. aprila 1970 sestali zastopniki centralnih organizacij iz Koroške, Goriške in Trsta, ki združujejo katoliško usmerjene Slovence. Izmenjali so si med seboj aktualne politično-kultume probleme. Udeleženci so ugotovili nujnost globljih medsebojnih odnosov. Sklenili so tudi, da se zastopniki vseh treh pokrajin udeležijo bližnjega kongresa Federalistične unije evropskih manjšin, ki bo ob začetku maja na Gradiščanskem v Avstriji. Prisotni so nadalje analizirali sedanje stanje v zamejstvu ter govorili o perspektivah bodočega politično-kultumega dela v socialno in narodnostno korist zamejskih Slovencev. lasti so ga izgnale v Sibirijo, vendar mu je od tam uspelo zbežati v tujino. Leta 1900 j,e Lenin začel izdajati znameniti časopis Iskra; prek in j ega je ustvarjal stranko revolucionarnih .marksistov in jih pripravljal na družbeni preobrat. Prva ruska revolucija leta 1905 sicer ni izvojevala zmage, je pa jasno potrdila pravilnost Leninovih dotedanjih teoretičnih dognanj. Po februarski m eščamsko-d emoikr a t i čn i revoluciji leta 1917 se je Lenin vrnil iz begunstva v Rusijo in odtlej neposredno vodil vse priprave za zmago v velikem oktobru. Po zmagi komunistične revolucije je postal prvi predsednik sovjeta ljudskih komisarjev, mlado komuni stično državo pa je vodil v letih na-jihuj-ših preizkušenj vse do svoje prezgodnje smrti. Lenin je bil do kraja pošten revolucionar, ki mu je bil edini cilj dokončna odprava slehernega zatiranja. Zgodovinska vloga, ki jo je opravil s svojim ustvarjalnim delom in življenjem, ga uvršča med največje može vseh časov. Vladimir lijič Lenin se je rodil 22. aprila 1870. ALI SE JE RUSKA PODMORNICA POTOPILA PRED ŠPANSKO OBALO? Zdi se, da se je pred kratkim pred špansko obalo potopila ruska podmornica n a jedrsko energijo. Vesti o potopitvi so zelo netočne in nekatere se celo med sabo izpodbijajo. Radarji angleške družbe RAF so opazili podmornico, za katero se je zdelo, da ima težave. Okoli podmornice s° bile ruske trgovske ladje, ki so jo za nekaj milj skušale vleči. Angleško ministrstvo .za obrambo je javilo v uradnem poročilu, da je mogoče, tla se je ruska podmornica potopila pred Španijo. Iz angleškega poročila je razbrati, da so vse člane podmornišk0 posadke — bilo naj bi jih 88 — rešile trgovske ladje približna 400 morskih milj jlužnO" z albo dno od Lalnd’s Enda, Iki je kraj na angleški obali. OD TEDNA DO TEDNA Kremlju pred šest tisoč udeleženci. Z razliko od govora sovjetskega voditelja partije Brežnjeva (ta. j,e namreč napadel poimensko kitajsko vodstvo,, vobče pa levi in desni revizionizem ter nacionalizem; vse te pojave neenotnosti v mednarodnem komunističnem gibanju jie označil kot »izdajo«) O' omejeni suverenosti komunističnih držav, je Ceaiusescu poudaril pravico vsake ZVEZNI KANCLER DR. KREISKV SE JE ZAHVALIL DR. KLAUSU Te dni so1 zamenjali ministrske stolčke. V uradu zveznega kanclerja je novi zvezni kancler dr. Bruno' Kreisky izjavil, da v Avstriji ni nobenega političnega uradnika, ki naj bi pri zamenjavi vlade moral trepetati za svojo1 službo, tako bo ostalo tudi v prihodnje. Dr. Bruno Krci.sky se je zahvalil .poslavljajočemu se zveznemu kanclerju dr. Josefu Klausu za »simpatično predajo« svojega urada. V prosvetno ministrstvo sta prišla Leopold Gratz in Herta Fimlberg, ki bo do izdaj e novega k omp e t e nčn eg a zakona ministrica brez listnice, kot je bil leta 1966 Kotzina, dokler niso ustanovili gradbenega ministrstva. Novi pravosodni minister dr. Christian Broda je bil edini, ki j,e v odsotnosti svojega prednika prevzel posle pravosodnega ministrstva. Dr. Broda je obljubil, da bo nadaljeval započeto delo svojega prednika. Prisrčna, skoraj bi rekli družinska, je bila predaja v socialnem ministrstvu, kjer jc minister inž. Ludwig ilauser pohvalil zasluge sindikalistke gospe Rehor; podobno je bilo v prometnem ministrstvu; tu je novi prometni minister Emin Fruhbauer primerjal prizadevanja svojega predhodnika dir. WeiBa, s svojimi prometnimi zamislimi s tistimi nemškega prometnega ministra Leberja. Načelnik sindikata Brechti je priznal poslavljajočemu ministru vsestransko lojalno sodelovanje. Novi obrambni minister dr. Johann Freiihsler je v dnevnem vojaškem povelju obljubil, da skrajšanje vojaškega roka — nameravajo ga skrajšati na šest. mesecev — ne bo vplivalo na udarno moč državne obrambe. Brez problemov je potekla predaja v gradbenept, trgovinskem, poljedelskem in zunamljlem ministrstvu. Za svojega vodjo, kabineta je zvezni kancler dr. Bruno Kreisky imenoval dosedanjega prvega tajnika, 38-letnega Petra Janko-witscha, ki je po poklicu diplomat in se je bavil z vprašanji m edina rodne pomoči. Pri dr. Klausu je bil dr. Alois Mock vodja kabineta, predno- je postal minister. U TANT NA JAPONSKEM Glavni tajnik Organizacije združenih narodov si je ogledal svetovno razstavo na Japonskem. V O sako je prispel iz Manile, kjer je odprl zborovanje »Enotne Azije«, združenja, kateremu pripadajo' založniki in ravnatelji listov. Tu je izjavil, da bo dežele do svoje neodvisnosti, suverenosti in svobode ter da vse svoje notranje zadeve rešuje po lastni uvidevnosti. Celotno mednarodno delavsko gibanje proslavlja letos 100-ietrtico rojstva velikega voditelja oktobrske revolucije in graditelja prve komunistične države Vladimirja Iljiča Lenina. Olb tem je treba poudariti, da ob tej priložnosti velja posebna pozornost njegovi teoretični in revolucionarni misli, ki je še danes živa. Vladimir Iljič Lenin se je seznanil z marksizmom že kot študent prava. Kasneje pa je ustanovil krožek delavcev in začel postavljati temelj ruski komunistični stranki. Na prelomu stoletja je Le-inii.n izdal svojo prvo veliko teoretično delo: O razvoju kapitalizma v Rusiji. Carske oib- Kaniboaka vojska proameriškega generala JLon Mola je po. bila več tisoč Vietnamcev, ki žive v Kambodži (teh je tam GOO.OOO) in jih pometala v Mekong. Položaj vietnamske manjšine je postal žalosten po odstavitvi Sihanuka. Novi režim je obtoži! Vietnamce, da sodelujejo z Vietkongom v akcijah proti kam-hoški vladi. Na sliki plavajoča trupla na Mekongu. Kitajska v letu 1970 ostala »prevladujoč dejavnik«. Nujno bi bila potrebna soudeležba Kitajske ljudske republike v mednarodni skupnosti. Obžaloval je, da nista hotela ne Hanoi ne Peking sprejeti posredovanja Or- Zvezni kancler dr. Bruno Kreisky (v sredini) in glavni tajnik Organizacije združenih navalov U Tant v Državni Operi na Dunaju prisostvujeta predstavi Mozartove „Ca-robne piščali”. ganizacij.e združenih narodov pri reševanju vietnamskega spora. ... IN V AVSTRIJI V sredo, 22. aprila, pa je glavni tajnik Organizacije združenih narodov U Tant 'prispel na Dunaj, kjer se je udeležil zborovanja UNIDO (nova Organizacija za industrijski raizvoj, ki ima svoj sedež na Dunaju). K VOJAKOM NOČEJO Od ustanovitve zahodnonemške vojske — (Bundestvehr) do- konca leta 1969 je bilo 35.795 vojaških obvezančev, ki niso hoteli služiti v vojski iz moralnih zadržkov. Takšnih vlog je vojska prejela 65.727, 10.113 pa je bilo umaknjenih, a 7921 zavrnjenih. Na druge še niso odgovorili. Vojaško poveljstvo je ugodilo j>oprečno 80 odstotkom p rodložen ih prošenj, V MOSKVI SO SVEČANO PROSLAVILI 100 LETNICO LENINOVEGA ROJSTVA V sredo, 22. aprila, so se v kongresni palači v Kremlju končale velike slovesnosti ob stoletnici rojstva Vladimira Iljiča Lenima. Na svečanosti so- bili prisotni najvidnejši predstavniki vseh komunističnih držav :z izjemo- Kitajske in Albanije in predstavniki 66 komunističnih gibanj, ki niso na oblasti. Višek proslav drugega dne j,e bil nedvomno govor romunskega partijskega in državnega poglavarja Nikole Ceausesca v TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - TEDENSKO OGLEDALO - KOMENTAR - REPORTAŽA - KOMENTAR - TEDENSKO OGLEDALO .................................................................................................... 25 LET POZNEJE 7 let, 1 mesec in 14 dni uradno ni bilo Avstrije; obstajala je samo neka Ostmark oziroma Alpen- in Dooaiugaue. To je bilo vse. Ko- jie marca 1938 vdrl Hitler v svojo do-imoviino in jo' priključil Nemčiji, ga je sprejelo bučno- navdušenje ljudskih množic. ,Bilo' je že vse organizirano. Takoj je začel delovati nacistični strankarski in policijski -aparat, nasprotnikom priključitve k Nemčiji, predvsem Judom, je dal novi gospodar kaj;,kmalu začutiti svojp siilo. Polnili so se zapori, pol,mili, so se kaceti. Nekateri, ki ,so še nekaj časa poprej, tako- navdušeno ploskali, fuhrerju, -so mogoče le začeli razmišljati, kam bo privedla ta blaznost narodnega in rasnega sovraštva, t,a blaznost lastne nadutosti, brezimemosti. Toda razni ibivši ilegalci; so kar pridno oznanjali mi-.siijonstvo' nove oblasti in dali zažigati ob navdušenem soglašam ju množile vse knjige in spise, ki, bi količkaj1 mogli še spominjati na dejstvo, da Avstrija, pač ni bila, še vselej mačistična. Verjdlii so Hitlerju. Dal je delo, življienjie se jie, zboljšalo; vse je vrvelo v dejavnosti. Bili so državljana ugledne, močne Velike Nemčije, ki je pohodila' vse bivše mednarodne pogodbe, vsilila sosedam svojo- poll-itiko, oborožila svojo, slavno- in nepremagljivo vojsko, vse je vihralo v zastavah, nemški človek se je vzpel iz sence na sonce, fiibrer pa je Obljubil, da bo napravil pravi raj na zemlji iz svoje domovine, ki se je po dolgi blodnji končno le vrnila v okrilij-e Velike Nemčije (po koncu prve svetovne vojne so- ji to preprečili zavezniki). Sanje plahnijo Začela se j e druga, svetovna vojna. N eniški škorenj; je 'prodiral. Kapitulirala je Poljska, Francij,a, padla j,e Belgija, Nizozemska, Luksemburška, Danska, Norveška, Češkoslovaška je že izginila prej, pa-dlla je Jugoslavija, Grčija, Albanija, nemška letala so metala bombe na Veliko Britanijo, -nemške čete so prodrle pred Moskvo, Leningrad, na Kavkazu je zavihrala nacistična zastava,, v Stalingradu se je ustavilo. Nemški oklepniki so- orali severnoafriško puščavo, v Al Alameiiniu se je obrnilo. Italijanski fašisti, ogrski, šovinisti, romunski spremljevalci, bolgarski pomagači, japonski imperialisti, vse je igralo1 za nemške karte. A ne dolgo. Rusi so osvobodili Stalingrad, odgnaili napadalce od Moskve in Leningrada, sledil je nemški umik, z njim beg nemških prebivalcev iin manjšin, ki so pozdravile Hitlerja kot osvoboditelja. Vsem je obljubil vrnitev v rajh. Evropski narodi niiso hoteli biti sužnji blaznežev, uprli so se. Sila j e dala silo. Prišlo je do naj večjega preseljevanja in bega v evropski zgodovini. Milijoni so- zgubili življenje, razni narodi, obsojeni na smrt, so- se otresli rjavega nasilja, milijoni SO' morali zapustiti domovino. In to j,e bilo- tisto, kar so še nekaj let poprej imenovali raj na zemlji. Nacistična propaganda je še zmerom trobila v svet zveneča ges-lia, ljudje so- verjeli-, česar go- vorniki sami niso več mogli. Še zadnjič se je vzpela nacistična zverina, še zadnjič s-o obratovale tovarne smrti v Auschvvitzu, Dachauu, Mauthausnu, i,n drugod s polnim dimom. Nato je bilo konec. Vse je -bilo samo še kot neprijetne sanje, krvav spomin. Le resnica j-e govorila drugače. Ruševine, izgladova.ni, mrtvi, begunci, revščina, raztrgane družine, navseza-dnj-e pa še tuji vojaki, o katerih se je še pred nedavnim trobilo, da ne bodo nikoli stopili na presveto nemško zemljo. 27. april 1945 Dunaj so -osvobodili -sovjetski vojaki. Tretja ukrajinska vojska pod maršalom Tolbuhin-oim je prodrla, zavzela ruševine tistega mesta, ki mu je Hitler obljubili, da bo napravil iiz njega pravo cvetko. Dunaj j,e izgledal kot cvetka po toči. Renner in Scharf za socialistično, Kun-schak za ljudsko ter Koiplenig za komunistično stranko so podpisali 27. aprila 1945 proglas, -ki je vrnil neodvisnost Avstriji: Demokratična republika Avstrija se ustanovi na -novo, v smislu ustave iz leta 1920. Nasilna priključitev k Nemčiji je neveljavna.. Vse protifašistične stranke sestavijo pro-vizonlčnoi vlado-. Zaprisege na ime Velike Nemčije ne veljajo več. Od tega dne naprej dolgujejo vsi državljani zvestobo republiki Avstriji. Ko so zastopniki treh strank objavili ta proglas, so bili še v zahodnih in južnih predelih Avstrije krvavi boji. Časopisi so še pisali o neomajni zvestobi fuhrerju, ki j.e 30. aprila v Berlinu po uradnih obvestilih »padel za Veliko Nemčijo«; 56-letni mno- žični morilec je obupal in se s svojo žen0 Evo usmrtil. Možje 27. aprila so začeli delovati v rti' ševina-h. Kratko trajnemu veselju radi koti" čarne vojne so sledile skrbi, kako vrniti dr žavi neodvisnost, napredek i,n blaginjo. Dc' jans-ko oblast so imeli štirje zavezniki, k' so rešili Evropo nacifašisti-čnega nasilja Razdelili so si deželo, ki je sedem let p°' prej vzklikala Hitlerju in njegovim pajdašem. Avstrija je morala krvavo plačati teh sedem let rjavega nasilja. Mrtvi, ruševin0’ lakota, morala je plačati milijarde vojn0 odškodnine. Danes se naim zdi vse -to- kot bled spornih iz daljne zgodovine. Mnogi vejo za te dogodke samo še iz pripovedovanj ali pa )Z knjig. Mnogi se niti ne zavedajo več p°' membnosti teh dogodkov. Če pa pomisli' mo, kolikim narodom se je vrnilo življenjsko upanj,e ob koncu druge svetovne vojne, tega nikakor ne smemo pozabiti. Slovenci simo utrpeli bridke izgube. Mnogi s° padli v boju proti nacistom in fašistom.' mnogi so pomrli v zaporih, taboriščih, iz' seljenstvu. Še bolj bridko pa je za nas de J' stvo, da še vselej živi duh, ki je takrat zastrupljal svet in ga spravil skoraj v pr0' pad. Ta strup deluje in razkraja. Avstrija ima zdaj novo vlado, manjših' sko socialistično. Naloga vseh izvoljenih ljudskih zastopnikov je, da vidijo državti0 interese nad strankarskimi. Delo, ki so napravili možje 17. aprila 1945, bi jim m°' ralo biti opozorilo. Jože Wakounig gostovanje ljubljanske opere v mestnem gledališču: P. I. Čajkovski „Pikova dama' V okviru kulturne izmenjave im e d Koroško in Slovenijo simo imeli v nedeljo v Celovcu v gosteh elitni operni ansambel Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane. Na celovški oder so nam ljubljanski Umetniki prinesli opero slovamskega^ruske-ga komponista Petra Iljlča Čajkovskega * Pikovo diamo«. Ko je Čajkovski nekje -zapisal: »Nekaj nepremagljivega sili komponista da piše opere, ka-j-ti samo opera.-mu daje priliko, da dobi stik z množicami poslušalcev. . .«, m-u je bilo jasno, da je za tak etik -potrebna zlasti' dramatična .zgodlba, da lahko samo primerna odrska vsebina -pritegne povprečnega poslušalca. Prav zaradi tega je neprestano- i-skail dober libreto. In tega je našel v Puškinovi noveli »Pikovi dami«. Romantik Čajkovski je dobro poznal žaloigro razdvojene osebnosti. Nič čudnega ni, če je bogato, razgibano in -umišljeno Puškinovo osnovo še poglobil, če je z i-zre-diniim navdihom podčrtal bolezensko Hermanovo strast do ika-r-t itn -z veliko izpovedno silo ustvaril svoje najbolj,: enotno- in dra-matsko najbolj •tapeto opero. Začetki komponiranja oipeire »Pikove da-ure« segajo v čas po- premieri baleta »Trnuljčica«. Komponist je, kot vselej, kadar je doživel neuspeh, tudi j>o tej krstni uprizoritvi šel od doma, tokrat v Firence leta 1890 in se -tam resnično veselil vsake pošiljke sproti pisanega besedila, -ki jo je dobival ocl brata Modesta. V manj kot šestih tednih je končal stvaritev »Pikovo damo«. K-m-a-lu :za tem je opero uglasbil. Še istega leta, 16. de-cembra, je bila v petersburškem Velikem gledališču njena premi er a. , »Pikova dama« je napisana v -močno zgoščenem, žalo-stno -dramatičnem glasbenem jeziku. Nanj so vplivali mojstri romantike, zlasti Mozart, o katerem je Čajkovski nekoč zapisal: »Mozartova glas-bena clra-niatizacij-a opernih oseb je neponovljiva . . . Temu dejstvu .se -ima-m zahvaliti, da sem pravzaprav šele začel pravilno doumevati 'glasbo.« Nedeljska uprizoritev »Pikove dame« je pomenila pravo zmagoslavje ljubljanskih hperniih uimetinikov v našem mestu. Avditoriji -celovškega gledališča je -bil še kar dobro- zaseden, od teh je 'bilo -nad polovico naših rojakov. 1-zgleda, da je reklama v našem listu dobro zalegla. Ne moremo pa to trditi za nemške sod-ež elane, saj je bila predstava v prvi vrsti namenjena njim, ker je ljubljansko Opero -povabilo celovško Mestno gledališče, ne -pa e-nia iz- Razstava o Celovcu v Sloveniji V Novi Gorici so v nedeljo, 19. aprila, zaprli ra-zsta-vo o mestu Celovcu. Ob otvoritvi je -novogoriški župan Rudi '^niiac poudaril, da obstajajo med Celovcem in ostalo Koroško ter Novo Gorico mnoge tradicionalne vezi in tesno sodelovanje -n-a raznih področjih. Vse to ima sv oj •z-Vor predvsem v zemljepisni bližini obeh območij, saj, so na primer visokogorsko ces-to- čeiz Predel nekoč imenovali korono pot. Župan Nove Gorice je dodal, da le stike in sodelovanje med obema rne-st0|ma potrebno še nadalje širiti in poglabljati. S tem bi izpolnjevali misli in hotenja uglednih predstavnikov kulture ‘n -znanosti slovenske, italijanske in av-itr-ijske narodnosti, ki so se že v pretek-«>sti zavzemali za vsestransko- sodelovanje med Koroško, Slovenijo ter Furla-nljo-Julij-s-ko Benečijo. V odgovoru je celovški župan Hans 'Wserwinkler izrekel enake želje oziroma se je zavzel za poglo-bi-tev stikov i-n ^delovanja med Celovcem i-n Novo Go-1 !co. Take stike goji Celovec tudi z Go-1.lc° (italijansko), Trstom, Ljubljano in holandskim mestom Venl-oim. Pou-da-ril le t-udi, da je treba premostiti vse nesporazume iz -preteklosti, ker sedanji čas terja nov-e poglede in ipobud-e na raznih Področjih. G okviru razstave je bilo v avli skupščin-. ega -po-slop-ja -zbrano veliko število knjig ‘n drugih publikacij, fotografij, zemljevi-11>v> raznih prospektov in drugih dok-u-‘neintov oziroma del, ki na -pregleden in si-'tematičen način prikazujejo preteklost, se- med naših p ro,sv e tno-k-u I turni h organizacij. Ne moremo razumeti sodežela-n-ov drugega jezika, če jih ne privabi v Talij in hiram niti tako odlični ansambel ko-t je ljubljanska Opera, po.tem -morajo -biti dirugi vzroki, ki jih mi -ne bomo iraizisk-oval-i, pač p-a si samo lahko -mislimo, kater-i bi-to mogli biti. Na vsak način pa j-im moramo povedati na uho, da so zamudili neikaj, kar s’e ne sliši in vidi tako zlahka. Ti-sti pa, ki so prišli v ne-deljo -v Mestno gledališče, so bili navdušeni nad predstavo »Pikove dame«, ter so dajali priznanje z ognjevitimi aplavzi, zlasti v b-aletnih vložkih 2. in 3. ,slike; na s-ve-žo i-n zlasti v dramatičnih prizorih skladno izdelano uprizoritev. Slikar pri-zorišča je -bil Miom ir Denič, ki j-e ustvaril sila lepo in prostorno odrsko sceno. Pri te-m mu je pomagala kostumografinja Alenka Bartlova, ki je poskrbela za razkošne -kostume. V vrsti Oblikovalcev te u-prizoritve naj omenimo še zborovodjo Jožeta Hanca, katerega pevke in -pevci ,so -se postavili z izredno h-arm-oinijio in prekrasno interpretacijo. Mešani zbor j-e zlasti pokazal ubranost v 3. sliki in -pa moški .zbor častnikov v 7. sliki (igralnica), ki je pravzaprav operni višek; solisti in zbor oficirjev ter visokega -plemstva -s knezom J eleckim na čelu v pisanih -unifommah, je -biilia prava paša za oči in ušesa,. Tu pa ne smemo -poza-biti še -na en dejavnik, ki je steber skoraj vsake velike opere, to je -namreč balet ,s svojimi solisti i-n b-a.let- Prizor iz 3. slike. Baletni ansambel v pastoralu. kraju uprizoritve pa je b-ilo poleg plo-ska-. n,ja tudi obilo cvetja, za soliste, orkester in dirigenta. Tako lahko mirno trdimo, da je gostovanje ij-u-bljanskih pevcev s to opero v Ce-lo-vcLi zapustilo pri -naš lih koroških -rojakih in nemških poslušalcih nepo-za-ben vtis, katerega se bod-o gotovo še dolgo spominjali. Vsi nastopajoči so na ta način potrdili sloves, ki -ga uživajo ljubljanski pevci doma in v tujini, kajti kamor pridejo, ip-okažejp vse svoje pevske i-n igral-s-ke zmogljivosti, ki lahko .zad-ovoijij-o še tako ra-zvajenega in zahtevnega poslušalca, zlasti pa ansambelsko zlitost, ki omogoča ka-r -najbolj ubrano, tako s pevske kot igralske -strani v vseh potankostih dognano -izvajanje. ,Stroko-vna kritika i-n so-diba občinstva sta bili izredno pozitivni. Posebno so si bili edini v oceni stalni ljubitelji in obiskovalci našega gledališča, ki so dejali, da je bila uprizoritev »Pikove -dame« višek pevskega i-n glasbenega poustvarjanja v sezoni 1969/70. Zasluge za tak vrhuns-ki-kvalitatfvni u-sipelii pa in-oisiijb iraizliom diejp vniiki v -tej glasbeni zvrsti. Tu bi najprej omenili dirigenta Boga Leskovica in njegov sij-aj-ni orkester, ki je mojstrsko vo-dil to čisto zvenečo glasbeno telo. Bogo Leskovic je bil v-seskozi tenkočuten izvajalec in interpret te zahtevne glasbe 'Čajkovskega, Partituro »Pikove dame« je izdelal prefinjeno do vseh potankosti in z izjemnim smislom za vs-ebinsko j>rilagajainj,e. Režijo je vodil Mladen Sabljič, ki j,e naštudiral delo na čisto svojevrsten način; nim zborom, ki je presenetil s tehnično sijajnim plesanjem: Danila Švarova kot Amor, Vida Volpijeva in Mojmir Lasan v plesu .s-a-raba-ndu. V glavnih vlogah sta nastopila sopranistka Vilma Bukovčeva ko-t Li-za, ki nas je osvojila z lepi-m glasom in kul-t-uro svojega jiod-ajanja. Njen sopran j-e o-d tedaj, ko smo' jo zadnjič slišali -preči pair leti, postal bolj, dramatičen — junaški. Drugi nosilec glavne vloge je bili tenorist Piero Filippi (Herman), ki je prepričal le igralsko- — v peti sliki v v-oj-ašnici, ko- .se mu razo-dene skrivnost kart: troj-ka secirnica in as je podal mojstrsko kreacijo. Škoda, -da se na drugi strani, glasovno ta večer ni mogel uveljaviti (je bil -morda i-ndisiponiran?) Poleg tega je -pel svojo vlogo v srbohrvaščini, kar je motilo mnogo naših rojakov, ker ga niso razumeli. Odlični glasovni material so pokazali solisti v sledečih vlogah: mezzosopranistka Milka Evtimova (grofica), -pretresljiva je bila v obujanju spominov na davna leta in njena v srce segajoča pesem v francoščini. Če smo že pri ženskih glasovih, naj še omenimo odlično mezzosopranistko Boženo Glavakovo v dveh manjših -vio-gah, in si-cer Pavlina (Lizina prijateljica) in Da-p-hnis ter izredno lep sojrran Vere La-ci-čeve ko-t Cloe. Ocl moških sta glasovno najbolj ugajala baritonista Ivan Stefanov (grof Toimski) in Samo Smerkolj (knez Jelecki). Tudi manjše vloge so bile dobro zasedene; tudi v teh so pev-ci pokazali svoje pevske odlike. B. L. Pisatelj Lev Detela - nagrajen da; njo podobo in težnje Celovca, Pred kratkim j-e prej,el Lev Detela prvo nagrado na literarnem natečaju -nemškega mesta Tiibingcna za mlade avtorje, podeljeno ob dvestoletnici roj-stva nemškega pesnika Hoklerlina. Nagrajenih je bilo še pet nemških pisateljev. Literarna žirija, ki so jo sestavljali pisatelj, klasični filolog in univerzitetni profesor Wa!ter Jens (avtor znanega romana »Ne. — Obtožencev svet«, 1950), avantgardistični mladi pisatelj Jiirgen Alberts (roman nove smeri »Nokaisch«, založbe Fischer 1969) in z-nani esejist in kritik Gerd Uedin-g, je ocenjevala le dela, ki s-o -napisana v nemškem jeziku. Lev Detela je prejel nagrado za svoje jrrvo delo- v nemškem Jeziku, za roman »Der hi-nkende Henker und der henken-de Hin-ker — Leganden uim Vat-eir« (šepaivi -krvnik iin krvnički šepavec — Legende o očetu). Del Detelovega nemškega -romana bo je- seni 1970 o-bjavljen v posebnem literarnem almanahu tiibinškega univerzitetnega časopisa. Delo bo izšlo tudi v samostojni knjigi. Z literarnim priznanjem je povezana -denarna nagrada. Lev Detela, ki -stalno nadalju-je s pisanjem slovenskih tekstov, piše sedaj že drugo tlelo v -nemškem jeziku, zib Irko moderne proze »Statt amer Stadt e in e Unstadt im Sta-at« (Namesto mesta ne-mes-to -v državi), ki z avantgardističnih pozicij biča -določene negativne tendence današnje svetovne družbe. Tudi nagrajeno Detelovo delo je izrazito moderno napisano. Lev-u Detelii tudi -prevajajo več del v nemški jezik. Odlomki -iz njego-ve prve knjige Blodnjak so letos izšli pri časopisih Die Tat (Zurich) in D-ie Pres.se (Dunaj). Die Press e bo v kratkem natisnila nekaj njegovih -pesmi iz zbirke Sladkor in Bič v prevodu In e-Jun Brode. SLOVENCI dama in pa me ta Tone Petrovčič — 70-Ietnik Te dni je slavil 70-ietnico življenja slovenski pevec — basist Tone Petrovčič, ena najbolj markantnih figur slovenskega zborovskega petja, hkrati pa tudi dolgoletni umetniški sodelavec ljubljanske operne hiše, na katere deskah je upodobil vrsto opernih postav. Več kot pol stoletja že poje Tone Petrovčič v najuglednejših zborovskih ansamblih, saj je začel pod Matejem Hubadom v zboru Glasbene matice, nadaljeval v Slovenskem vokalnem kvintetu, po vojni je bil član zbora Slovenske filharmonije, dolga leta pa je pel v Slovenskem oktetu in nato v komornem zboru RTV Ljubljana, katerega član je tudi še sedaj. Tako je bil ta nestor slovenskega zborovstva vseskozi umetniško dejaven v obdobju, v katerem se je slovensko zboravs-ko petje dvignilo do mednarodnega nivoja. Ne nazadnje: Tone Petrovčič je tudi star znanec radijskega mikrofona. Pomlad v Cankovi Po vsej Sloveniji in še preko mej znana župnija Cankova v Prekmurju je doživela 13. marca veličasten praznik prihod novega župnika Antona Fakina. Vsi župljani brez razlike so novega župnika pričakali. Z velikim navdušenjem so župljani vselili svojega dušnega pastirja v župnišče in se nato še pri njem pomudili. Tako je sedaj nastopila v tej župniji nova verska pomlad in so tega veseli vsi verniki v Cankovi, pa tudi v vsej mariborski škofiji in bodo veseli tudi vsi, ki so sc za ta primer v Cankovi zanimali. Medsebojno spoštovanje in ljubezen končno zmaguje, tako da ni zmagujočih in ne premaganih, pač pa združi spet vse v eno božjo družino. Ze četrta zlata za Avsenike Pred kratkim je v Munchnu tovarna gramofonskih plošč Telefunken-Decca podelila slovenskemu folklornemu (inštrumentalno-pevskemu) ansamblu Avsenik četrto zlato ploščo. Na slovesnosti je bil tudi jugoslovanski konzul Slavko Polič. Sedaj so Avseniki odpotovali na 15-dnevno turnejo v Ameriko, prvi koncert so imeli v San Diegu. Misijonarka s. Janja Žužek v Argentini V Argentini se mudi misijonska zdravnica s. Janja žužek iz kongregacije šolskih sester. Na poti skozi to velikansko državo, je prišla tudi v Buenos Aires, kjer so jo Slovenci pozdravili v Slovenski hiši. Z misijonarko je prišla tudi njena mati in štirje bratje. S. žužkovo so pozdravili najprej Ladislav Lenček C. M., nato pa msgr. Orehar. Ladislav Lenček je s. žužkovi izročil lepo vsoto denarja za vse slovenske misijonarje. Misijonarka se je vsem toplo zahvalila in je poudarila svoje veselje, da se nahaja med rojaki v Argentini, ki toliko store za slovenske misijonarje in misijonarke in s tem tudi druge rojake po svetu spodbujajo k istemu čutenju in sodelovanju z njimi. Uspeh slovenskega športnika v Miram aru Jože Žurga je osvojil prvo mesto in odlikovanje v tekmovanju surfa v Miramaru, obmorskem mestu v Argentini. Tekmovanja se je udeležilo 19 plavalcev (surf je tekmovanje v morju). V Clevelandu je umrla ga. H. Dolenc V ameriškem mestu Clevelandu, kjer prebiva največ Slovencev, je umrla v starosti 70 let gospa Helena Dolenc, roj. šifrer. Doma je bila v Žabnici pri Kranju. V Združene države je prišla leta 1949 iz taborišča v Spittalu, skupaj z možem Jožetom in otroki. Rajna žena je bila zavedna Slovenka. Oba zakonca sta redno obiskovala vse slovenske prireditve, predavanja in narodne proslave. Svoje otroke sta vzgojila v globokem narodnem in verskem duhu. V Gradcu koncertiral Miloš Mlejnik Čelist Miloš Mlejnik ,slušatelj akademije za glasbo v Ljubljani iz razreda prof. Otona Bajdeta, je 24. aprila v veliki koncertni dvorani ,-Stcphanicn-saal” v Gradcu izvajal Haydnov koncert v D-duru. Spremljal ga je graški Akademski orkester. POKONCILSKA RADIJSKA ODDAJA V MAJU V petek, 8. maja, se razgovarja naša radijska skupina v pokoncilskem pogovoru o snovi »Gosjiodarsko-,socialne smernice koncila«. Razgovor nadaljuje aprilske misli po okrožnici »Cerkev v svetu«. Na oddajo opozarjamo gospodarsko in socialno zainteresirane poslušalce. Slišite jo od 14.15 do 14.30. Umrla je Figovčeva Mica Ob co&u povedana KOROŠKA POZDRAVLJA SVET Pa smo pozdravili svet, mi Korošci: po koroško »Mit Karntner GruB! Heil!« Zadnji petek, je pozdravljala v Glasbenem domu v Celovcu Avstrijska liga za Združene narode. Z govorom, s pesmicami (branimi) in seveda petjem. Peli so kar trije zbori: mešani iz Pliberka (tam je tako imenovani Grenzlandheim, ki se imenuje Hort der Vdikerverstandigung, le, da Slovenci nimamo dostopa), moški iz Obermillstatta in mešani iz Spittala ob Dravi. Porcia iz Spit-tala ob Dravi je pel razne pesmi: finsko, madžarsko, špansko, dve črnski nabožni, pa ne vem še kaj. Bil sem tam in poslušal. Poslušal sem, pa mislil. In ko sem mislil, sem premišljeval o tem: Zakaj, niso dali odgovorni gospodje na spored kaike slovenske koroške pesmi. Koroški pozdrav svetu. Na Koroškem vendar živimo Slovenci, bili smo tu pred Nemci. Pa ni zaleglo nič. Ni bilo koroškega pozdrava, bil je samo Karntner GruB. Škoda. peko AVSTRIJSKI PARLAMENT V ponedeljek je poda.1 kancler Kreisky svojo vladino izjavo. Sledil sem obredu po radiu. In se zgrozil. Ne toliko ob vladni izjavi, temveč ob obnašanju ljudi, ki sedijo v državnem zboru. Tam so kričali in vreščali, kot ne bi bili v parlamentu, temveč na kakem sejmu ali pa pri kaki rokoborbi. Ko je opozori 1 gospode predsednik Wald-brunner, naj se obnašajo bolj dostojno, ker je bilo v njegovi pisarni vse polno ogorčenih telefonatov, še ni zaleglo. Šele, ■ko je opomnil nekega gospoda, ki se odlikuje po svojem močnem glasu, je zaleglo. In to naj je naš parlament. čavko PA SPET: ČUŠI V ponedeljek je bilo pri nas precej za- stav. Pred neko šolsko ustanovo v Celovcu se srečata dva učenca okoli 20 let. Eden vpraša, zakaj je toliko zastav (bil je 27. april). Drugi reče (v nemščini): »Jugoslovani imajo praznik. Ker pa je prišlo danes v Celovec toliko Čušev, so razobesili zastave zanje.« erez 1/fUten{t foavuv OBLJUB - SLOVENCI NISMO IZPOLNILI! V mesečniku »Die dstenreichische Na-tion« sem bral članek župnika Nadraga, ki je izšel v nemškem jeziku, pod naslovom »Woher nahrnen und nicht stehlen?« v »Našem tedniku«, in sicer v številki 8/1970. Župnika Nadraga poznam osebno in ga spoštujem. Župnik Nadra-g v svojem članku večkrat zamenjava nas Avstrijce z nemško minorite-to v Avstriji. Leta 1920 smo Slovencem mnogo obljubili, česar nismo izpolnili, in to ni bilo prav! V drugi svetovni vojni mi Avstrijci Slovencev nismo pošiljali v taborišča, tudi mnogi izmed nas so bili tam, saj je bila Avstrija pravzaprav zasedena dežela. Upam, da Slovenci razumejo, da so oni, ki so jih preganjali, delali Avstriji slabo uslugo in tudi veliko krivico. Dr. Walter Hecht, Dunaj in Loga ves ŠT. VID V PODJUNI Slovensko prosvetno društvo »Danica« vabi na VESELI VEČER ki bo v nedeljo, 3. maja 1970, ob 20. uri pri Voglu v Št. Primožu. Gostoval bo moški pevski zbor iz Zreč pri Slovenskih Konjicah. Slovensko prosvetno društvo »Danica« v Št. Vidu v Podjuni goji namreč s pevskim zborom iz Zreč tesne stike, dvakrat pa je bilo pri njih celo v gosteh. Poleg pevskega zbora bo še nastopil glasbeni trio ter humorist Miha Jurak. Vsi, ki si želite za par uric poštenega razvedrila, pridite na ta »veseli večer«. Najprisrčneje vabi društveni odbor! Umrla je Figovčeva Mica, v torek, 14. aprila, na Blatu pri Pliberku. Ker j'e bila •vsa leta narodno zavedna in verna žena, je prav, da se je spomnimo v Našem tedniku, saj je bila do smrti naročena nanj. Pri Figovcu so na mali kmetiji gospodarili Micini starši. Imeli so sedem otrok in jh vzgajali v gloiboki vernosti. Skupna molitev se je redno glasila iz te hiše. Micin oče je bil muzikalično nadarjen, večkrat je igral na orgle tudi v šenih e toki cerikvi. Kadar tam ni bilo stalnega organista, je oče priskočil na pomoč. Njegovo preprosto, ganljivo orglanje je bilo ljudem najbolj všeč. Žal je očeta zadela nenadoma srčna kap. Vsa skrb za številno družino je legla na rame matere vdove in na rame najstarejše hčere Mice. Obe sta se krepko- postavili. Najeli so pri Kor emu zemlje in držali družino v lepi slogi vkup. Mica se je izučila šivanja, sestre so hodile h Štefanu na dnino, brat Anza pa je obdeloval povečano polje. Imeli so v Spodnji vesi mlin in tam mleli svoje žito. Kruha jim nikoli ni manjkalo. Leta 1921 je razsajala po vasi nalezljiva bolezen, griža. Figoivčevi so vzeli svoje sorodnike, ipogorelce — Rakebove iz Zgornje vesi pod streho. Zboleli so pogorelci in tudi domači. Umrli sta obe materi, Rake-bova in Figovčeva in še Micina sestra Lojzka. Dva mrtvaška odra sta stala vštric v spbi. Obe, mater in hčer, so položili v skupen grob. Zdaj je morala Mica nadomeščati mladoletnima bratoma, Francu in Lojzeju in sestrici Lonci, tudi mater. Lojzeja je dala študirat, Lonca pa je postala šolska sestra Jožefina in je sedaj v Št. Petru v Rožni dolini. Vsi Figovoevi so imeli dober posluh za petje, ki so ga podedovali od staršev. Vse sestre so pele na šmihelskem koru. Posebno se je odlikovala Mica s svojim lepim sopranom. Pela je od šolske dobe naprej, vse CELOVEC V nedeljo, dne 3. maja, je ob 17. uri (ob petih popoldne) pri sv. Jožefu, Siebenhii-gel, slovenska božja služba s šmarnicami. Vabljeni! GORENČE (Tatovi so bili v cerkvi) V noči, od torka, 7., na sredo, 8. aprila, so neznani tatovi vdrli v našo podružno cerkev pri Sv. Radegundi in odnesli dva svetniška kipa (izrezljana iz lesa), dve iz lesa izrezljani angelski podobi in dva angela s stranskega oltarja, eno 'postno sliko na platnu, en cingulum (pas), izpraznili denarni nabiralnik, kjer pa verjetno ni bilo veliko notri, kovance po deset grošev so razmetali kar po tleh. Dalje so v zakristiji vse premetali, ker so mislili, da bodo našli •zase .kaj važnega. Vlom so takoj prijavili ža.ndanmeriji, a dk> tedaji, ko smo dobili iz Goremč — poslal nam ga je g. Štefan Mertl — to poročike, tatov še niso našli. PLIBERK (Zahvala) Občinska volilna skupnost v Pliberku se prisrčno zahvaljuje svojim volilcem za izkazano zaupanje. Naši štirje odborniki bodo dane obljube vestno izpolnjevali v korist vseh občanov. Za občinsko volilno skupnost Pliberk Mirko Kumer. (Stanovske vesti prvega četrtletja 1970) Rodili iso se, raizen ene deklice, sami fantiči: Ireni in Wilchelmu Schmautzerju v Vogrčalh 71; Francu in Mariji Danielu, Borovje 3; Berti in Štefanu Močilniku, Li-buče, Močilnikova pot 2; Romanu in In-geborg Stofelc, Breznica 6; Friederichu iiin Brigiti Ounitschu, Lilbuče, Libuška 5. Poročili so se: Friedrich Poselil, slaščičar v Sinči vesi West 222, dbč. Dolbrla ves z Brigito Tavčar, pomožno- delavko v Pliberku, Kosichatova 7; Josef Faullant, klepar v Marija Rojach, Muhldonf 10, z Ag-nes Gertraud Streit, tovarniško delavko, Drveša ves 13. Umrli so: Alojzija Schantzer, roj. Ober-. tavč, (upokojenka, v Pliberku, Bahnhof-straBe 9, v 95. letu; Franc Nuck, pd. Dobrovnik na Dobrovi 4, v 45. letu; Pavel Glinik, užitkar pri Kazanu v Replah 3, v 68. letu; Terezija Hrovat, užitkarica v Pli- dotlej, iko je sama začutila, da ji glas popušča. Ko se je še vsem vernikom zdelo škoda, je nenadoma prenehala hoditi peti na koir. »Moraš sam vedeti, kdaj je treba nehati,« je dejala. Brat Arna jie bil bolj, bolehen, prav tako Franc. Nobeden se ni poročil. Priznali so Mici vodstvo na kmetiji in gospodarili skupno, Še mlada je umrla sestra Krista za rakom. V najboljših letih sta preminila tudi braita. Ostala je sama na kmetiji in premišljevala o časih, 'ko se je udejstvovala pri slovenski, prosveti in nastopala na šmi-helskeim odru. Njena najbolj imenitna vloga je bila vloga Almire v Miklovi Zali, v režiji č, g. Koširja, takrat kaplana v Šmihelu. Dve soigralki sta jo še obiskovali, ko je tudi ona zbolela. Posebno zvesta prijateljica ji je ostala Rudolfova Marica. V bolezni so ji stregli isti sorodniki, Ra-kebovi, ki so nekdaj pri Figovcu našli, kot pogorelci, streho. Vzeli so osamelo Mico na svoj d-oim, kjer so jo skrbno negovali; umrla je v starosti 75 let. Vsa leta je zvesto brala mohorjeve knjige in Naš'tednik. Letos pozimi je pa rekla Dolinšku, ki pobira naročnino, da ne more več kupiti knjig in plačati naročnine v naprej, ker bo kmalu umrla. Pokopali smo jo v Šmihelu, v družinski grob. Pevci so se poslovili od nekdanje pevke z ganljivimi žalostinkami. Duhovni gospod jo je stavil današnjim pevcem kot zgled in se ji zahvalil za dvojno zvestobo, narodu in veri. Povedal je, da je rajna spisala svoje spomine o svojem življenju in svoji dobi. Morda bomo še nekoč brali o tern. Rajno je obiskal neko zimo visok gospod, slavist ,i,z Švedske, iz Upsale ali Stockholma, so zapisani podatki o teh pogovorih. Pogovarjala sta se v našem podjunskem narečju. Bratu Lojzu, ki biva na Dunaju, in častiti -sestri Jožefini naše -iskreno izožalje. berku, Kumeschgasse 10, v 88. letu; Štefan Messner, pd. Petrov oče v Dobu 21, v 91. letu; Gabriel Petrač, bivši Gosak v šmar-jeti, umrl je na Komelinu 28, v 72. letu. Zadnja dva sta bila svojčas kmeta z vsemi dobrimi lastnostmi. Ljubila ista svojo zemljo, svoj; slovenski jezik in svojo krščansko vero. Zato sta oba imela tudi lepo zadnjo uro, Sprevidena s svetimi zakramenti sta zapustila ta -svet. Omeniti je treba, da je Petrov oče dal šolati svoje tri sinove in eno hčer na višje šole. V celovški bolnišnici je v marcu umrl verni Komanov oče iz Repelj. Zadnje čase je zelo trpel na naduhi. Bog daj vsem umrlim večni mir im pokoj. Mladoporočencem in novorojenčkom pa veliko sreče v življenju! GLOBASNICA (Zahvala) Krščanska demokratska stranka v Globasnici izreka svojim pristašem, ki so ji pri zadnjih občinskih volitvah ohranili zvestobo in izrazili njenim kandidatom svoje zaupanje, iskreno ter prisrčno zahvalo. Vodstvo stranke! PECNICA (Skioptično predavanje in nastop moškega zbora) V nedeljo, 19. aprila, nas je po skoraj dvoletnem presledku zopet obiskal g. Vinko Zaletel. Kazal nam je krasne posnetke iz Ugande v osrednji Afriki, ki jo je bil lani obiskal. Predavanje je bilo v Ravševa gostilni. Dvorana je bila lepo zasedami. Gospodu V. Zaletelu -se prisrčno zahvaljujemo in ga že diames valbiimo na skorajšnji obisk. Radovedni smo že na posnetke letošnje rajže po Južni Ameriki. Med odmorom -nam je domači moški zbor pod vodstvom Tratnikovega Martina ubrano zapel več narodnih pesmi. Martin je nadarjen pevec, izhaja iz daleč naokrog znane in narodno zavedne Tratnikove rodbine, ki je diala svojemu ljudstvu celo vrsto dobrih pevcev. Že sedem let vodi z veliko vnemo in požrtvovalnostjo mešani -zbor in -moški cerkveni zbor. Prevzel je mesto pevovodje po smrti svojega istoimenskega strica. Kljub trdemu kmečkemu delu ima vedno čas za 'kulturno- udejstvovanje in daje 'v-sern lep vzgled. S tem je potrdil pripadnost slovenski kulturi in osramotil posamezne reveže, ki postajajo nezvesti idealom svojih prednikov. = Naše prireditve Pridite in se prepričajte na lastne oči, da se v gospodinjski šoli lahko marsikaj nauči. Zato vas prisrčno vabimo v nedeljo, 3. maja 1970, NA RAZSTAVO IN ZAKLJUČNO PRIREDITEV Prireditev bo ob 2. uri in ob pol osmih letos prvič v domači dvorani. Gojenke obeh gospodinjskih šol šolskih sester v Št. Jakobu ŽELEZNA KAPLA Farna mladina iz Železne Kaple in Podjunska glasbeno-pevska skupina prisrčno vabita na MATERINSKO PROSLAVO ki bo v nedeljo, dne 10. maja, ob 11.30 (pol dvanajstih) v farni dvorani v Železni Kapli. Muzikanti in pevci, ki želijo sodelovati na tej proslavi, naj čimp-rej pošljejo točen naslov na M. H. Rechberg 30, 9133 Mi-klauzhof. BILČOVS Slovensko prosvetno društvo »Bilka« v Bilčovsu vabi na MATERINSKO PROSLAVO ki bo v nedeljo, 10. maja, ob 14.30 (pol treh) popoldne in ob 20. uri (osmih) zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu. Nastopajo: otroci in instrumentalni trio. ŠKOCIJAN Na željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti je Slovenska prosvetna zveza izposlovala slovenski celovečerni film SAMORASTNIKI katerega so posneli po istoimenski povesti Prežihovega Voranca, enega izmed najvidnejših slovenskih pripovednikov. Film je živ prikaz trdega kmečkega življenja in usode mladih samorastnikov, ki so dorašča-li v pomanjkanju in bedi hribovskih kajž v predvojnem času. Film »SAMORASTNIKI« bomo predvajali v farni dvorani v Škocijanu, dne 9-maja 1970 s pričetkom ob 20. uri. Kot predfilm bo na sporedu barvni film o ziljskem štehvanju, ki ga je pred leti posnel Viba film. Vljudno vas vabimo, da si ogledate slovensko kino-predstavo ter na prireditev opozorite in povabite tudi svoje prijatelj6 in znance. ČAJNA Na željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti je Slovenska prosvetna zveza izposlovala slovenski celovečerni film »SAMORASTNIKI«, ki ga bo predvajal kino na ČAJNI v torek, 5. maja 1970, ob 20.30. Pred tem bo na sporedu barvni film 0 ziljskem štehvanju, ki ga je pred leti posnel Viba film. Vljudno vas vabimo, da si slovensko kino-predstavo ogledate ter na prireditev o-pozorite in povabite tudi svoje prijatelj6 in znance. VABILO Gojenke Kmetijsko-gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu vabijo na IN ODRSKO PRIREDITEV RAZSTAVO Razstava kuharskih in šiviljskih izdelkov bo odprta že v soboto, 9. in v nedeljo, 10. maja, do 16. ure popoldne. Zaključna prireditev pa bo v nedeljo, 10. maja, ob 13.30 (pol dveh) za oddaljene goste in ob 16. uri (ob štirih) za bližnje goste. Pričakujemo vas, dragi rojaki in rojakinje, zlasti naše domače in vse nekdanje gojenke te šole! Kako uničujem ščavje? Kako uničujemo ščavje na njivi, travniku in pašniku? Ščavje je pri -nas zelo trdovraten in povsod -razširjen plevel. Pravzaprav je to domače -ime za več vrst kislic. Kot plevel sta pri nas najbolj -razširjeni in najnevarnejši kodrolistma in toipolistna kislica, na planinskih pašnikih dela preglavice alpska kislica. Po vsej Sloveniji najdemo navadno kislico na vlaižnej-ših in malo kislico na -bolj suhih -travnikih. Razen teh, nam vseh znanih, najdemo pni nas Se druge vrste kislic. No, 'kadar govorimo o plevelu, -mislimo predvsem na kodrali-stino in topolistino-, na višinskih pašnikih pa na alpsko kislico. Kislice so trajnice, ki spadajo v družino dresnovcev. Imajo globoko in močno razvito .koreniko. Posebno ugodno se razvijajo na humazn-ih, iz dušikom (zlasti amonij a-kom) bogatih težjih tleh, ikj-er zrastejo tudi do 1,3 -m visoko. Vsaka rastlina razvije nekaj tisoč semenk (topolistno ščavje tudi do 7000) in ker j-e poleg tega še trajnica, je zelo nevaren plevel. Ročna pletev malo zaleže Proti šča-vju ročna pletev prav malo zaleže. Izredno se razbohoti na dobra -gnoj en-i-h in dovolj vlažnih travnikih in pašnikih. Pogosto, posebno na starejših lucerniščih in detelj išioiih popolnoma iztisne lucerno in deteljo. Marsikj-e so njive -tako zaplevelje-'ne, da ni mogoče ničesar sejati, -dokler -ne uničimo ščaivja. Posamezne rastline lahko uničujemo s casuronom, prefixom ali raztopino tormone v nafti Ščavje uničujemo s herbicidi -n-a dva načina: posamezno — vsak plevel po-sebej, ali pa škropimo vso površino. Posamezno uničujemo ščavje, če še -ni prev-eč razširjeno (ipo 3 do 4 rastline na 1 kv. meter), bodisi na pašnikih, tra-vniiikih, deteljah, lucernah pa tudi v posevkih in nasadih, ali pa v primeru, da zaradi posevka oziroma nasada ni -moči škropiti vse površine. Posamezno uničujemo ščavje na dva načina, in sicer: z granulati (casuronom ali prefi.xom) ali z raztopino -tormone v nafti. Casuron in prefix sta dva herbicida, ki jiu -uporabljamo za uničevanje plevela- predvsem v -sadovnjakih -in vinogradih. Največ jih uporabljajo v obliki granulatov, to je drobnih zrnc, ki jih je treba čimbolj enakomerno -potrositi po vsej površini, -ki jo ž-e-limo očistiti plevela. Ker je trošenje -granul hitrejše in lažje kot škropljenje s herbicidi in ker olba herbicida dobro uničujeta večino plevelov v -sadovnjakih in vinogradih, ju uporabljajo zlasti na manjših -posestvih, če- VES GRADBENI MATERIAL, kot npr. čistilne vodne naprave, betonske izdelke, ureditev poni-kovalnih jam in LECA-izdelke — tudi na ob. roke — ugodno dobavi FERLACHER BET ON WERK J. PAGITZ, Ferlach—Borovlje Telefon 04 2 27 / 375 (Dostavljamo tudi ob sobotah!) ERW0 “ NAPRAVE ZA VARJENJE (SthuzeiBgerate) že za 1440." S pri Rutarju v Do brli vesi. Podjunski trgovski center Telefonska številka 04236-281 prav sta za tretiranje vse površine precej draga (1600 do 2500 din/ha). Za posamezno uničevanje ščavja pa njihova cena ni pretirana. Uporabljamo ju s pomočjo po-letilenskih votlih palic. Nekaj, centimetrov debele, meter dolge pa-l-ice so na obeh straneh zamašene z zamaški. Na spodn-j-cm koncu je 15 cm o-d roba drobna luknjica, skozi katero priteče, če palico stresemo ali udarimo oib -tla, do pol grama casuro-n-a ali pre-fixa, kar zadostuje, če -pade v srce ščavja, da -se posuši. Cas-uran ali prefix ne uničita sa-m-o listja a-mpa-k tudi ko-reniko. Ščavje torej -ne more več odgnati. Ščavje uničujemo posamično preden je odgnalo steblo Na prvi po-gl-ed je videti, da je posamezno uničevanje ščavja zelo zamudno, praksa pa pokaže, da gre dovolj naglo od ro-k. Delo je lahko, pomagajo nam lahko mlajši, če srno jih primerno podučili. S casuro-n palicami uničujemo ščavje, preden je odgnalo steblo, ki no-si cvet, ko je še v obliki rosete, to je maja ali -pa po košnji. V istem razv-o-jneim stadiju -uničujemo ščavje lahko -tudi z raztopino tormone v nafti (0,5 del tormone na 1 1 nafte). S čopičem ali cunjo navezano- na palico omočimo srce ščavja, ki se hitro posuši in odmre v koreniko. Tudi s to-rmono v -nafti zelo uspešno uničujemo- ščavje posamezno, le da moramo biti pri delu še bolj pazljivi kot pri casuron palicah. Delati moramo v popolnoma mirnem in ne pretoplem dnevu, da hlapi tormone -ne uničijo vinske trte ali katere druge rastline v bližini. Če je ščavja preveč, potem škropimo vso površino Če -se je ščavje po travniku, pašniku ali d-eteljišču že zelo razbohotilo, -potem moramo škropiti vso površino. Deteljišča lahko škropimo :z legumexom M (MCBP), lucerno pa z legumexo-m D (2,4,Db). Ti dve sredstvi kažeta podobno delovanje kot de-herlban (2,4,D,MCPA), le -da detelji oziroma lucerni -ni-sta nevarni. Najboljši uspeh dosežemo, če škropimo poleti, se pravi po dru- PRI NAS NA rOam. za (jo ta ... RAZGLED Z DJEKŠ Pesnik Limbarski je bil neko poletje nekaj tednov na Djekšah. Vsak dan je šel k Kočmarjevemu mecesnu nad Djekšami gledat Triglav. A imel je smolo. Triglav se mu ni pokazal. Triglav se z Djekš dobro vidi pri jasnem vremenu. Trigla-v je blizu 3.000 m visok: -natančno 2.864 metrov. Po prvi isvetovni vojni je bil Triglav obmejna -gora med Italijo in Jugoslavijo-. Lahom -se je posrečilo, da je .postal Triglav obmejna gora. Po drugi svetovni vojni pa so se moirali Lahi — to je naša domača, nikakor žaljiva beseda .za Italijane — .pomakniti -malo nazaj. Kaj je zadaj za Triglavom? Za Triglavom je dolina reke Soče. Prva je gorska vas Trenta. Trenta je s-podaj, pod Mangartom, -po-d katerim na severni strani je Bela peč. Bela peč je bila v času stare Avstrije zadnja župnija in Občina na Kranjskem. Bela peč je že čisto blizu Trbiža. Poleg Bele peči -so Belopeška jezera. Zdaj .spada Bela peč -pod Italijo. V Beli peči tedaj, ob koncu prve svetovne vojne, ni bilo nobenih Lahov in so imeli Lahi do nje ravno toliko pravice kakor, recimo, do mesca. A zasedli so jo, nihče jim ni branil, in še danes jo imajo. Če gre-mo ob Soči od Trente naprej, pridemo do vasi z imenom Soča in še -dalje do Žage. Tukaj Soča spremeni smer -svojega taka za 90 stopinj in teče mimo Kobarida -proti Tolminu. Kobarid je trg. Tu je pesnik Gregorčič, go riški slavček ga imenujejo, nastopil svojo prvo kaplansko službo. Ostal je v Kobaridu -pet let. Pod Tolminom Soča -zopet spremeni smer -svojega to-ka in se -obrne proti jugu. Teče mimo Gorice in Doberdoba, kjer so med prvo svetovno vojno divjali tako srditi boji. Lahi so tukaj skušali prodreti proti Trstu, pa se jim ni posre- gi ali celo tretji košnji, ko je ščav-j-e že oslabljeno. Škropimo, ko ima ščavje čim večjo listno površino. Po škropljenju počakamo s košnjo. Kosimo šele dva, tri tedne kasneje, da pridejo sistemični hormonski herbicidi v koreniko. Tudi n-a -travnikih i,n pašnikih bi morali upora-biti legu-mex, -če bi hoteli o-hraniti detelj-o. Če teh -sredstev nimamo, travnike in pašnike lahko škropimo z deherbanoim forte, deherba-nom M, U 46 fl-uidom ali sitosanom. Seveda bomo uničili poleg drugi-h širok o listnih rastlin tudi detelje, vendar bo to verjetno manjše zlo., kot -da puščamo ščavju, da se neovirano širi. Žal iz enim škropljenjem navadno ne zatremo ščavja. Največ upanja na dobro delovanje imamo- pri, sito-sanu 3 kg/ ha. Moramo- pa biti z in j im tudi najbolj previdni. Poleg 2,4-D vsebuje namreč tudi 2,4,5-T (totimtino), ki je za vinsko trto, sadno- drevj-e, okrasno gnm-o-vj-e najbolj nevaren. Nemara ibi kazalo, da rastline, ki prestanejo škropljenje, uničimo posamezno s casuron palicami. Kako ravnamo, če je ščavja preveč? Kaj pa v primeru, če j-e ščavje na njivi -tako gosto, da ni -moč sejati? Naij-priklad-nejši bi -bil nemara naslednji -način: Njive spomladi ne orjemo. Ko ščavje na njivi oz-eleni in razvije, ga temeljito poškropimo -s sii-to-sa-nom. Posušeno ščavje zaorjemo An -nji-vo zasejemo s koruz-o, naj prikladne j ša j-e si lažna. Koruzo ponovno škropimo s hormonskimi -pripravki d-eherlbanom ali mai-sa-nom, k-o je za ped velika. Če bo ostalo še kaj ščavja, ga uničimo -posamično s casuron palico in tako bomo imeli njivo do jeseni čisto i-n pripravljeno za vsak posevek, hkrati, pa še 'sil-alžn-o 'karuizo. Lufthansa z ,»Boeing 747“ Nemška let-aska dru-žba Lufthansa je prva -neameriška ikom-panija, ki uvaja na svojih linijah letala tipa Boei-ng 747. Kot stalen odjemalec te -znane ameriške tovarne letal je že kupila pet letal -omenjenega tipa. Prvi -dve 'bosta s L aprilom letos začeli voziti na liniji Frankfurt — New York — Frankfurt, -dva meseca kasneje pa tudi -na liniji Frankfurt — Chicago — Frankfurt. KOROŠKEM čilo. Soča teče v Jadransko morje. Ima le kratek tek, v primeri z drugimi rekami. Po celi dolini reke Soče so divjali med prvo svetovno vojno hudi boji. Govorijo o dvanajstih soških bitkah. Vse zastonj, Lahi niso prodrli! Niso prišli ne do Trsta, še manj do Ljubljane ali do Celovca. Vihar, ki ga je napovedoval Gregorčič v pesmi »Soči«, je prišel in je šel mimo! Pa, oh, siroti tebi žuga vihar grozan, vihar strašan! Vihar dvanajsterih soških bitk je šel mimo, zopet mimo teče Soča in iz daljave gleda Triglav na njo. LEDINCE (Občinske volitve) V-sem našim volivcem rs-krena zahvala, -da so rešili kandidata pred porazom. Posebno jie treba omeniti volivce nemške narodnosti, -ki so nas topot podprli. Skrbeli borno v bodoče, da se bodo asfaltirale poti tudi skozi še mav slovenske vasi. Treba se bo zanimati za našega malega človeka, ki je pomoči in nasvetov potreben. Lo-v-siko d-ružibo borno vzgojili, da bo tudi bolj vestno plačevala ogromno škodo, ki jo del-ajo jeleni v gozdovih in na poljih. V tujsko-prometnih kraj-ih -bo nujno potrebno le-te olepšati, da se -bo -gost dobro poču-til. ŽIHPOLJE (Cerkveno žegnanje) V nedeljo, 3. ma-jnika, bo pri naš drugo žegnanje. Spored maš bo sledeči: olb pol osmih (7.30) bo prva -slovenska sv. maša, oib pol devetih (8.30), -bo druga nemška božja služba, nato- pra-nganj-e okoli cerkve; sledila bo gla-vna sv. maša. To nedeljo bo v cerkvi še ena posebna slovesnost, in sicer bo praznoval 25-letnico mašniškega posvečenja naš zaslužni g. župnik Janez Česen. Prav zaradi te slovesnosti vabimo vse naše rojake od blizu in daleč, da pridejo na naše sončne Žihpolje. Le pridite, ne bo vam žal! ŠMARNICE 1970 Na dušnopaistirskem uradu so na razpolago šmarnice: »Marijina prikazovanja«; napisal jih je g. prelat Zechner. Cena 15.— šilingov. Cerkveno praznovanje sv. Florijana v VOGRČAH bo v nedeljo, 3. maj-nika, in n e v ponedeljek, 4. maj-nika. Vsi romarji vabljeni in pozdravljeni! Grozljiva najdba Oblasti Ria de Jenei-ra v Braziliji so našle v predmestju na neobdelanem zemljišču devet trupel. Trupla kažejo sledove mučenja. Nekateri od ubitih so imeli okrog vratu zadrgnjene -najlonske vrvice, -podobne tistim, ki jih uporabljajo krvniki organizacije »komandosi smrti«, ki davijo svoje žrtve, preden j.ih pokončajo s strelnim orožjem. ZA TISKOVNI SKLAD SO DAROVALI Peter Mochar, Dobrla ves 300.—; Hubert Woschitz, Schwanig 200.—; Alois Perne, St. Veit 100.—; Univ. prof. Stanislav Hafner, Graz 100.—; Mohor Pice j, Schvvarzach 100.—; Dr. Franc Breznik, Linz 90.—; Angela Wornig, Celovec 60.—; Josef Partl, Mače/Bistrica 50.—; Uršula Krušic, Velinja ves 50.—; St. Dunaj 50.—; Peter Hutter, Večna ves 50.—; Neimenovani z Dunaja 50.—; Dipl. ing. Franc Leitgeb, Dunaj 50.—; Valentin Kassl, Želinje 50.—; Anton Kuchling, Bistrica 50.—; Dr. Jožef Tischler, Celovec 50.—; Andrej Marktl, Libuče 50.—; Ivan Živkovič, Linz/Kleinmun-chen 40.—; Marija Hobel, Sinča ves 30.—; Franc Vodnik, Preitenegg/Lav. 30.—; Dr. Franc Breznik, Linz 28.—; Ana Hobel, Bilčovs 20.—; Doroteja Bister, Potok 20.—; Katarina Zorman, Djekše 20.—; Katarina Ogris, Bilčovs 20.—; Rudi Safran, Melviče 20.—; Ag-nes Dovjak, Bajdiše 20.—; Terezija Leitgeb, Pliberk 20.—; Johanna Rei-ter, Fiirnitz 20.—; Valentin Klemenc, Godersdorf 20.—; Antonia Kolednik, Pliberk 20.—; Anton Klampferer, Ma-lošče 20.—; Niko Kriegl, Bistrica na Zilji 20.—; Helena Permaschitz 20.—; Marija Karlbauer, Šmartin 20.—; Kristina Pegrin, Sele 20.—; Avguštin Ludvik, Dobrla ves 20.—; Krajner J., Rikarja ves 20.—; Irene Kopeinig, Beljak 20.—; Jožefa Pepelnik, Celovec 20.—; Valentin Kaitschitsch, Rin-kole/Pl. 20.—; Mihaela Laura, Goren-če 20.—; Viljko Ppp, Šmiklavž 20.—; Marija Dovjak, Šmartin 20.—; Johann Safran, Bilčovs 20.—; Roza Reichmanu, Lipa 20.—; Johann Bau-mann, Velikovec 20.— Helena Sienč-nik, Dobrla ves 20.—; Mirko Hajn-žič, Rebrca 20.—; Ljudmila VVertsch-nig 20.—; Wister, Št. Ilj/D. 20.—; Ag-nes Felser, Krapfenberg 20.—; Marija Zupanc, Koflach 20.—; Janez Hafner, Graz 20.—; Ana \Vidowitz, Žrelec 15.—; Neimenovani iz Gore 12.—; Josef Mečina, Gora 10,— Terezija Luschnig, Apače 10.—; Marija Lob-nig, Šmartin 10.—; Marija Polzer, Dobrla ves 10.—; Peter Smole, Malošče 10.—; Marija Jelen, Dobrla ves 10.—; Frančiška Wrolich, Sinča ves 10.—; Franc Schwikarschitz, Dunaj 5.—; Josef Umek, St. Nikolai 5.—. Nudimo vam po ugodnih cenah SIBAU-odklopna vrata (Kipptore) razne velikosti. Kletna vrata, pocinkana, po S 820.- Vam dobavi na dom trgovina K. in A. KRIVOGRAD 9143 Šmihel nad Pliberkom ž)pžayw> MMjAtnettob čtuo- NOGOMET Od srede prejšnjega tedna pa do te nedelje SO' v nacionalni ligi izvedli dve nogometni koli. Izredno napete tekme so bile v sredo, 22. aprila. Važna odločitev je bila v Dornibachu na Dunaju, kjeir je Wiener Sportkluib igral z A dim i ro-E n ergi e 1:2 (0:1) in izgubil dve važni točki, da bi še dobitel prvega na lestvici, dunajsko Avstrijo. Za drugo mesto prihaja sedaj v poštev še poleg in n-s h ruš k ega Wackra (zmaga nad LASK LASK (2.3 točk) im 14. (VoEST Linz) ločijo med seboj samo tri točke. Klubi, ki se nahajajo v nevarni coni izpada, to so celovška Avstrija (premagala je Wacker Innsbruck 3:0), Wacker Wien (proti Raipidu 2:1) im GAK (premagal dunajsko Avstrijo), so dobili vsak po dve dragoceni točki. Slabo kaže VoEST iz Linza: po porazu 0:1 proti Vienni v nedeljo, je tovarniško' moštvo zdrknilo na 14. mesto .im je tako v veliki nevarnosti. Zagrizen • je bil boj za žogo med igralci celovške Avstrije in GAK. Na sliki vidimo napet dvoboj med Maier-jem (GAK) in celovškim levim krilom Liesbauerjem, ki je tokrat prijetno presenetil. Celovec je zmagal 2:1. 1:0), tudi graški Sturm (premagal Vienmo 3:2). Salzburška Avstrija pa je morala prepustiti dunajskemu Wackru dve važni točki (1:2). V Celovcu je Avstrija premagala graški GAK 2:1 (1:0). Preteklo soboto je prvak im vodeči na lestvici dunajska Avstrija v 24. kolu avstrijske nacionalne lige morala pustiti v Gradcu obe točki (1:2). Tudi drugi, to je dunajski Sportklub, je igrail z Eiisenstadtom samo remi 1:1. Avstrija W i en ima sedaj pet točk prednosti pred S poir tki uborni. Salzburška Avstrija je izgubila proti Admira-Energie 1:2, s tem je doživela tretji zaporedni poraz in je zdrknila s petega na sedmo mesto na lestvici. Sredina lestvice je močno zgoščena, kajti osmega na lestvici Celovška Avstrija — Wacker Innsbruck 3:0 (2:0) Celovčami so v soboto pokazali svojo najboljšo tekmo spomladanske sezone. Že v desetih minutah so se prilagodili igri Tirolcev, zaigrali s spretnimi napadi po krilili in potisnili nasprotnika v obrambo. Vsak igralec celovške Avstrije je igral do onemoglosti, tako da velja pohvaliti celotno moštvo, ki se je tokrat zares trudilo in dalo vse iz sebe, samo da bi zmagali. Ettmayer in Wolny (Wacker Innsbruck) nista mogla prav nič opraviti proti sijajno igrajočim Celovča-nopn. Goli so padli: Reiter (v 14. minuti), Repitsch (35.) in Fendler (v 78. minuti — enajstmetrovka). Pred 4000 zadovoljnimi gledalci je sodil dtibro Uxa. Lep uspeh slov. nogometašev Kranj—ASH 1:5 (1:3) Preteklo nedeljo je novoustanovljeno nogometno moštvo slovenskih dijakov pod vodstvom trenerja Jožeta Wroli-oha- igralo v Kranju prijateljsko tekmo proti Kranju. Moštvo Kranja je uvrščeno na drugem mestu gorenjske nogometne lige. Zato smo to igro smatrali tudi kot stvar prestiža, kar je naše nogometaše še prav posebno navdalo. Na neugodnem terenu (med vso tekmo je deževalo) so se naši igralci znašli dosti bolje, kakor sosedje iz Jugoslavije. To sc najbolj očitno vidi v rezultatu 5:1 za naše barve. Medtem ko so igrali Kranjčani neproduktivno nn so mnogo d ribi ali (kar na spolzkem igrišču ni dobro), smo mi prišli do uspeha po nekaj potezah, iz defenzive. Že v prvem polčasu smo vodili 3:1. Rezultat bi izpadel lahko še znatno više, ker smo imeli še dosti zrelih priložnosti, a jih deloma zaradi terena, ki je postajal proti koncu tekme zmeraj slabši, pa tudi zaradi nezmožnosti, nismo uporabili. Z igro naših nogometašev pa moramo biti kljub temu zadovoljni, ker večina pri takih okoliščinah še ni igrala. RTV Ljubljana posnela delo Ivana Malta „Lie(T RTV Ljubljana je pravkar posnela nošo, doslej' še nikjer izvedeno skladbo hrvaškega, v Parizu delujočega skladatelja Iva Malca >: Lied«. Delo je izredno zahtevno. Napisano je za 39 godal im 18 glasov, izvedli pa so ga člani simfoničnega orkestra in komornega zbora ljubljanske radiotelevizijske postaje pod vodstvom Sama Hubada in Lojzeta Lebiča. Pri snemanju je sodeloval tudi skladatelj s-aim. Posnetek v stereofonski tehniki je delo Sergeja Dolenca. Odkupile ga bodo nekatere jugoslovanske radijske postaje, izšel pa bo na »Philipsovi« gramofonski plošči v zbirki »Prosipectives d,u XXle Siele«. Naša odlična izvajalska ansambla se tako prvič predstavljata v svetovni diskografiji. Rektor ljubljanske univerze sprejel dr. Karla Votterleja Pred kratkim je rektor univerze prof. dr. inž. Roman Modic sprejel predstavnika znamenite založbe Barenreiter iz Kassla dr. h. c. Karla Votterleja, ki se z ženo mudi v Ljubljani ob natisu Poročila o 10. kongresu Mednarodnega muzi.kološkega društva (Report of the Tenth Congress of ih e International Musicologi-cal Society — Ljubljana 1967. To poročilo je ravnokar izšlo v založbi omenjene založniške hiše dn ljubljanske univerze. Ob tej priložnosti je rektor dr. Modic izročil dr. Vdtterleju, ki je med drugim tudi član senata univerze v Marburgu a/Lahn, spominsko plaketo univerze. Sprejemu so prisostvovali tudi dekan filozof sike fakultete prof. dr. Tine Logar, urednik omenjenega -poročila prof. dr. Dragotin Cvetko, ki je bil predsednik organizacijskega komiteja omenjenega 10. kongresa, in dr. Andrej Rijavec, ki je bil sekretar tega kongresa. Celovški igralec Fendler (v sredini) je streljal enajstmetrovko. Žoga je obsedela v innsbruški mreži, Rettensteincr je brez moči. VValter Scott — Vladimir Levstik: Ivanhoe mm s mm »Čemu naj bi ti kanil :zlo,« je dejal, »pa da si otovorjen z vsem bogastvom svojega rodu? — V tej obleki sem zaobljubljen uboštvu in ne zamenjam je za nič na svetu, razen za konja in verižno srajco. Toda ne misli, da, mi je kaj do tvoje družbe ali da si obetam od nje dobiček; če hočeš, ostani tu in Ced-ric Sas te bo mogoče varoval.« »Joj,« je rekel Žid, »on mi ne bi dal potovati v svojem spremstvu. Sas in Norman, oba se enako sramujeta bednega Izraelca; a da bi potoval sam po zemlji Filipa Mal-vo-isina m Reginalda Front de Boeuf-a — ne, dobri mladenič, vzemi me s -seboj! — Podvizajva se, opašiv-a si ledja — beživa! — Evo ti palice, zakaj oklevaš?« »Oklevam ne,« je dejal romar, vdajaj e se -moledovanju svojega tovariša; »toda skrbeti je treba za sredstv-a, da moreva odtod. Hodi za menoj.« Krenil je v sosednjo celico, kjer je 'bival svi-nja.r Gurth. »Vstani G ur tli,« je velel romar. »Hitro vstani. Odpri zadnja vrata in spusti Žida in mein-e ven.« Gurth, kateremu je dajal njegov posel, tako preziran za naših dni, v saš-ki Angliji prav toliko pomena kakor nekdaj Evmeju na Itaki,* je zameril romarju ta domači in ukaziajoči nagovor. »Žid odhaja iz Ro-ther-wooda,« je dejal, opirajoč se na komolec * Evmeju na Itaki: Evmej je bil svinja,r kralja Odiseja. Ko se je ta po dvajsetih letih vrnil na Itako, ga je Atena spremenila v starega berača, da bi ga sovražniki prezgodaj ne prepoznali in kol takega ga je Evmej prijazno sprejel. in me roč -ga ošabno, ne da bi se skopal s svoje sla-mnice, »in povrhu še v romarjevi družbi?« »Nič bolj ;se ne bi čudil,« je rekel Wam-ba, -ki je stopil tisti trenutek v čumnato, »ako bi hotel odkuriti jo z- u-kradeno gnjat-nico.« »Naj -bo, kakor hoče,« je odvrnil Gurth in položil glavo nazaj na leseno klado, ki mu je na-doim-eščala blazino. »Žid in pogan bosta morala čaka-ti, da odpro velika vrata; pri nas -ne maramo, da bi se gostje kradoma odpravljali oib tako neoibiča j ni uri.« »Vzlic temu m-is-lim,« j-e dejal romar z zapovedujočim glasom, »da mi -ne odrečeš -prijaznosti.« Tako -govoreč je stopil k postelji -ležečega -svinj ar j a in mu šepnil po saško nekaj na uho. Gurth je planil na noge, -kakor da ga je prešinila električna iskra. Romar je vzdignil kazalec, češ naj bo previden. »Pazi, Gurth,« je v-elel, »saj, si drugače pameten človek. Odpri zadnja vrata, pravim — kmalu boš -slišal več.« Gurth se je urno podvizal ustreči njegovi želji; Wam,ba in Žid, ki sta šla zadaj, s-ta se zelo čudila nenadni izpremembi svi-njarje-vega vedenja. »Mezga! Mojega mezga!« je rekel Žid, kakor hitro -so stali zunaj. »Stopi mu -po mezga!« je velel ro-m-ar; »in veš kaj, -dlaj| tudi m-eni enega-, da- morem osta-ti iz njim, -dokler ga ne spravim iz -tega kiraja. V Asihbyju ga zanesljivo vr-nem komu iz Cedricovega spremstva. Ti pa,« — ostalo je šepnil Gurthu na uho. i»Rad, iz srca- -rad,« je rekel -Gurth iin jadrno stekel ipo naročilu. »Vrag si ga vedi, česa se učite romarj-i v Sveti -deželi,« -je deja-l Waimba, ko j-e tovariš odšel. »Molitev se -učimo,« je odvrnil -romar; »ke-saimo se svoj ih grehov in se pokorimo s postom, -bedenjem, iin pobožnimi vajami.« »In še kaji močnejšega mora bi-ti vmes,« je dejal bu-rkač; »s kesanjem iin molitvijo se Gurth in e da pripraviti, da bi storil uslugo, in s samim postom in bedenjem mu n-e izvabite mezga ma posodo! — O bedenju in pokori ibii takisto laihko' pripovedovali njegovemu črnemu -nerescu, pa ne bi dobili nič -manj prijaznega odgovora.« »Le daj,« je rekel bo-žjepot-nik, »saj vidim, da -si norec in Sa-s.« »Prav praviš,« je tlejal šaljivec; »da sem se rodil Norman, kakor menda ti, bi bila sreča z menoj in nič dosti mi n-e bi -manjkalo do mod-rijanstva.« Tisti maih se je pokazal onkraj jarka Gurth iz dvema mezgoma. Potnika -sta prekoračila ozki 'Viz-dižmii mostič in stopila sko-zi -še oižj.a vratca v vnanjih palisadaih, ki so držala v šumo. Ko pa sta prišla do mezgov, je Žid z drhtečimi rokami hlastno privezal za sedlo -majhno vrečico iz višnjevega platna, ki jo- je -vzel izpod -plašča in v kateri je bilo, kakor je zamrmral, »nekaj perila — samo nekaj perila.« Na-to je z naglico, kakršne človek n-e bi prisodil -njegovim letom, .zlezel na svojo žival in kar mimogrede razgrnil svoj plašč tako, da je bil tovor za njegovim hrbtom popolnoma varen pred tujimi pogledi. Romarju se ni tako mudilo; pri slovesu je podal Gurthu roko in svinj ar jo je poljubil z izrazom najglobljega spoštovanja. Še dolgo je stal in strmel za njima, dokler nista izginila med gozdnim zelenjem. Wam-bov glas -ga je zdramil iz sanjarije. »Veš li, vrli prijatelj, Gurht,« je rekel norec, »d,a si -danes čudno vljuden in nenavadno pobožen? Najrajši bii bil tudi jaz kak opat ali romar bosonožeč, da bi se mogel okoristiti s tvojo izredno vljudnostjo in vnemo; prav gotovo te -n-e -bi nagradil samo s te-m, da bi ti dal roko v polj-ufo.« »Cel norec nisi, Wam-ba,« je odvrnil Gurth, »čeprav sodiš -po videzu; a- kaij, ko niti najmodrejši ne more drugače... Nu, čas je, da grem po svojih opravkih.« Po teh -besedah se je vrnil z norcem v dvorec. Potnika sta vtem nadaljevala svojo pot s hitrostjo, ki je zgovorno dokazovala Židov neizmerni strah, zakaj ljudje njegovih let so redko prijatelja naglega- gibanja. R-oma-r, ki je menda -poznal sleherno stezico v gozdu, j-e za-vijal po -najbolj oddaljenih in je nekajkrat i-zno-va zbudil Izraelcu sum, da ga hoče .spraviti sovražnikom v zasedo. Njegovi d-voimi -so bili opravičljivi; ne zemlja ne voda ne zrak ne pomnijo, da bi bilo kdaj kako -njihovo bitje -tako neprestano, splošno in neizprosno preganjano kakor Židje tistega časa. Najneznatnejše in najnespaimetnejše pretveze ter najbolj -nesmiselne in neupravičene -pritožbe so izročale njih osebo in i-metje besnosti ljudstva; zakaj Normami, Saisi, Danci in Britje, kakorkoli so drugače nasprotovali drug drugemu, -so vendar tekmovali med seboj, kdo bo z večjim studom zrl na rod, nasproti kateremu je bilo sovraštvo, zaničevanje, plenitev in preganjanje malone verska dolžnost. Kralji normansike kirvii in neodvisno plemstvo, ki j-e posnemalo njihov zgled v vsem, kar se more zvati trino-št-vo, so tlačili ta obsojeni narod z bolj rednim, bolj preračunanim in bolj sebičnim zatiranjem. O kralju Johnu j-e dobro znano, da j-e zaprl bogatega Žida v enega svoj-h kraljevskih gradov in mu dal vsak dan izdreti zo-b, toliko časa, -da je nesrečni in malone že brezzobi Izraelec plačal o-gromno vsoto, katero mu je hotel trinog izsiliti. Neznatna gotovina, ki je bila v deželi, je bila največ v posesti tega preganjanega ljudstva in plemstvo se ni pomišljalo ravnati po zgledu svojega vladarja ter jo izžem-ati Židom z v-sak-. te rini nasiljem in celo s telesnimi mukami-Toda vztrajnost, ki se je -porajala Hebrejcem -iz njih dobička-željnosti, jim je dajala -moč, da -so .kljubovali vsem nadlogam, samo da ni -bi-lo treba žrtvovati ogromnih dobičkov, -katere jim je -Obetala dežela s tako velikim prirodmim bogastvom. Vzlic vseiinu, kar Je tlačilo -njihov poigum, ne iz-vzeimši -posebne obdavčeval-nice, im-eno-vane »židovska blagajna« -in ustanovljene nalašč »Ante pante..tudi na Gorenjskem Cital sem ipred tedni v vašem listu o zanimivem običaju tam pri vas v Železni Kapli, ■ko spuščajo otroci po vodi razsvetljene cerkvice. Moram povedati, da tudi pri nas na Gotrenjiskem v več krajih oibstaja sličen običaj, predvsem v Kropi in Kamni gorici; včasih so- to poznali tudi v Tržiču in Železnikih (industrijski železarski kraji). To 'so luči ali barčice sv. Gregorja, ker jih spuščajo pred godom tega svetnika in 'pomenijo', da je -dam že tako narastel, da se piri delu -ne potrebuje več luč im jo lahko vržemo' v vo|db. Mogoče je pa to še ostanek prastarega verovanja, ko so ljudje slavili in oboževali zmago luči nad temo, sonca nad zimo. Te liuči oziroma »ladjice« so bile včasih zelo skromne. Na deščico so pritrdili nekaj 'Smole, zažgali in nato spustili po vodi. Pomnim še, da je za mojih otroških let prinesel fa-rovški hlapec vsako leto j-erbas tresk, jih zažgal in spustil v fužinski bajer, tla so tam gorele. Zadnja leta so pa te barčice deležne večje 'brige in prizadevanja. Letos so učenci šol iz Krope in Kamne gorice na pobudo Kovaškega muzeja v Kropi pripravili res lep Gregorjev večer. Žal, ga je motil sneg in zameti. Vkljub temu pa se je zbiralo- ob starem fužinskem bajerju staro in mlado in po vodi je plavalo lepo število teh barčic, predstavljajoče hiše, cerkve, brunarice — ena lepša od druge. Prav je, da naše lepe ljudske navade spoštujemo in ohranimo! Z vodo imamo Kroparji tudi sicer, ne ljudje preko poletja vse, kar je v hiši odveč in v napoto: stare cunje, strgani škr-peti, preluknjane nočne posode itd.; še celo kakšen odslužen štedilnik »poživlja« to pisano zbirko. Kar lepo skladišče torej pričakuje jesenskega deževja. Ker pa -imamo v naši kotlini že leta in leta zasute vse hudournike in kanale, imamo Kroparji upanje, da se bomo pri prvi večji povodnji z omenjenimi rekviziti vred dvignili na valove in zapeli tisto ginljvo: »Grem na južne kraje...« Ko smo pred leti Kroparji napravili vodovod, smo sosedinim Dobravcem širokosrčno ponudili vodo, pa so jo soglasno odklonili, zatrjujoč ipri tem: »Če borno 'to vodo pili, bomo tudi mi tako grdo govorili in pogrkovali kakor Kroparji. Raje imamo kapnico.« Naj borni pravičen — en glas za Kropo je le bil na Dobravi. Stari Koil-ovreteLj je bil za kleparsko vodo pod pogojem, da se kro-parska voda in špirit dobro skupaj mešata. Tamle pred nekaj leti ob povodnji smo sie pa Kroparji kar oddahnili. To je bilo takrat, ko je Sava odnesla most v Radovljici in Podnartu. V vsakem zavednem Kro-parju je zazel-eneilo upanje: »Morda se pa sedaj le rešimo Radovljice in njenih eksekutorjev? Zdaj je prilika, da zopet upostavi.mo svojo, avtonomno ohlast, kakor smo jo imeli, ko je bila Kropa še cesarski rudnik s svojim rudarskim sodnikom na čelu. Tedaj se radovljiška 'graščina in rihta nista smeli pokazati v Kropo.« Mostov ni bilo, denarja zanje tudi ne, in Kroiparjem se je na obzorju prikazala rožnata zarja neodvisnosti in svobode. Samo ena kozja steza je vodila iz Krope v svet iin nekoč me je Finžgarjev Rudko vozil z avtom po njej. Takrat mu je še živela stara teta, ki je imela v Ameriki v banki še nekaj »zelenih«, zato Rudku ni bilo žal avtomobila. Povem pa, da je bila to strahotna vožnja. Vse kosti so me bolele. Mislim, da bi še mrtva trakulja v trebuhu oživela ... Sredi lepih sanj o neodvisnosti in svobodi so pa le položili nekaj desk preko Save in že je bila radovljiška davkarija spet v Kropi! Vsem bratom preko Karavank prisrčen pozdrav! JOŽA BERTONCELJ DARINKA KONG: ROŽNE LEQENDICE O žitnem klasju Nekoč, v davnih časih, še pred vesoljnim potopom so sejali v južnih deželah žito. Klasje je segalo doli po steblu prav do zemlje. Seveda - je vsako leto bogato obrodilo in ljudje so imeli belega kruha več kot dosti. s-ti na vrhu, da bodo imeli ptički kaj zobati.« Ljubi Bog je uslišal nebeško Gospo. Pustil j,e žitnim bilkam le en kiais zgoraj za ptičke in seveda tudi za ljudi, ki so spet pametni, delavini iin za vsakdanji kruh hvaležni. Ženske smo rade lepe. Boljšega lepotila za obraz pa ni, kot je srečno srce in mirna duša. Če hočete zvedeti, kakšne slabosti ima vaša prijateljica, boste to najlažje dosegli, ec jo javno pohvalite. samo na sv. Gregorija, dosti opraviti. Potok, ki teče skozi, Kroipo, je gnal svojčas okrog 80 vodnih koles, danes pa samo še enega. V poietjiu ta potok precej presahne. Hudomiušneži pravijo, da ni večji od luže, ki jo napravi pijanec, ki kolovrati iz Jar-rnove gostilne. V to »lužo« torej namesto barčic nosijo Kadar pa se ljudje kruha preoibjedo, postanejo hudobni. Nič več ne mislijo na ljubega Boga in njegove dobrote. Kruh pa je za -naše življenje inajvečja božja dobrota. Leto za letom je rodilo bogato klasje. Ljudem se ni nič ljubilo žeti in spravljati žita v žitnice. Plesali so po poljih in s-e norčevali iz božjega daru. Neki dan pa je bilo ljubemu Bogu te hudobije dovolj. Stopil j,e na zemljo, prijel v roko' žitno bilko in trgal od nje klas za klasikom. Bil je že skoraj na vrhu. Takrat pa pristopi k ljubemu Bogu naša ljuba Goispa, nebeška Kraiijca Marija, in pravi: »Nikar, prosim, vsaj nekaj klaskov pu- MARIJ1NE ROŽICE Lahko hi nabrali kar šopek različnih cvetic, ki so po svojih imenih posvečene i:n darovane Mariji najlepši ndbeški Roži. Niso to imena cvetic, kakor so zapisana v prirodopisinih knjigah. Ljuba imena si je izmislila in z njimi poimenovala razne cvetice ljubezen našega vernega, preprostega ljudstva. Najlepša Marijina rožica je gotovo šmarnica. Cvete v maju in z njo krasimo Marijine oltarje. Na travnikih cveto Marijini čeveljci, Marijine solzice, Marijini laski in Marijini kozarčki. Celo šmarno travo imamo in Marijin osat. RUŽA-LUCIJA: Tj e bi., ki samenm Glej, kot metulj na spečem cvetu moj duh na tvoji je pristal samoti, da prebudi te k družnemu poletu, da molk ti prerodi v vonjave spev, ki soncu in teminam gre naproti. Čuj, želj odmevi trkajo na popje, lahno rosi jim moja misel nad. Odpri se, da se kakor zlato kopje poženeva v brezbrežje hrepenenja odgovorov in novih sonc iskat. O Marijinem kozarčku pripoveduje Ie-gendica: Siromašen primorski vinogradnik je peljal v sodu svoje vino na prodaj. Vozil je in vozil iin zašel v kraško kamenje. Nikamor več ni mogel s starim, na pol podrti m vozom. Ni klel, ampak tiho odmolil zdravamarijo. Kar stopi predenj mlada, lepa gosipa in ga poprosi za kozarec vina, češ- da je zelo žejna. Dobri mož je hotel takoj pomagati, toda ni imel kozarca, da bi natočil pijače. Tedaj utrga lepa gospa cvetico ob poti; cvetica je podobna čašici. Vanjo nalije kmetič vina in ga ponudi gospe. V tistem trenutku se odpre pred začudenim možem cesta, po kateri je varno vozil dalje. Gospa je izginila, cvetica pa se še danes imenuje: Marijin kozarček. Žena: »Vidiš, zopet si se ga nalezel, pa si mi vendar sveto obljubil, da boš postal drug človek! Kako vendar držiš svojo obljubo?« Mož: »Saj to je tisto, obljubo sem držal, ampak tisti drugi človek v imeni, tudi rad pogleda v kozarec.« * Prva: »Ne morete si predstavljati, kako dobrosrčen je moj mož! Se nobenega otroka ni nikoli udaril.« Druga: »Da vam rečem, gospa, moj je pa še boljši. Tudi -preproge ne more stepati, tako je mehkega srca.« zato, da hi jih odirala iin rubila, so- se Židje množili, kopičili neizmerne vsote in jih prepisovali z menicami drug na druigega; ta iz-'um, ki, pravijo, da ga dolgujie trgovina njim, je omogočal, -da so- prenašali svoja bogastva iz dežele v deželo; ako- jim je pretila tukaj, nevarnost, so bila tam na varnem. Zdelo se je, da trdovratnost in lakomnost Židov še naraščata spričo fanatizma in tri-'nolštva' njihovih tlačiteljev, in to tem bolj, čim hujše zatiranje so morali trpeti; in daisi jih je ogromno bogastvo, ki so ga pridobivali v svojih kupčijah, pogosto spravljalo v nevarnost, je vendar tudi dajalo sredstva, da so mogli širiti svoj vpliv in si zagotovil ti nekaj varstva. Naravna posledica 'takega žvljenja je bila, da so postajali o-'Prezini, nezaupni din boječi, pri tem pa trdovratni, neustrežljivi in pretkani v izbegava-nju nevarnosti, katere so jim grozile. Ko sta se potnika že nekaj časa dvizala po samotnih stezah, je romar pretrgal molčanje. »Tistile posušeni hrast,« je dejal, »zaznamuje mejo ozemlja, nad katerim si Front tle Boeuf prilašča ohlast; Malvoisinovo je že dolgo za nama. Poslej se ni več bati zasledovanja.« »Da bi se polomila kolesa njihovih voz,« Je rekel Žid, »kakor so se lomila Faraonovim trumam! — A ne zapusti me, dobri romar! Pomisli na divjega, okrutnega templjarja — on in njegova saracenska sužnja ne Kodo spoštovali ne meje ne gospodstva.« »Najina pota,« je dejal romar, »bi se motala tu ločiti, zakaj ljudem, kakršna sva midva, ne pristaja, da bi se družili dalj ^ego zahteva sila. In tudi — kakšne pomoči se moreš nadejati od miroljubnega romarja zoper dva oborožena pogana?« »O, lahko me hraniš, dobri mladenič,« Je odvrnil Žid; »in vem, da bi se postavil Za'tne. Siromak sem, a vendar te nagradim " ne z denarjem, zakaj denarja nimam, tako mi očeta Abrahama — pač pa ...« »Denarja in nagrade ne -zahtevam,« ga je -prekinil romar, »'povedal sem ti že. Vodim te lahko in tudi branil bi te nemara, saj mislim, da kristjanu ne more biti v sramoto, če varuje Žida Saracenov. Zatorej, Žid, te hočem spraviti na varen kraj. Bližava se mestu Sheffieldu; tam najdeš gotovo dovolj rojakov, h katerim se moreš zateči.« »Jakob naj te blagoslovi, dobri mladenič,« je rekel Žid; »v Sheffieldu se lahko nastanim pri svojem sorodniku Za.retu in počakam prilike, da varno nadaljujem pot.« »Dobro,« je dejal romar, »tedaj se ločiva v Sheffieldu; čez pol ure morava zagledati mesto.« Te pol ure sta -pr-eja-hala oba v globokem molčanju; božjeipotnik-u je bilo morda za malo govoriti z Židom, razen v neizogibni potrebi. Žid pa si ni upal vsiljevati razgovora možu, ki ga je obdajalo romanje k Svetemu grobu tudi v njegovih očeh z nekakšno svetostjo'. Ustavila sta se vrh ljubkega griča; romar je pokazal na mesto Sheffield, ki je ležalo pod njima, in ponovil: »Tu se ločiva.« »A ne tako-, da ne bi počakali zahvale bednega Žida,« je rekel Izaik; »s,aj vem, da vas ne smem povabiti k svojemu sorodniku Za-retu, pri katerem bi morda našel kako sredstvo, da vam poplačam dobroto.« »Rekel sem ti,« je odvrnil romar, »da ne želim nikake nagrade. Ako pa hočeš zaradi -mene prizanesti kakemu nesrečnemu kristjanu izmed svojih mnogih dolžnikov ječo in spone, -katere sd mu namenil, bom smatral, da je usluga današnjega jutra obilno povrnjena.« »Stoj, stoj,« je dejal Žid in položil roko ma njegovo obleko; »rad bi storil še nekaj več — nekaj prav zate. — Bog ve, da je Žid siromak — da, Izak je berač med svojimi brati — a vendar, odpusti mi, če uganem tisto, česar najbolj pogrešaš v tem trenutku.« »Tudi ako pogodiš pravo,«- je odvrnil romar, »pomoči -mi vendar ne moreš, niti da si tako- 'bogat, kakor se delaš bednega.« »Kakor se delam?« je ponovil Žid. »O, verjemi, dia govorim čisto resnico; ograb-Ijen isem, zadolžen, nesrečen človek. Trde r-oike so- mi izvile blago, denar, ladje iin vse, kar sem imel... A tisto, česar potrebuješ, ti vendar lahko- povem in morda tudi priskrbim. Želiš si konja- in bojne oprave.« Romar je osupnil in se nenadoma obrnili k Židu: »Kateri- peklenšček ti jie izdal mojo misel?« je vprašal hlastno. »Kaiji izato,« se j,e namuznil Žid, »samo da-je bila prava; in kakor sem uganil tvojo-želijo, jo- tudi lahko -izpolnim.« '»Misli vendar na moj stan,« je rekel romar, »na mojo obleko in zaobljubo!« »Poznam vas kristjane,« j,e odvrnil Žid, »in vem, da se odpravljajo najimenitnejši med viaimi- iz praznoverne spokornosti v opankih in s palico v ro-ki na grobove mrtvih ljudi.« »Ne bogohuili, Žid,« je strogo velel božje-p-otniik. »Oprostite,« je rekel Žid, »govoril sem ■nepremišljeno. Toda nekatere besede, ki so- vaim ušle -snoči iin davi, so mi nal-ik iskram iiz kremena -razodele kovino, ki je v vas. Pod vašo- romarsko obleko je skrita viteška verižica in zlate ostroge, videl sem njihov blesk, ko ste se zjutraj sklonili nad mojo posteljo.« Romar ni mogel utajiti nasmeška. »Izak,« je dejal, »kdo ve, kaj vse bi našli, ako bi preiskalo tudi tvojo- obleko tako ra-d-ov-edno oko?« »Dovolj o tem,« ga je prekinil Izak, iz-premenil barvo ter -naglo izvlekel pisalo, kakor bi hotel zaustaviti -razgovor; ne da bi stopil z -mezga, j-e položil kos papirja na streho svoje žolte kape iin jel -nekaj čečkati nanj. Ko je zvii-l to hebrejsko pisemce, ga j-e dal romarju, rekoč: »Vsak človek v Lei-cestru pozna Kirja-ta Jaj-ra-ma iiz Lombardije; njemu nesite ta papir in znajte, da ima naprodaj šest milanskih oklepov, ki bi najslabši izmed njih ne delal sramote kronani glavi, in deset krasnih konj, ki bi naijinakaznejši lahko nosil kralja, kadar bi jahal v boj za svoje kraljestvo. To i-n vse drugo, kar vam more služiti pri turnirju, dobite na izbiro; ko bo končan, mu vrnete posojeno last — razen ako bi imeli s či-m plačati njeno ceno.« »Ali, Izak,« je rekel romar iz nasmeškom, »mar -ne v-eš, -dia zapadeta pri teh viteških igrah oprava in konj zmagovalcu? Ako- se zgodi nesreča, ne morem izgube ine plačati ne nadomestiti.« Žid je nekam osupnil nad to možnostjo; a brž je zbral s-vo-j -pogum in naglo odvrnil: »Ne, ne, ne — saj ni mogoče — še misliti nočem na to. Blagoslov našega očeta bo nad teboj. Tvoje ikoipj-e 'bo mogočno kakor Mojzesova palica.« In že j-e hotel okreniti svojega mezga; tedaj pa je zgrabil romar njega ,za plašč: »Ne, Izak, -ne zavedaš s-e, kolikšna j-e nevarnost. Konja lahko ubijejo — oprava -se utegne pokvariti — zakaj prizanašal ;ne bom ne konju ne človeku. In razen tega ne daje tvoj rod ničesar za nič; nekaj bo vendar tre-ba plačati za upora-bo.« Žid se j-e skrivil na sedlu, k-alk-or bi ga zvijalo v trebuhu; toda njegovo boljše bistvo jle premagalo' v&akdanja čustva. »Meni je vseeno,« je -dejal, »vseeno — le pusti me. Ako bo škoda, j-e ne boš ti plačevali — in ako je treba dati najemnino, jo Kirjat J a j-ram odpusti zaradi svojega sorodnika Izaka. Ostani zdrav! doda čuj me, dobri mladenič, ne spuščaj se predaleč v tisto jalovo zmešnjavo — ne zaradi konja i-n -oprave, ampak -zaradi svojega lastnega življenja in zdravih udo-v.« »Hvala leipa za cipomiin,« j-e smehljajoče odvrnil romar; »dobro se hočem okoristiti s tvojo prijaznostjo in trda bi mi morala pres-ti, da ise ti ne bi oddolžil.« Ločila -sta se in krenila vsak po svoji poti -v Sheffield. (Dalje prihodnjič- RADIO CELOVEC NEDELJA, 3. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 4. 5.: 13.45 Informacije — Po sledeh starih šeg in navad: Florjanovanje. — TOREK, 5. 5.: 13.45 Informacije — Za našo vas — Športni mozaik. — SREDA, 6. 5.: 1345 Informacije — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (Posnetki koncerta mladinskih zborov slov. gimnazije v Celovcu in nemške v Bozenu 19. 4. v Celovcu). — ČETRTEK, 7. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — Samostanska kapela (Igrajo gojenke gospodinjske šole šolskih sester v Št. Jakobu. — PETEK, 8. 5.: 13.45 Informacije — Našim materam — Pokoncilski pogovor. — SOBOTA, 9. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA SOBOTA, 2. maja: 15.40 Slavnostni večer UNICEF — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: Zapuščeni” — 16.40 Maček Mikesch — 17.40 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari — 18,00 Tedenski magazin — 18.20 „Valentin”, lahko noč oddaja za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Servus prijatelj, Elfriede Ott je obiskala Slovenijo — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — tedenski komentar Huga Portischa — 20.06 šport — 20.15 Mali človek — kaj sedaj? Ogledni obhod skozi trideseta leta — 21.30 Šport — 22.00 Čas v sliki — 22.15 »Vas prekletih”, utopističen filmi. NEDELJA, 3. maja: 16.30 Za mladino od 11. leta dalje: „Moj prijatelj Flicka” — 16.55 Za mladino od 14. leta dalje: Stik — 17.10 Brez nagobčnika — 18.00 Otto Schenk bere dela Ludwiga Thomaja: Zgodbe navihancev” — 18.25 „Valentin’, lahko noč za najmlajše — 18.30 Eggenberški glasbeni koledar za „maj” — 19.30 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Plebejci vodijo vstajo” Gunterja Grassa — 22.25 Čas v sliki. ..Senzacionalna cena" BBC - HLADILNIK, 135 It. že od S 1.690.- od vaše KAUFHOF - VELETRGOVINE VALENTIN <7' In ANGELA PLIBERK—BLEIBURG Tel. 04235 - 394 (Dauerruf 302) PONEDELJEK, 4. maja: 18.00 Rakova simfonija v Salzburgu — 18.20 „Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Družina Feuerstein — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 FBI „Posel s smrtjo” — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 šport — 22.15 čas v sliki. TOREK, 5. maja: 18.00 Walter in Connie: Tečaj angleškega jezika za začetnike — 18.20 »Valen-tin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Kultura — aktualno — 18.50 Sodnik na Divjem zahodu „Oči Teksasa” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim — 21.10 Zmagovalec”, komedija — 23.10 Čas v sliki. SREDA, 6. maja: 10.00 Televizija v šoli: Združena Evropa — 10.30 Indonezija — 11.00 Program za delavce „Vas prekletih” — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: „Gašperčck in potepuh” — 17.15 „Lassie”, zgodba psa — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.20 „Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.50 Dragi stric Bill: »Oliver”, družinska zgodba — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Finale nogometnih prvakov Evrope — 22.00 Čas v sliki - 22.15 „Mož iz Zahoda”, film. ČETRTEK, 7. maja: 16.00 Les Menestrcls — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje: „Kalif štorklja” — 17.30 Za otroke od 11. leta dalje: Flipper ,,Zaprt v podmornici” — 17.55 Za mladino od 14. leta dalje: „Tatur” — 18.20 »Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.55 S skrito kamero — 19.25 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 „Beseda”, tragikomedija Arturja Schnitzlerja — 21.25 Čas v sliki — 22.40 Kulise smrti. Koncentracijsko taborišče Mauthausen po 25. letih. Petek, 8. maja: 10.00 Televizija v šoli: Gradiščanska — 10.30 Gost pri Gertrudi Fusscnegger — 11.00 Program za delavce: Zmagovalec” — 13.00 Šport — 18.20 »Valentin”, lahko noč za najmlajše — 18.25 Avstrija — slika — 18.41 Kmetijska zbornica — 18.50 Pustolovščine ob Rdečem morju »Biseri in pirati” — 19.16 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Zlati primerek. Iz skupine »Kriminalni muzej” — 21.15 Časovni potek dogodkov. TELEVIZIJA LJUBLJANA PETEK, 1. 5.: 10.05 Praznična čestitka in napoved sporeda — 10.10 Kmetje — pesniki, recital poezije — 10.40 Folklorna skupina »Tine Rožanc” JRT 11.10 Disneyev svet — film za otroke (do 12.00) — 13.20 Prvenstvo Jugoslavije v boksu — posnetek — 14.30 Košarka Jugoslavija: Bolgarija in speedway v Crikvenici do 17.30 — 17.45 Poročila — 17.50 David Copperfield — nadaljevanje — 18.15 Osvobodilna gibanja v svetu — 18.45 Mozaik — 18.50 Portret Miroslava čangaloviča — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.40 S tokom sonca — jugoslovanski film — 22.10 Malo jaz, malo ti — quiz TV Zagreb — 23.25 Poročila. SOBOTA, 2. 5.: 10.08 Napoved sporeda — 10.10 Revolucionarna poezija — 10.40 66 pozdravov maju — zbor iz šabca — 11.00 Vrtiljak — češka mladinska opera (JRT) — 12.00 Mornarske vragolije — mladinska oddaja — 15.00 Prvenstvo Jugoslavije v Boksu — posnetek — 16.00 Košarka TWA: Jugoslavija in druge oddaje — 18.00 Obzornik — 18.05 Tiktak: P. Vorane: Prvi maj — 18.20 Lučka — zgodba iz serije Ko bo pomlad — 18.50 Po domače z ansamblom Lojzeta Slaka — 19.15 Mozaik — 19.20 Izgradnja ljudske oblasti — iz cikla posvečenega 25-letnici osvoboditve — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 - 20.35 TV magazin - 21.35 3-2-1 - 21.40 Rezervirano za risanke — 22.00 Geminus — serijski film - 22.50 TV kažipot - 23.10 Poročila. Mizarske vajence in pomočnike iščem za svoj obrat. Za hrano in stanovanje preskrbljeno. MIZARSTVO KOFLER Št. Peter 24, 9184 Št. Jakob v Rožu telefon (0 42 53) 338. NEDELJA, 3. 5.: 8.30 Primorska je vstala — zbor »Srečko Kosovel” iz Ajdovščine — 9.00 25 let prve slovenske vlade — prenos proslave iz Ajdovščine — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.55 Nadaljevanje prenosa iz Ajdovščine — 12.00 Otroška matineja: David Copperfield, risanke — 12.45 TV kažipot (do 13.05) — 15.00 Prvenstvo Jugoslavije v boksu — posnetek — 17.30 Nismo vsi angelčki — ameriški film — 19.15 Rojeni v maju — I. del reportaže — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Nogomet Sarajevo: Crvena zvezda — prenos — 21.15 3-2T — 21.30 Nadaljevanje nogometnega prenosa 22.15 Deset zapovedi — humoristična oddaja — 23.00 Športni pregled — 23.15 Propagandna oddaja - 23.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 4. 5.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Francoščina — 17.50 Jan Malik: Žogica Marogica — I. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 »Muzikorama” — zabavno glasbena oddaja — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Gregory: Mesečev vzhod in komedija B. Shavva — ... Človek s kamero — ... Poročila. TOREK, 5. 5.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 16.10 Angleščina (do 16.40) — 17.45 M. šušmelj: Jure — slon, I. oddaja — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer s slovenskimi plesi — II. oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Otrokovi prvi koraki v šolo — Sodobna vzgoja — 19.25 In terier — Iz sveta oblikovanja — 19.40 Kako bomo uporabljali novi slovar — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Velika imena sodobnega filma: Joseph Losey: Nesreča, ameriški film — ... 400 let slovenske glasbe — III. oddaja — ... Poročila. SREDA, 6. 5.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Trapollo HH 33 — nadaljevanje — 18.30 Obzornik — 18.35 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.00 Mozaik — 19.05 Narodna in zabavna glasba — 19.20 Reportaža (Bu-chenvvald) 19.50 Cikcak - 20.00 TV dnevnik -20.30 3-2-1 - 20.35 Teh naših petdeset let - 5. oddaja — 22.00 Nogometni finale za pokal prvakov — posnetek iz Milana — 23.30 Poročila. ČETRTEK, 7. 5.: 9.35 TV v šoli - 10.30 Nemščina — 10.45 Angleščina — 11.00 Francoščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (do 16.40) — 17.45 Veseli tobogan: Nova Gorica, I. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Ko sem bil vojak — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu — 19.20 Skrivnosti morja — serijski film - 20.00 TV dnevnik - 20.30 3-2-1 -20.35 25 let v ljudski državi — 21.20 Večer z Matejem Borom — 21.50 H. James: Portret neke gospe — nadaljevanje — 22.35 Poročila. PETEK, 8. 5.: 9.35 TV v šoli - 11.00 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Otroški spored — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladinski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Svet na zaslonu: Sodelovanje na mejah — 20.00 TV dnevnik — 20.30 3-2-1 — 20.35 Sedmina — slovenski film — 22.05 Malo jaz, malo ti — 23.25 Poročila. SOBOTA, 9. 5.: 10.00 Vojaška parada ob dnevu zmage — 17.15 Obzornik — 17.20 Poema 50 — recital gledališča Nova Gorica — 18.00 Koncert pihalnih orkestrov JA — prenos — 19.00 Mozaik — 19.05 Dokumentarni film — 19.20 V svobodo — ciklus posvečen 25-letnici osvoboditve — 20.00 TV dnevnik - 20.30 3- 2- 1 - 20.35 TV magazin - 21.35 3-2-1 — 21.40 Rezervirano za risanke — 22.00 Geminus —serijski film — 22.40 TV kažipot — 23.00 Poročila. Radio aparati Šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI (Hadi&kaus KERN Klagenfuri, Burggiue autoTombola (/> 0 0-< 3 < 1 o H- 3 < 5 cc 3 £ V) 3 < X O H 3 < !:■ haupttreffer Klagenfurt, am 3. Mai 1970 Flugreisen und Badeurlaube 500 weite re Treffer BOSCH - Bloupunkt Farbfemseher BOSCH- WaschvoHautomat BOSCH - Haushaltsgerate 3. HAUPTTREFFER RENAULT R6 5AUTOS 5. HAUPTTREFFER 4. HAUPTTREFFER GESAMTTREFFERVVERT * S 340.000,- * > C H O X > c (f) X > X o (S) AVT O-T OMBOLA v Celovcu, dne 3. maja 1970, ob 14. uri na sej niškem razstavišču. 5 Avtomobilov: PEUGEOT 304, FORD 15 MRS, FORD 12 M, FORD 12 M, RENAULT R 6 in 20 GLAVNIH DOBITKOV. Vstopnice za tombolo dobite v trafikah in pri vseh sodelavcih zveze vojnih žrtev. Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: »Naš tednik”, Celovec, Viktrmger Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka . v # i */ 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil, letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24,— DM, za Francijo 30,— ££r., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo rl>Ct>v 3,— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktrmger Ring 26.