Ameriške socialistke so leta 1910 priredile dan za žensko enakopravnost. To Je dalo znani revolucionarki Klari Zetkin pobudo in predlagala je, da se ustanovi mednarodni ženski dan, ki bi ga praznovali vsako C \ ŽENA -DELAVKA, ŽENA -GOSPODINJA, ŽENA -MATI, ŽENA - dr UŽBENI DELA VE C, ČESTITAMO TI ŽA PRAZNIK - OSMI MAREC! V__ _______v leto in bi potekal v znamenju boja proti imperialističnim izkoriščevalcem in boja za žensko enakopravnost. Na konferenci v Kopen-hagnu na Danskem so se istega leta zastopnice socialističnih strank odločile za mednarodni ženski dan. Konferenca je obravnavala razna vprašanja, med drugimi tudi vprašanje varstva matere in otroka ter volilne pravice žen. Za ta dan se je odločilo 17 zastopnic iz raznih držav. Že naslednje leto je pet držav praznovalo ženski praznik. Med njimi tudi Avstrija in s tem Slovenija, ki je tedaj spadala pod Avstro—Ogrsko monarhijo. Dobro nam je znano, v kakšnem podrejenem položaju je bila naša žena in žene nasploh pred drugo svetovno vojno. Bile so brez posebnih pravic, brez spoštovanja in ugodnosti, ki pa bi jih morale imeti kot žene — matere v civiliziranem svetu. Veliko breme so morale naše žene nositi med narodnoosvobodilno borbo. Dokazale so, da so sposobne pravilno odločati v težkih trenutkih, ko je šlo za usodo našega naroda. Bile so pogumne borke. Kot bolničarke so rešile življenja mnogih borcev. Brez njihove pomoči bi ostali na položajih in izkrvaveli. Mnogo mladih deklet je žrtvovalo sebe za sveti cilj v borbi — za svobodo. Danes je žena v naši družbi enakopravna z moškimi. Žena - samouprav-ljalka, ki s svojim delom odloča v vseh pomembnih vprašanjih naše humane socialistične družbe. Nova ustava ji zagotavlja še večje pravice in seveda tudi dolžnosti. Naj se tudi mi danes spomnimo naših žena, ki s svojim požrtvovalnim delom prispevajo k boljši bodočnosti in svetlejšemu jutrišnjemu dnevu! RUDI ROBIČ ***-*-*(-**-*-*-*-*****-*-***-*** „Globoko sem prepričan, da sta družbena vloga in položaj žensk zelo značilna za splošni razvoj sleherne družbe in da sleherna akcija, usmerjena v reševanje položaja žensk, prispeva k splošnemu napredku vse družbe in prek tega tudi k napredku vse svetovne skupnosti, in narobe. Boj za družbeni napredek in za pravice človeka sestavni del pa je tudi enakopravnost žensk sta neločljiva..." JOSIP BROZ TITO (iz poslanice svetovni ženski konferenci ZN 1975 v Mehiki). V času od 6. 1. 1981 do 26. 2. 1981 so bili dokončno dogovorjeni z investitorji naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO: — z R. o. „Adriagradnja-komerc” Rijeka za dodatna dela na objektu: Tribuna stadiona „Budućnost” v Titogradu Delovni prostori TOZD MKO v Ločni. Radne prostorije OOUR MKP u Ločnoj (foto K. B.). Angelca PEVEC je prišla k Pioniiju 4. maja 1953. Delala je na gradbišču kot delavka. Enako kot moški je delala pri pripravi malte, betona, nošenju opeke in podobno. Nikdar ji ni bilo težko poprijeti pri ročnem dvigalu. Še zelo živo se spominja, kako je s kolesom peljala prvo organizirano malico delavcem Pionirja. Sedaj dela kot snažilka v TOZD gradbeni sektor Novo mesto. Ko smo jo obiskali in povprašali, kako se počuti po tolikih letih dela v PIONIRJU, je samo z nekaj besedami rekla: , JJobro, sicer ne bi 28 let ostala v tem kolektivu .. Ob 8. marcu, dnevu žena, iskreno čestitamo tovarišici Angelci krt vsem zaposlenim delavkam PIONIRJA in jim želimo obilo delovnih uspehov! UREDNIŠTVO zacijska dela pri objektu TES -investicijska vrednost 768.679,-din. TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA: — s Komunalnim podjetjem Ljubljana — TOZD Javna razsvetljava Ljubljana, za izgradnjo protipožarnega rezervoarja v MMS ob Litijski cesti — investicijska vrednost 1,600.000,- din. TOZD TOGREL: — s „KRKO” — farmacevtika, kemija, kozmetika, zdravilišča in gostinstvo Novo mesto, za montažno konstrukcijo objekta: SKLADIŠČA v Bršlinu — investicijska vrednost 20,822,280,- din. PDE HERCEGNOVI: — z naročnikom „UTRO” „BOKA” Hercegnovi je podpisan aneks k pogodbi za dodatna dela pri gradnji hotela „PLAŽA” Hercegnovi — investicijska vrednost 203,076.391.- din. TOZD gradbeni sektor ZAGREB: — z Brodarskim institutom Zagreb za „Izvedbu temelja, ojačanja i montaže bočnih ploča za oscilirajuču ploču generatora valova” u Zagrebu — investicijska vrednost 2,771.247,- din. ANICA ORAŽEM investicijska vrednost 20,338.350,-din, - z Lesnim kombinatom „NOVOLES” Straža za kanali- Kako smo gospodarili v letu 1980? Ena prvenstvenih nalog ekonomske stabilizacije je tudi redno, objektivno in čimbolj celovito informiranje delavcev o rezultatih njihovega dela ter tudi o morebitnih slabostih, ki bi jih bilo treba odpraviti v prihodnosti. Prav zato in pa ker je pred nami čas zaključnih računov, ko moramo sebi in družbi pokazati, kako smo gospodarili z zaupanimi nam družbenimi sredstvi in koliko nove vrednosti smo ustvarili, je prav, da se ob doseženih rezultatih našega dela pomudimo malo dlje. Že za začetek lahko naglasimo, da smo poslovali dobro in da so ustvarjeni rezultati tako v primerjavi z istim obdobjem lani, kot v primerjavi s planiranimi, ugodni. Se zlasti pa pridobijo na vrednosti, če upoštevamo, da so bili doseženi v težavnih in nestabilnih gospodarskih razmerah, kjer je le skrajno racionalno obnašanje vseh zaposlenih ter sposobnost hitrega prilagajanja nenehno (Nadaljevanje na 3. str.) (Nadaljevanje z 2. str.) spreminjajočim se razmeram na trgu, ob pravilno izbrani poslovni politiki, moglo roditi kolikor toliko solidne rezultate. Sodeč po doseženih uspehih so delavci v naših temeljnih organizacijah, kot tudi v strokovnih službah, dovolj zgodaj iin dovolj resno dojeli ne samo nujnost uvajanja ekonomske stabilizacije, temveč tudi njene posledice in zaenkrat kar uspešno krmarili v „nemirnih vodah”. Seveda so svoj delež k dobrim rezultatom prispevale (udi višj e cene naših proizvodov (n storitev, ki jih je bilo doslej še nekako mogoče spraviti v korak s porastom proizvodnih stroškov, kljub temu pa gre nezmanjšana zasluga že omenjenim lastnim prizadevanjem za doseganje čim boljših rezultatov. Da pa ne bi samo pavšalno ocenjevali doseženih poslovnih uspehov je najbolje, če jih potrdimo še s številkami: Skupaj smo delavci Pionirja ustvarili 3.431,766.670 din celotnega prihodka, kar je za 37 % več kot v istem obdobju lani in za 3,9 % več kot smo planirali. Po pokritju materialnih stroškov poslovanja in minimalne amortizacije znaša dohodek 1.096,576.961 ali 48 % več kot v letu prej ter za 4,8 % nad planiranim. Za prav toliko Je višji čisti dohodek in znaša ^66,523.803 din. Za osebne dohodke in skupno porabo delavcev je bilo razporejenega 630,232.933 din čistega dohodka, za stanovanjsko izgradnjo sl,637.584 din ali 82,2% doseženega čistega dohodka, za Poslovni sklad 61,971.780,00 din in 22,681.456,00 din za rezerve. 12. februarja letos je bil v gosteh uredniški odbor „Vestnika” Gippos. Na seji odbora smo se dogovorili o programu in vsebinski zasnovi „Vestnika”, nato pa smo si ogledali proizvodnjo harmonika vrat v TOZD Lesni obrat ob razlagi direktorja Andreja Žnidaršiča. 12. februara ove godine bio je u gostima urednički odbor „Vestnika” Gippos. Na sjednici odbora dogovorili smo se o programu i sadržajnoj osnovi „Vestnika”, a zatim smo pogledali proizvodnju harmonika vrata u OOUR Drvni pogon uz razlaganje direktora Andreja Žnidaršiča foto: K. B.). Prikazani številčni pokazatelji potrjujejo v uvodu izrečeno pohvalo na račun letošnjega gospodarjenja, vendar je treba poudariti, da trenutno ocenjujemo le skupne rezultate, dosežene na ravni delovne organizaci-j e. Analize rezultatov po posameznih temeljnih organizacijah bi bile za ta sestavek preobsežne, mimogrede pa naj omenimo, da nekatere temeljne organizacije niso uresničile pričakovanj. Tako bodo morale TOZD gradbeni sektor Ljubljana, TOZD gradbeni sektor Krško in TOZD gradbeni sektor Zagreb, ki z ustvarjenim dohodkom kazalci rezultatov vanja DELA DELAVCEV IN POSLO- kazalec 1 • dohodek na delavca 2- dohodek v prim. s povprečno ^Porabljenimi sredstvi 3- čisti dohodek na delavca A akumulacija v primerjavi z dohodkom 3- akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 6- akumulacija v primerjavi s Povpreč. uporablj. sredstvi ' • OD in sredstva za skupno Porabo na delavca K čisti OD na delavca izplačanje iz doh. na delavca 10- celoten prihodek glede na Porabljena sredstva O. dohodek v primerjavi s Planiranim dohodkom Kh OD v primerjavi s planir. 1980 1979 IND 276.843 196.344 140 43,7 46,3 94 193.517 137.164 141 10,9 8,8 123 15,6 12,7 122 4,8 4,1 117 14.346 10.816 132 7.194 5.529 130 57.429 31.072 184 147,00 141,8 104 104,8 70,7 148 106,2 75,8 140 niso pokrile vseh obveznosti, niti niso zagotovile sredstev za razširitev materialne osnove dela v letu 1981, sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo motenj v poslovanju in za doseganje boljših rezultatov. Hkrati ko razpravljamo o doseženih uspehih v letošnjem letu smo že krepko zakorakali v leto 1981 in že so pred nami nove naloge in tudi nove težave, ki bodo po vsej verjetnosti še večje kot v letu 1980, morda pa tudi novi uspehi, če se bomo še nadalje obnašali gospodarno in odgovorno. V prihodnjem letu, oziroma v novem srednjeročnem obdobju, bo potrebno našo aktivnost usmeriti predvsem na naslednja področja: v prvi vrsti bo treba zagotoviti rast proizvodnje in dohodka, saj je od teh dveh kategorij odvisna ekonomska rast temeljnih organizacij in delovne organizacije, kot tudi ohranitev in dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Da bi to dosegli, bo potrebno: — nadalje povečevati delovno in tehnološko produktivnost dela, - zmanjševati proizvodne stroške in druge materialne stroške, — racionalizirati izrabo delovnega časa, - pospešiti dohodkovno povezovanje povsod tam, kjer prihaja do vertikalne ali horizontalne delitve dela in okrepiti združevanje dela in sredstev, - še povečati odgovornost do dela, delovnih nalog in do družbenih sredstev. Zaradi skokovitega porasta cen in življenjskih stroškov v zadnjih nekaj mesecih bodo morale tudi sindikalne organizacije v TOZD povečati svojo aktivnost, zlasti za izboljšanje položaja delavcev tam, kjer je ogrožen njihov življenjski standard. V ta namen bo potrebno: - spremljati socialni položaj delavcev z naj nižjimi osebnimi dohodki in izvajati ukrepe socialne politike, - nadalje dograjevati merila za boljše in realnejše vrednotenje proizvodnega, strokovnega in kreativnega dela ter še posebej dela v težkih pogojih dela, - kritično ocenjevati politiko delitve čistega dohodka na osebno in skupno porabo ter na sredstva za razširitev materialne osnove dela, - zagotoviti večji vpliv delavcev na vseh področjih odločanja in poslovanja, kajti glas delavcev se marsikje še premalo sliši. Kot vidimo je še precej perečih vprašanj, kamor bomo v prihodnjem obdobju morali usmeriti naša prizadevanja, vendar ni bojazni, da jih ne bi uresničili. To nam zagotavljajo dosedanji dosežki na družbeno ekonomskem področju, h katerim se je pridružil še letošnji, ki nas mora spodbujati k še boljšemu in učinkovitejšemu delu. CITA BRAČKO Zmanjšanje nesreč pri delu in bolniške -prispevek k stabilizacijskim ukrepom Kadar govorimo o varčeval-nih in stabilizacijskih ukrepih, imamo običajno v mislih zmanjšanje potrošnje na vseh ravneh, od osebne do splošne, hkrati pa povečanje produktivnosti dela in kvaliteto proizvodov. Preredko pa pomislimo, s kakšnimi stroški smo zgradili objekt in kje so še rezerve, da bi bil ostanek dohodka čim večji. Ena izmed takih možnosti je racionalno izkoriščanje delovnega časa in pa zmanjšanje izostankov z dela. Ravno ob problemu izostankov z dela se je potrebno zamisliti. Za osnovo za razmišljanje o tej problematiki si najprej poglejmo, koliko smo delali in koliko izostajali v letu 1980: — efektivne delovne ure 7.013 349 ali 76,3% - izostanki. 176 105 ali 23,7 % skupaj ure:9.249 027 ali 100 0 % Res je, da so nekateri izostanki, kot so letni dopusti državni prazniki, izostanki za izobraževalne tečaje in podobno, planirani, imamo pa veliko izostankov, ki bi jih lahko, če že ne popolnoma ukinili, vsaj zmanjšali. Poglejmo si najprej strukturo vseh izostankov v letu 1980: I. PLAČANI IZOSTANKI: 1. letni dopust 737.648 - 8,1 % 2. izredni dopust 21.444- 0,2% 3. državni prazniki 258.089 - 2,8 % 4. izobraževalni tečaji 75.031 -0,8 % 5. zastoji 138.670 - 1,5 % 6. refundacije 18.145 - 0,2 % Skupaj: 785.804- 13,6% II. BOLEZNINE: 1. boleznine v breme TOZD 507.566 -5,6 % 2. boleznine v breme KZSZ 278.238 - 3,0% Skupaj: 785.804-8,6 % OPOMBA: med bolezninami je 31.172 izgubljenih efektivnih ur ali 0,3 % zaradi nesreč pri delu. III. NEOPRAVIČENI IZOSTANKI - 55.159 - 0,6 % IV. NEPLAČANI IZOSTANKI -86.115 -0,9% SKUPAJ : I - IV = 2.176.105 ef. ur ali 23,7 % Ker nas v tem trenutku zanimajo izostanki zaradi bolezni in nesreč pri delu velja povedati, daje v letu 1980 bilo poprečno na bolniški: — zaradi bolezni 357 delavcev — zaradi nesreč pri delu 13 delavcev Skupaj: 370 delavcev Vemo, da so pogoji dela v gradbeništvu taki, da bi bilo napačno in preveč optimistično gledanje in prizadevanje, da izostanke zaradi bolezni in nesreč pri delu popolnoma zbrišemo iz seznama naših problemov, prizadevati pa si moramo, da ta problem omilimo in to z izboljšanjem delovnih pogojev, kakor tudi z delovno in varnostno disciplino. — neuporaba osebnih varovalnih sredstev 107 nesreč — nepravilni delovni postopek 97 nesreč — pomanjkanje delovnih izkušenj 61 nesreč — neočiščen gradbeni les (žeblji) 37 nesreč — neorganizirano delo37 nesreč Večkrat so oblika nesreče pri delu, materialni povzročitelj in vzrok nesreče pri delu med seboj tesno povezani. Glavni vzrok nesreč pri delu je neupo-rabljanje osebnih varovalnih sredstev, recimo varovalnih čevljev, kar povzroči zelo pogosto obliko nesreče pri delu — ubod z žebljem kot materialnim povzročiteljem. Neuporab ljanje osebnih varovalnih sredstev bi lahko preimenovali tudi v kršenje varnostne in delovne discipline. Ker ta vzrok presega 20 % vseh vzrokov, bi se morali tako kršitelji varnostne discipline kot njihovi vodje zamisliti nad tem in ukreniti vse potrebno, da se tako stanje izboljša. Pri tem je prav, da povemo še podatek, da smo v letu 1980 namenili za osebna varovalna sredstva preko 435 starih milijonov. Zelo zanimivi so tudi podatki, kateri deli telesa so bili najpogosteje poškodovani: Služba varstva pri delu redno zasleduje in analizira gibanje nesreč pri delu, vidimo pa, da je lani zaradi njih izostalo poprečno vsak dan 13 delavcev. Zato si malo podrobneje oglejmo njihovo analizo. Lani se je v podjetju pripetilo 494 nesreč pri delu. Kadar govorimo o analizi poškodb imamo pred očmi že ustaljene pokazatelje: a. oblika nesreče — kako je prišlo do nesreče, b. materialni povzročitelj — kaj je delavca poškodovalo, c. vzrok — zakaj je prišlo do nesreče. Pri analizi lanskih nesreč pri delu so ti kazalci naslednji: a. Najpogostejša oblika nesreče pri delu je naslednja: — udarec predmeta — ubod — padec na isti ravni — odlet predmeta — padec predmeta b. najpogostejši povzročitelji so: — žebelj — ročno orodje — tujek — gradbeni oder — opažni element delu so: 92 nesreč 77 nesreč 58 nesreč 56 nesreč 52 nesreč glava oči roke prsti rok telo noge 33 poškodb 68 poškodb 87 poškodb 112 poškodb 47 poškodb 147 poškodb Res je, da so poškodbam najbolj izpostavljeni deli telesa roke in noge. Zaskrbljujoče pa je stanje poškodb glave in oči. Vedeti moramo, da so poškodbe teh delov telesa običajno najbolj problematične in puščajo trajne posledice, če že ne invalidnost. Ker smo do sedaj obravnavali stanje in problematiko nesreč pri delu enotno za celo delovno organizacijo je prav, da si pogledamo tudi stanje nesreč pri delu po TOZD. Pri tem bi omenili samo odstotek nesreč na posamezno TOZD, to je, koliko delavcev se je poškodovalo na 100 zaposlenih. TOZD gr. sektor: materialni — Novo mesto 18,9% — Ljubljana 12,3 % — Krško 4,1 % 67 nesreč — Zagreb 4,2% 41 nesreč - TOZD MKO 25,5 % 40 nesreč - TOZD LO 8,7% 36 nesreč - TOZD SPO 8,0% 33 nesreč - TOZD TOGREL 2,8% - TOZD PB — nesreč pri — DSSS 0,9% — DSSS — učenci 3,9% Takoj vidimo, daje najslabše stanje v TOZD Mehansko kovinski obrat, saj se je tukaj ponesrečil vsak 4. delavec. Podrobna analiza vzrokov nesreč pri delu v tej TOZD (obrat Bršljin) pa je pokazala, da so glavni vzrok neprimerni delovni pogoji, predvsem zatr-panost delovnih prostorov in neurejeni prehodi. Upajmo, da se bo vsaj s planiranimi novimi delovnimi prostori ta problem rešil, če že ne prej. Vsekakor velja omeniti TOZD Togrel, ki ima razen zahtevne tehnologije v tovarni in nevarne montažne gradnje na terenu najboljši rezultat od vseh proizvodnih TOZD. Na koncu se vrnimo k bistvu tega sestavka. Vsak na svojem področju se prizadevajmo urediti vse potrebno, da bo naše delo varno in zdravo, saj je tudi to del ekonomije. Zavedati pa se moramo, da zdrav človek ni potreben samo združenemu delu, ampak potrebujemo zdrave in sposobne ljudi tudi v splošnem ljudskem odnoru. EDO FRANTAR Tretji kongres samoupravljavcev Jugoslavije Tretji kongres samoupravljal cev Jugoslavije, ki bo v kongresnem centru Sava od 16. do 18. junija, bo letošnje najpomembnejše družbenopolitično zborovanje, na katerem naj bi sprejeli usmeritve s pomembnimi navodili za nadaljnji razvoj našega samoupravljanja in samoupravnoekonomskih odnosov. Pobudo za kongres je dal tovariš Tito v svoji zadnji novoletni poslanici. „Srečujemo se s številnimi slabostmi, pretrgane so številne poslovne in dohodkovne vezi med organizacijami, iz tega pa izvirajo resni družbenoekonomski pa tudi politični problemi. Četudi morajo upravni organi prevzeti svoj del odgovornosti, pa ne smemo samo njim prepustiti iskanja izhoda. Delavski razred mora s pomočjo samoupravnega mehanizma, z dohodkovnim povezovanjem in s samoupravnim dogovarjanjem povezovati te pretrgane vezi in prevzeti svoj del odgovornosti. (Nadaljevanje na 5. str.) III KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE 1981 J (Nadaljevanje s 4. str.) V tem smislu mora imeti kongres samoupravljalcev pomembno vlogo in mora dati močno spodbudo", je na prvi seji odbora za sklic in pripravo kongresa opozoril njegov predsednik Mika Špiljak. Usmeritve za pripravo lil. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije so bile objavljene v Sindikalnem poročevalcu št, 8, k' je izšel 31. oktobra lani, teze *a pripravo kongresa z naslo-v°m „Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj pa v Sindikalnem poročevalcu št L ki je izšel 10. januarje letos. Sindikat bo z organizirano akcijo skušal doseči aktivno sodelovanje najširšega kroga de-avcev v pripravah na kongres da bomo odprto spregovorili o yseh vprašanjih, ki so označena v kongresnih temah, analizirali Ptakso in skušali odpraviti slabosti. Solidarnost do sočloveka Letos bo minilo že 28 le p Lar je Rdeči križ Sloveni Prevzel organizacijo prostovol jtega krvodajalstva. Osnove, r aterih so začeli razvijati pri s ovoljno krvodajalstvo in zbir; 1 krvodajalce, slonijo na globi eJ?\ humanizmu in zaves oudarnosti do sočloveka, d 0bhLa, kije krvi potreben. ; 'aša celotna usmeritev ■ ,lranju prostovoljnih krvod | cev mora biti tudi še nadal tem, da vključujemo v vrsi podajalcev vedno več dela v in da skušamo vsakej ravega človeka pridobiti, c bo dal kri vsaj nekajkrat. Krvodajalec postane lahko vsak od 18. do 65. leta starosti. Ob tem pa je za krvodajalca največje priznanje zavest, da pomaga in sodeluje v taki organizaciji krvodajalstva, ki bo tudi njemu in njegovim svojcem zagotovila kri, kadar bi jo potreboval. Krvodajalstvo je ena izmed najsolidamejših akcij, saj se v okviru te akcije združujejo občani z namenom darovati kri za rešitev sočloveka. Občinski odbor Rdečega križa Novo mesto nam je posredoval poročilo komisije za krvodajalstvo o realizaciji plana za leto 1980. V letu 1980 so na območju Dolenjske hoteli zbrati 1300 litrov krvi, kar pomeni, da se je moralo tedensko zglasiti na transfuzijski postaji 100 krvodajalcev. Ob morebitnih potrebah po določenih krvnih skupinah se je to število znatno povečalo. Potrebam po krvi je bilo moč zadostiti le z visoko moralno zavestjo delovnih organizacij, ki so, ne glede na izpolnjen plan, tega tudi krepko prekoračile, npr. Labod za 110%, Novograd za 124%, Javna skladišča za 100 %, Pionir pa za 2 %. Število krvodajalcev v naši delovni organizaciji bi se povečalo z organizacijo večkratnih krvodajalskih akcij, ki jih je v naši DO premalo. METKA BUČAR Kaj pričakujemo od popisa? Od popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1971 so nastale v našem političnem in družbenoekonomskem razvoju velike spremembe, zato pričakujemo, da se bodo te spremembe v letošnjem popisu tudi številčno izkazale. Močno so se razvile turistične dejavnosti in privatna obrt, nadaljevalo se je odseljevnje s kmetij skih področij, povečalo se je število mestnega prebivalstva, večje pa je bilo tudi preseljevanje iz republike v republiko in vračanje delavcev, ki so bili na začasnem delu v tujini. TUDI VI ODDAJTE KRI — SAJ MENDA NI MODRA? ZDA: usmeritev v atomske centrale Do konca tega stoletja morajo v ZDA zagotoviti 68 odstotkov energije več kot je proizvajajo danes, če hočejo, da bodo brez odvisnosti od drugih ugodili naraščajoči porabi. To bodo poskusili uresničiti z vlaganjem v jedersko energijo. Novi ameriški režim kljub močno okrnjenemu državnemu proračunu na področju razvoja jedrske energije in atomske oborožitve, kot vse kaže, ne bo varčeval. Sindikalni dinar iz starega papirja V jeseniški železarni bodo v vseh poslovnih prostorih namestili še dodatne koše za smeti z napisom SAMO ZA PAPIR, na dvorišče pa bo Dinos postavil dva kontejnerja, v katera bodo zbirali ta papir. Izkupiček, ki si ga od te akcije obetajo v sindikatu, bodo porabili za druge dejavnosti svoje organizacije. Ugotovili so, da so kljub vsem pozivom k varčevanju doslej zavrgli veliko starega papirja. Vsekakor je akcija Jeseničanov vredna posnemanja, pa naj bo za sindikalne blagajne donosna ali ne. Dovolj je že to, da je splošno družbeno koristna, če pomislimo, da tudi odpadni papir uvažamo že vrsto let. Hkrati pa slovenske papirnice znova na glas tožijo, kako zelc jim primanjkuje starega papirja. Proizvodnjo kartona že ustavljajo zaradi pomanjkanja starega papirja, papirnica v Krškem pa bi sama lahko uporabila ves v Sloveniji zbran in odkupljen star papir. Sodelujte na srečanju O III. kulturnem srečanju gradbenih delavcev Slovenije smo že pisali. Letos bo pri nas v Novem mestu in pokroviteljstvo je prevzela naša delovna organizacija. Danes objavljamo razpisne pogoje. Srečanje bo potekalo na naslednjih področjih: (Nadaljevanje na 6. str.) NAŠA KULTURA - ZA NAS ★ NAŠA KULTURA - ZA NAS * NAŠA KULTURA - ZA NAS (Nadaljevanje s 5. str.) I. likovnem in fotografskem, II. literarnem, III. glasbenem in folklornem. Prijavijo se lahko delavci gradbene operative, industrije gradbenega materiala, projektivnih organizacij, zaposleni v sindikatu gradbenih delavcev, učenci, študentje, profesorji in drugi delavci gradbenih šolskih centrov, srednjih gradbenih šol ter fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Sedež delovne organizacije ali šole mora biti v SR Sloveniji. I. Razstava likovnih in fotografskih del. Propozicije: 1. razstava bo žirirana. Izbor predloženih likovnih del in fotografij bo opravila tričlanska strokovna žirija, ki jo imenuje organizator. Žirija se bo pri izboru ravnala po kriteriju kvalitete. 2. O snovni pogoj je, da so dela izvirna. 3. Vsak likovnik oziroma fotoamater lahko konkurira z več deli. 4. Dopuščene so vse običajne slikarske in risarske tehnike, kiparske in grafične tehnike ter črnobela in barvna fotografija. 5. Za slikarje, kiparje in grafike je motivika svobodna, za fotografije pa je obvezna gradbeniška motivika. 6. Slike naj ne presegajo 1 m dolžine oziroma širine, grafike in fotografije naj ne bodo opremljene s paspartuji ali kaši-rane. Fotografije naj bodo formata 30X40 ali iz tega formata izvedene. II. Literarno področje. Na literarnem področju lahko sodelujejo delavci s — s prozo, — poezijo in z - gledališkimi stvaritvami. Prispevki so lahko napisani v kateremkoli jeziku jugoslovanskih narodov ali narodnosti. Dela niso honorirana. Prispevke za natečaj pošljite v treh izvodih, in sicer največ: - 6 pesmi, - dve črtice ali krajši noveli. - en potopis, — poglavje romana, — posamezno dejanje iz dela za gledališko predstavitev. Strokovna komisija bo dela pregledala ter predlagala način predstavitve na literarnem večeru. Vsak avtor naj sporoči, če bo svoja dela predstavil sam ali morda drug recitator. III. Glasbeno in folklorno področje. 1. Vokalno področje. Na vokalno glasbenem področju sodelujejo: - najmanj oktet (moški ali ženski), - moški ali ženski zbori, - mešani zbori. Program naj vsebuje najmanj pet pesmi. Pesnik besedila ali skladatelj ene od pesmi mora biti dolenjski ustvarjalec. Da ne bi več izvajalcev nastopilo z istimi deli, si organizator pridržuje pravico dokončne izbire del, zato prosimo, da v programu del označite tri dela, ki bi jih želeli izvesti na kulturnem srečanju. V primeru, da se organizator odloči za skupen nastop vokalnih skupin, bo vsem prijavljenim posredoval ustrezno notno gradivo. 2. Instrumentalno področje. Na instrumentalnem področju sodelujejo: - godba na pihala, - instrumentalni ansambli -izvajalci narodne ali resne glasbe, - vokalno instrumentalni ansambli narodnozabavne ali zabavne glasbe. 3. Folklorna dejavnost. Pravico sodelovanja imajo folklorne skupine, ki delujejo v okviru organizacij združenega dela gradbene dejavnosti. Folklorne skupine prijavijo program dveh narodnih plesov, ki jih žele predstaviti. Kulturno srečanje bo od 11. do 16. maja 1981 v Novem mestu. Prijave pošljite do 31. marca 1981 na naslov: SGP „PIONIR” n. sol. Novo mesto, Komisija za pripravo III. KULTURNEGA SREČANJA GRADBINCEV, Kettejev drevored 37, 68000 Nove mesto. Za vsa pojasnila lahko kličete po telefonu št. (068) 23-686, int. 13 — tovarišico Katjušo BORSAN. Prijavi, ki jo boste poslali do 31. 3. 1981, priložite: — število nastopajočih, — podatke o delu izvajalca (nastanku, nastopih, itd.), — podatke o zborovodji, umetniškem vodji ali vodji skupine, — naslov organa ali osebe, s katero naj se organizator povezuje, — minimalne tehnične zahteve (za izvedbo plesa, površina odra, število garderob itd.). K. B. Božidar Jakac in Dolenjska Dolenjska založba, ki deluje v okviru Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra, bo v prvi polovici leta 1981, v sodelovanju s Kulturno skupnostjo in Občinsko skupščino Novo mesto, izdala monografijo „BOŽIDAR JAKAC IN DOLENJSKA”. Kot pove naslov, bo monografija predstavila del življenjske stvaritve umetnika, akademika Božidarja Jakca, ki je ožje vezan na Dolenjsko in njegovo rodno mesto. Odvečno se nam zdi predstavljanje življenjskega in umetniškega opusa mojstra, ki se je toliko ukvarjal z rodno deželo in rodnim mestom. Umetnostni in likovni kritiki so enotni v oceni, da pomeni slikarski opus, ki je nastal v Jakčevih zgodnjih letih v Novem mestu in njegovi okolici pomembno, če že ne kar odločilno poglavje v vsem njegovem delu. Njegov osebni slog so pogojevale mehke oblike dolenjske pokrajine celo do te mere, daje tudi vse drugo slikal z mehkim, valovitim dolenjskim navdihom. Jakčeva Dolenjska in Novo mesto nastopata v njegovem opusu kot protagonist, kot pasivni motiv in kot aktivni navdihovalec sloga. Avtor teksta je novomeški rojak, umetnostni zgodovinar in kritik Milček Komelj, ki velja v slovenskem in jugoslovanskem prostoru za najboljšega poznavalca Jakčevega dela. Pri izboru slik in grafik je razen avtorja sodeloval tudi Jakac sam. Monografija bo prvenec v novoustanovljeni Dolenjski založbi, natiskana pa bo v tiskarni Mladinske knjige v Ljubljani. Format knjige je 24X27 cm, obsega skupno 160 strani, od tega 80 celostranskih barvnih in 40 črnobelih reprodukcij. Tekst bo opremljen s povzetkom in celotnim prevodom v angleškem jeziku. Monografija bo dragocen prispevek kulturni zakladnici Dolenjske. Knjiga je hkrati reprezentančno darilo trajne vrednosti, darilo za poslovne partnerje in sodelavce ter primerno darilo delavcem ob delovnih jubilejih in podobnih prilikah. Božidar Jakac: AVTOPORTRET (5.1. 1957) Zmagovalci v veleslalomu v kategoriji C: Željko Kauzlarić, Milan Terček in Jože Mlakar. Zmagovalke v veleslalomu: Katjuša Borsan, Majda Šuštar in Ljuba ^uh, žal jo zakriva Jožef Alojz, predsednik IO SŠD, ki podeljuje kolajno za osvojeno tretje mesto. Tudi pri tekih se pade, kot kaže ta primer. Prva pomoč tudi s športom — Peteline Cvetka in Medle Sonja spremljata tekmovalce, seveda z željo, da le ne bi bilo zlomov. Zmagovalci v tekih prejemajo priznanja. Božo, Maijan, Rudi in Davor v važnem pomenku. ----------------------------------------------------------------\ Vse fotografije s športnih tekmovanj: Katjuša Borsan Edo Frantar, vodja ekipe DSSS, ki so naslednji organizatoiji zimskega športnega dne, prejema pokal pokrovitelja v trajno last. Šesti zimski športni dan Letošnja zima nudi izredne pogoje za vse vrste zimskih športov. Tako smo Pionirjev VI. zimski športni dan organizirali doma na Gorjancih. Pokroviteljstvo je prevzel TOZD Projektivni biro, pripravljalnemu odobru in njegovemu predsedniku Tonetu Grandovcu pa gre vsa pohvala, da smo se vsi, ki smo se udeležili tega dneva, počutili prijetno in bili zadovoljni z doseženimi rezultati. Rekordno število tekmovalcev, kar 280 jih je bilo, se je pomerilo v veleslalomu, tekih in sankanju. Kot vedno so bili tekmovalci deljeni po startnih grupah: moški A do 30 let, B od 30—40 in C nad 40 let. V ženski konkurenci sta bili dve grupi v veleslalomu: D do 30 let in E nad 30 let. Pri tekih ženskih grup ni bilo, prav tako ni bilo grup pri sankanju. VELESLALOM — moški: • A. 1. Kušar Rudi DSSS, 2. Oštrbenk Franc TOGREL, 3. Šonc Marjan^ TKI, 4. Strniša Jože PB, 5. Štangelj Jože SPO; B. 1. Lipnik Tomaž PB, 2. Slapšak Janko TKI, 3. Tratar Božo SPO, 4. Rebernik Drago TKI, 5. Duh Miha MKO; C. 1. Grandovec Tone PB, 2. Yerček Milan PB, 3. Kauzlarič Željko TOZD N. m., 4. Mlakar Jože PB, 5. Strmšek Mirko DSSS; VELESLALOM — ženske: D. 1. Vitasovič Jelka DSSS, 2. Pugelj Irena TKI, 3. Starič Zvonka DSSS, 4. Gostiša Irena DSSS, 5. Plaznik Polona PB; E. 1. Šuštar Majda DSSS, 2. Borsan Katjuša TKI, 3. Duh Ljuba DSSS, 4. Intihar Ivica TOZD Lj., 5. Topčagič Janja TOZD Lj.j TEKI — moški: A. 1. Strniša Jože PB, 2. Jamnik Vinko TOGREL, 3. Kušar Rudi DSSS, 4. Zaletel Stane PB, 5. Strmec Slavko TKI; B. 1. Maj e s Jože DSSS, 2. Lipnik Tomaž PB, 3. Vesel Tone TKI, 4. Račečič Albert DSSS, 5. Verček Milan PB; TEKI - ženske: C. 1. Saje Maijeta PB, 2. Pugelj Irena TKI, 3. Borsan Katjuša TKI, 4. Bračko Martina DSSS, 5. Slapšak Ida TOZD Krško SANKANJE: 1. Rihtar Branko TOZD Krško, 2. Pečar Mario TOZD Keramika, 3. Pavlič Dušan PB, 4. Jerele Vlado TKI, 5. Oštrbenk Franc TOZD TOGREL. Ekipno je zasluženo zmagala DSSS s 1427,46 točkami pred TOZD PB s 1328,49 točkami in TOZD TKI s 1132,51 točkami. Sledijo: TOZD Krško, SPO Novo mesto, Ljubljana, TOGREL, MKO, LO, Keramika in Metlika. Ne smemo pa pozabiti na lepo potezo naših smučarjev — vaditeljev, ki so sicer tekmovali in se je njihov rezultat štel v skupno točkovanje, odrekli pa so se kolajnam, da so jih prejeli naslednji uvrščeni. Kaj naj bi še napisali? Morda le to, da smo spoznali, da Gorjanci res predstavljajo bodoči smučarski center Dolenjske. Že sedaj zgrajeni objekti, ki so jih prispevali DO Pionir, Novo-teks, IM V Elektro in drugi, predstavljajo lep del potrebnih zmogljivosti, ki bodo v celoti izkoriščene za svoje namene šele, ko bo smučarski center zgrajen. K. B. 4 Ivan ŠKEDELJ s zadnjimi močmi p1 Novost našega letošnjega zimskega športa so bili prav gotovo teki. Tekmovalcev je bilo nekaj čez 60 (foto K. B.). Stil pa stil — Ivanka Šuštaršič tik pred padcem. Tako se pa pade Daje bilo na našem srečanju pravo športno vzdušje, pove med drugim tudi tale fotografija . .. VI \ Tone Grandovec ni samo dober organizator, ampak tudi vnet športnik. Maijan Filipčič napeto opazuje progo med vožnjo . . . Rezultati smučarskega dvuboja med SGP GROSUPLJE in SGP PIONIR 1. ŽENSKE KATEGORIJA A - nad 30 let 1. CERKVENIK Beti, SGP Grosuplje 2. GANTAR Alenka, SGP Grosuplje 3. ŠUŠTAR Majda, SGP Pionir 4. BORSAN Katjuša, SGP Pionir KATEGORIJE B - do 30 let 1. VITASOVIĆ Jelka, SGP Pionir 2. COTMAN Janja, SGP Grosuplje 3. JESENOVAC Valči, SGP Grosuplje 2. MOŠKI KATEGORIJA C - nad 40 let 1. SLUGA Anton, SGP Grosuplje 2. KAUZLARIĆ Željko, SGP Pionir 3. ZUPANC Rudi, SGP Grosuplje 4. VERČEK Milan, SGP Pionir 5. MLAKAR Jože, SGP Pionir 6. GRANDOVEC Tone, SGP Pionir 7. HARISCH Rajko, SGP Grosuplje KATEGORIJA D - od 33 -40 let 1. MARKOVIČ Janez, SGP Grosuplje 2. VESEL Tone, SGP Pionir 3. LOGAR Jože, SGP Grosuplje 4. LIPNIK Tomaž, SGP Pionir 5. SLAPŠAK Janko, SGP Pionir 6. REBERNIK Drago, SGP Pionir 7. MALENŠEK Jože, SGP Pionir KATEGORIJA E - do 33 let 1. KUŠER Rudi, SGP Pionir 2. ŠONC Marjan, SGP Pionir 3. ZIMIC Mirko, SGP Grosuplje 4. OSTERBENK Franc, SGP Pionir 5. SRNEL Franc, SGP 7. PAVLIČ Dušan, SGP EKIPNO Grosuplje Pionir 1. SGP „GROSUPLJE” 6. GANTAR Andrej, SGP 8. ŠTANGEU, SGP 136,19 točk Grosuplje Grosuplje ' 2. SGP „PIONIR” 120,27 točk Vesel Tone, Markovič Janez (Grosup.) in LipnikTomaž - zmagovalci v kategoriji od 33-40 let. Jelka Vitasovič, prva v ženski grupi do 30 let, na dvoboju SGP Grosuplje in SGP Pionir v Kranjski gori. Zmagovalna trojka v kategoriji do 33 let v dvoboju Grosuplje-Pionir v Kranjski gori. Kušar Rudi, Šonc Marjan (Pionir), Zimic Mirko (Grosup.) Ženama čestitamo 8. MART Američke socijalistkinje su 1910 godine priredile dan za žensku jednakopravnog. Taj rad dao je podsti-poznatoj revolucionarki Klari Zetkin i predložila je da se osnuje međunarodni dan žena koji bi se slavio svake godine i proveo bi se u znamenju borbe protiv imperijalističkih izrabljeva-Ca i borbe za žensku ravnopravnost. Žena - radnica, žena - domaćica, žena - majka, žena - društveni radnik, čestitamo Ti za praznik OSMI MART! Na konferenciji u Kopenhagenu u Danskoj zastupnice socijalističkih stranaka su se još iste godine odlučile za međunarodni dan žena. Konferencija je raspravljala o raznim pitanjima. Između ostalih i o pitanju zaštite majke i djeteta te pravu žena na izborima. Za taj dan odlučilo seje 17 zastupnica iz raznih država. Već slijedeće godine je pet država slavilo praznik žena. Među njima i Austrija a time i Slovenija, koja je tada pripadala Aust-ro—Ugarskoj monarhiji. Dobro nam je poznato u kakvom je podređenom položaju bila naša žena i uopće žene prije drugog svjetskog rata. Bile su bez posebnih prava, bez poštovanja i ugodnosti koje bi morale imati kao žene — majke u civiliziranom svijetu. Naše su žene morale nositi veliki teret tokom narodnooslobodilačke borbe. Dokazale su da su sposobne pravilno odlučivati u teškim trenutcima, kada se radilo o sudbini našeg naroda. Bile su hrabri borci. Kao bolničarke spasile su živote mnogih boraca. Bez njihove pomoći ostali bi na položajima i iskrvarili. Mnogo mladih djevojaka žrtvovalo je sebe za sveti cilj u borbi — za slobodu. Danas je u našem društvu žena ravnopravna sa muškarcima. Žena — samoupravljač koja svojim radom odlučuje o svim važnim pitanjima našeg huma- nog socijalističkog društva. Novi ustav osigurava joj još veća prava, a naravno i dužnosti. Danas se i mi sjećamo naših žena, koje svojini požrtvovnim radom doprinose boljoj budućnosti i svijetlijoj sutrašnjici. RUDI ROBIČ ******+*-*-Mc-Mc+-*t**-fc*****-M<-****-*<**-Mf-K ■*+*+**-*■*+** ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ********************************************** „Ponosen sem, da sem na čelu armade, v kateri je tako veliko žensk. Ženske Jugoslavije, ki so v tem boju s tolikšnim samozatajevanjem dale tolikšne žrtve in ki tako stoje v prvih vrstah narodnoosvobodilnega boja, imajo pravico, da danes tu, enkrat in za vselej, ugotove, da mora ta boj roditi sadove tudi za ženske narodov Jugoslavije, da nihče ne more nikoli več iztrgati iz njihovih rok teh drago plačanih sadov. Za to stvar naših žensk se bodo zavzele naša narodnoosvobodilna vojska in vse ženske, ki so v prvih vrstah velikega boja. Morda kdo zunaj sanja, da se bo v Jugoslaviji po vojni začelo spet vse po starem. da bodo ženske spet šle v kuhinje in ne bodo o ničemer odločale. Toda ženske so opravile zrelostni izpit; pokazale so, da niso sposobne delati samo v gospodinjstvu, ampak da so se sposobne bojevati tudi s puško v roki, da lahko tudi vladajo in imajo oblast v »*okah .. JOSIP BROZ TITO (decembra 1942 v Bosenskem Petrovcu, na prvi državni konferen-ci AFŽ). Kako smo gospodarili u 1980 godini? C ^ Jedan od osnovnih zadataka ekonomske stabilizacije također je objektivno i što cjelovitije informiranje radnika o rezultatima njihovog rada te o mogućim slabostima koje bi u budućnosti trebalo odkloniti. Upravo zato i zbog toga jer je pred nama spisak zaključnih računa, vrijeme kada moramo položiti račune pred sobom i pred društvom, kako smo gospodarili povjerenim nam društvenim sredstvima i koliko smo ostvarili nove vrijednosti, dobro je da se kod postignutih rezultata našeg rada zadržimo malo duže. \_____________________________J Već u uvodu možemo naglasiti da smo poslovali dobro i da su ostvareni rezultati kako u uporedbi sa istim razdobljem prošle godine, tako i u uporedbi sa planiranim povoljni. Posebno dobijamo na vrijednosti ako uzmemo u obzir da su bili postignuti u teškim i nestabilnim privrednim odnosima, gdje je samo krajnje racionalno ponašanje svih zaposlenih te spo- sobnost brzog prilagođavanja neprestano promjenjljivim odnosima na tržištu uz pravilno izabranu poslovnu politiku moglo uroditi koliko toliko solidne rezultate. Sudeći po postignutim uspjesima radnici u našim osnovnim organizacijama kao i u stručnim službama dovoljno ravno i dovoljno ozbilno shvatili su ne samo nužnost uvođenja ekonomske stabilizacije, već i njene posljedice i zasada dosta uspješno kormilarili u „nemirnim vodama11. Naravno svoj udio u dobrim rezultatima doprinejele su i više cijene naših proizvoda i usluga koje je dosada još uvijek bilo moguće nekako dovesti u korak sa porastom proizvodnih troškova, a uprkos tome nesmanjena zasluga pripada već pome-nutim vlastitim nastojanjima za postizanjem što boljeg rezultata. Da ne bi samo paušalno ocijenjivali postignute poslovne uspjehe najbolje je ako jih potvrdimo i brojevima: Radnici pri Pioniru skupno smo ostvarili 3.431,766.670 din ukupnog prihoda, što je za 37 % više nego u istom razdoblju prošle godine i za 3,9 %više nego što smo planirali. Po pokriću materijalnih troškova poslovanja i minimalne amortizacije, dohodak iznosi 1.096,576.961 ili 48% više nego u prošloj godini te za 4,8 % više od planiranog. Za isto toliko viši je čisti dohodak i iznosi 766,523.803 din. Za osobne dohotke i zajedničku potrošnju radnika bilo je raspoređeno 630,232.933 din čistega dohotka, za stambenu izgradnju 51,637.584 din ili 82,2 % postignutog čistog dohotka, za poslovni fond 61,971.780 din i 22,681.456 din za rezerve. POKAZATELJI REZULTATA RADA RADNIKA I POSLOVANJA Red. br. Pokazatelj 198o 1979 IND i. Dohodak po radniku 276.843 196.344 14o 2. Dohodak u upor.sa prosječno upotrebijenim sredstvima 43,7 46,3 94 3. čisti dohodak po radniku 193.517 137.164 141 4. Akumulacija u uporedbi sa dohotkom lo,9 8,8 123 5- Akumulacija u uporedbi aa čistim dohotkom 15,6 12,7 122 6. Akumulacija u uporedbi sa prosječ.upotreb.sredstvima 4,8 4,1 117 7. OD i sredstva za zajedničku potrošnju po radniku 14.346 10.816 132 8. čisti OD po radniku 7.194 5.529 13o 9. Isplaćivanje iz doh.po radniku 57.429 31.072 184 lo. Ukupan prihod obzirom na potrošena sredstva 147,00 141,8 lo4 11. Dohodak u uporedbi sa planiranim dohotkom lo4,8 7o,7 148 12. OD u uporedbi sa plan.OD lo6,2 75,8 14o Prikazani brojčani pokazatelji potvrđuju u uvodu izrečenu pohvalu na račun ovogodišnjeg privređivanja, ali treba naglasiti da trenutno ocjenjujemo samo zajedničke rezultate postignute na nivou radne organizacije. Analize razultata po pojedinim osnovnim organizacijama bile bi preopširne, a usput pomenimo da neke osnovne organizacije nisu ostvarile očekivanja. Tako će OOUR građevinski sektor Ljubljana, OOUR građevinski sektor Krško i OOUR građevinski sektor Zagreb, koje ostvarenim dohotkom nisu pokrile sve obaveze ni osigurale sredstava za proširenje materijalne osnove rada u 1981 godini, morati usvojiti odgovarajuće mjere za uklanjanje smetnji u poslovanju i za postizanje boljih rezultata. Ujedno, kada raspravljamo o postignutim uspjesima u ovoj godini već smo dosta zakoračili u 1981 godinu i već su pred nama novi zadaci kao i nove teškoće koje će najvjerojatnije biti još veće nego u 1980 godini, a možda i novi uspjesi, ako se i nadalje budemo ponašali gospodarno i odgovorno. U narednoj godini odnosno u novom srednjeročnom razdoblju bit će potrebno našu aktivnost prije svega usmjeriti na slijedeća područja: u prvom redu trebat će osigurati porast proizvodnje i dohotka, jer je od te dvije kategorije ovisan ekonomski rast osnovnih organizacija i radne organizacije kao i očuvanje i povećanje životnog nivoa radnih ljudi. Da bi to postigli bit će potrebno: — i nadalje povećavati radnu i tehnološku produktivnost rada, — smanjivati proizvodne troškove i druge materijalne troškove, Tako izgleda vsak dan na parkirnem prostoru servisne delavnice TOZD MKO v Ločni, kjer izvršujejo servise za vozila IMV — Renault, prikolice, kombije ter vsa ZASTAVA vozila 101 LADE itd. Ovako izgleda svaki dan na parkiralištu servisne radionice OOUR MKP u Ločnoj gdje se obavljaju servisi za vozila IMV — Renault, prikolice, kombije, te sva vozila „ZASTAVA” 101, LADE itd. (foto: K.B.) — racionalizirati iskorištenje radnog vremena, — ubrzati dohodovno povezivanje svugdje gdje dolazi do vertikalne ili horizontalne raspodjele rada i ojačati udruživanje rada i sredstava, — još povečati odgovornost do rada, radnih zadataka i do društvenih sredstava. Zbog skokovitog porasta cijena i troškova života u posljednjih nekoliko mjeseci morat će i sindikalne organizacije u OOUR povećati svoju aktivnost posebno u smjeru poboljšanja položaja radnika, posebno tamo gdje je ugrožen njihov životni standard. U tu svrhu će biti potrebno: — pratiti socijalni položaj (Nadaljevanje na 13. str.) (Nadaljevanje z 12. str ) radnika sa najnižim osobnim dohotcima i sprovoditi mjere socijalne politike, — i nadalje dograđivati mjerila za bolje i realnije vrednovanje proizvodnog, stručnog i kreativnog rada i posebno rada u teškim radnim uvjetima, — kritički ocjenjivati politiku raspodjele čistog dohotka na osobnu i zajedničku potrošnju, te na sredstva za proširenje materjalne osnove rada, — osigurati veći utjecaj radnika na svim područjima odlučivanja i poslovanja, jer se još uvijek glas radnika premalo čuje. Kao što vidimo ima još mnogo gorućih pitanja, kamo ćemo u narednom razdoblju morati usmjeriti naša nastojanja ali nema bojazni da jih nećemo ostvariti. To nam osiguravaju dosadašnja dostignuća na društveno ekonomskom podru-cju, ujedno pridružio se je i ovogodišnji, koji nas mora pod-sticati na bolji i efikasniji rad. ČITA BRAČKO Smanjenje nesreča na radu i bolovanja -doprinos stabilizacijskim mjerama Kada govorimo o štednji i stabilizacijskim mjerama obično imamo na umu smanjenje potrošnje na svim nivoima od osobe do opće, a istovremeno povećati produktivnost rada i kvalitet proizvoda. Rijetko pomislimo kakvim smo troškovima izgradili objekt i gdje su još rezerve da bi ostatak dohotka m° što veći. Jedna od takvih mogućnosti je racionalno iskorištavanje radnog vremena i smanjenje izostanaka s rada. Potrebno se je upravo zamisli nad problemom izostanaka sa rada. Kao osnovu za razmišljanje o toj problematici pogledajmo koliko smo radili i koliko izostajali u 1980 godini: ) efektivni—radni sati 7.013.349 ili 76,3 % ~ izostanci 2.176.105 ili 23,7 % ukupno sati:9.249.027 ili 100,0 % Istina je da su neki izostanci kao što su godišnji odmori, državni praznici, izostanci za obrazovne tečajeve i slično, planirani, ali imamo mnogo izostanaka koje bi mogli, ako ne potpuno ukiniti, bar smanjiti. Najprije pogledajmo strukturu svih izostanaka u 1980 godini: I. PLAĆENI IZOSTANCI: 1. godišnji odmor737.648 - 8,1 °t 2. vanredni dopust21.444 — 0,2 aA 3. državni praznici 258.089 - 2,8 % 4. obrazovni tečajevi 75.031 - 0,8% 5. zastoji 138.670 - 1,5 % 6. refundacije 18.145 - 0,2 % ukupno: 785.804- 13,6% II. BOLOVANJA c) uzrok — zašto je došlo do nesreće. Kod analize prošlogodišnjih nesreća na radu ti su pokazatelji slijedeći: a. Najčešći obliik nesreće na radu je slijedeći: — udarac predmeta 92 nesreća — ubod 77 nesreća — pad na istom nivou58 nesreća — odskok predmeta 56 nesreća — pad predmeta 52 nesreća b. Najčešći materijalni pro-uzročitelji su: — čavao 67 nesreća — ručno oruđe 41 nesreća — strani predmet 40 nesreća — građevinska skela 36 nesreća — element oplate 33 nesreća L bolovanja na teret OOUR 507.566 - 5,6 % 2. bolovanja na teret KZSO 278.238 - 3,0% ukupno: 785.804 - 8,6 % PRIMJEDBA: tokom bolovanja izgubljeno je 31.172 efektivnih sati ili 0,3 % zbog nesreća na radu. III. NEOPRAVDANI IZOSTANCI - 55.159 - 0,6 % IV. NEPLAĆENI IZOSTANCI -86.115-0,9% UKUPNO: I - IV = 2.176.105 ef. sati ili 23,7 % Jer nas u ovom trenutku zanimaju izostanci zbog bolovanja i nesreće na radu treba reći da je u 1980 godini bilo prosječno na bolovanju — nije radilo: — zbog bolesti: 357 radnika — zbog nesreća na radu: 13 radnika ukupno: 370 radnika Znamo da su uvjeti rada u građevinarstvu takvi da bi bilo pogrešno i previše optimistično gledanje i nastojanje da izostanke zbog bolesti i nesreća na radu potpuno izbrišemo iz spiska naših problema, ali moramo nastojati da taj problem umanjimo i to poboljšanjem uvjeta rada, kao i radnom i zaštitnom disciplinom. Jer služba zaštite na radu redovno prati i analizira kretanje nesreća na radu, a vidimo da je prošle godine zbog njih izostalo prosječno svakog dana 13 radnika, malo podrobnije pogledajmo njihovu analizu. Prošle su se godine dogodile 494 nesreće na radu. Kada govorimo o analizi povreda imamo pred očima već ustaljene pokazatelje: a) oblik nesreće — kako je došlo do nesreće, b) materijalni prouzročitelj — što je oštetilo radnika, c. Glavni uzroci nesreća na radu su: — neupotreba osobnih zaštitih sredstava 107 nesreća — nepravilan radni postupak 97 nesreća — nedostatak radnog iskustva 61 nesreća — neočiščeno građevinsko drvo čavala 37 nesreća — neorganizirani rad 37 nesreća Više puta su oblici nesreće na radu, materijalni prouzročitelj i uzrok nesreće na radu međusobno tijesno povezani. Glavni uzrok nesreća na radu je „neupotreba osobnih zaštitnih sredstava11, recimo zaštitnih cipela, što veoma često prouzrokuje oblik nesreće na radu „ubod s čavlom11 kao materijalnim prouzročiteljem. Neupotre-bu osobnih zaštitnih sredstava mogli bi nazvati i kršenje zaštitne i radne discipline. Jer taj uzrok premašuje 20 % svih uzroka, morali bi se prekršitelji radne discipline kao i njihovi rukovodioci zamisliti nad tim i poduzeti sve potrebno da se takvo stanje poboljša. Kod toga je dobro da pomenemo i podatak da smo u 1980 godini namijenili preko 435 starih milijuna za osobna zaštitna sredstva. Također su jako zanimljivi podaci, koji su djelovi tijela najčešće bili povrijeđeni: — glava — oči — ruke — prsti ruke — tijelo — noge 33 povrede 68 povrede 87 povrede 112 povrede 47 povrede 147 povrede Istina je da su ruke i noge najizloženiji djelovi tijela za povrede. Zabrinjavajuće je stanje povreda glave i očiju. Moramo znati da su povrede tih djelova tijela obično najproblematičnije i ostavljaju trajne posljedice, ako ne i invaliditet. Jer smo do sada obrađivali stanje i problematiku nesreća na radu jedinstveno za cijelu radnu organizaciju, dobro je da pogledamo i stanje nesreća u radu po OOUR. Kod toga bi samo pomenuli postotak nesreća na pojedinu OOUR tj., koliko se je radnika povrijedilo na 100 zaposlenih. OOUR gr. sektor: - Novo mesto 18,9% -Ljubljana 12,3% - Krško 4,1 % - Zagreb 4,2 % - OOUR MKP 25,5 % - OOUR DP 8,7 % - OOUR SPP 8,0 % - OOUR Togrel 2,8 % - OOUR PB - RZZS 0,9 % - RZZS — učenici 3,9 % Odmah se može opaziti da je najslabije stanje u OOUR Mehaničko kovinarski pogon, jer ovdje se je unesrećio svaki 4. radnik. Detaljna analiza uzroka nesreća na radu u ovoj OOUR (pogon Bršljin) pokazala je da su glavni uzroci neodgovarajući radni uvjeti, prije svega pretrpanost radnih prostorija i neuređeni prelazi. Nadajmo se da će se novim planiranim radnim prostorijama ovaj problem riješiti, ako ne već prije, a ono bar onda. Svakako treba pomenuti OOUR Togrel koji pored komli-cirane tehnologije u tvornici i opasne montažne gradnje na terenu ima najbolji rezultat od svih proizvodnih OOUR. Vratimo se na kraju biti ovog sastava. Probajmo svatko na svom području urediti sve potrebno da naš rad bude siguran i zdrav, jer i to je dio ekonomike. Konačno, moramo biti svjesni toga da zdrav čovjek nije potreban samo udruženom radu, već trebamo zdrave i sposobne ljude u slučaju even-tuelne agresije i opće narodnog otpora. EDO FRANTAR Solidarnost do čovjeka Ove je godine već prošlo 28 godina od kada je Crveni križ Slovenije preuzeo organizaciju dobrovoljnog davanja krvi. Temelji na kojima su počeli razvijati dobrovoljno davanje krvi i sakupljati davaoce krvi, oslanjaju se na dubokom humanizmu i savjesti čovjekove solidarnosti od čovjeka, do bolesnika kome je potrebna krv. Naše cjelokupno usmjeravanje na sakupljanju dobrovoljnih davaoca krvi i nadalje mora biti u tome da u redove davaoca krvi uključujemo sve više radnika i da pokušamo svakog zdravog čovjeka pridobiti da bar jednom da krv, jer svatko od 18. — 65. godina starosti može postati davaoc krvi. Uz to za svakog je davoca krvi najveće priznanje shvatanje da pomaže i sudjeluje u takvoj organizaciji davanja krvi, koja će također njemu i njegovoj rodbini osigurati krv ako je bude trebao. Davanje krvi je jedna od najsolidamijih akcija, jer se u okviru tih akcija udružuju građani u cilju darovanja krvi za spašavanje čovjeka. Općinski odbor Crvenog križa Novo mesto dostavio nam je izvještaj Komisije za davanje krvi o realizaciji plana za 1980 godinu. Plan u 1980 godini za područje Dolenjske bio je 1300 litara krvi, što znači da se je tjedno na transfuzijskoj stanici moralo javiti 100 davaoca krvi. Prilikom mogućih potreba za određenim krvnim grupama taj se je broj znatno povećao. Potreba po krvi bilo je moguće osigurati samo visokom moral- nom sviješću radnih organizacija, koje su bez obzira na ispunjen plan, baš taj jako prekoračile, npr. Labod za 110%, Novograd za 124 %, Javna skladišča za 100 %, a Pionir za 2 %. Broj davaoca krvi u našoj radnoj organizaciji povećao bi se kada bi više puta organizirali akcije davanja krvi kojih je u našoj RO premalo. METKA BUČAR Treći kongres samoupravljača Jugoslavije Treći kongres samoupravljača Jugoslavije koji će biti u kongresnom centru Sava od 16. do 18. juna, bit će ovogodišnje najvažnije zborovanje, na kojem bi trebali usvajati smjernice sa važnim uputama za daljnji razvoj našeg samoupravljanja i samoupravno—ekonomskih odnosa. Podsticaj za kongres dao je drug Tito u svojoj zadnjoj novogodišnjoj poslanici. Suočavamo se sa brojnim slabostima, pretrgane su brojne poslovne i dohodovne veze između organizacija, a iz toga proiziiaze ozbiljni društveno-ekonomski a i politički problemi. Premda upravni organi moraju preuzeti svoj dio odgovornosti, ne smijemo samo njima prepustiti traženje izlaza. Radnička klasa mora pomoću samoupravnog mehanizma, dohodovnim povezivanjem i samoupravnim dogovaranjem povezivati te pretrgane veze i preuzeti svoj dio odgovornosti. U tom smislu „kongres samoupravljača mora imati važnu ulogu i mora dati jaki podsticaj", upozorio je na prvoj sjednici odbora za sazivanje i pripremu kongresa njegov predsjednik Mika Spilja k. Smjernice za pripremu III kongresa samoupravljača Jugoslavije bile su objavljene u Sindikalnom izvjestiocu br. 8., koji je izišao 31. oktobra prošle godine, a teze za pripremu kongresa sa naslovom „Udruženi rad u borbi za socijalističko samoupravljanje i društveno-ekonomski razvoj" u Sindikalnom izvjestiocu br. 1., koji je izišao 10. januara ove godina Sindikat će organiziranom akcijom pokušati postići aktivnu suradnju najšire baze radnika u pripremema za kongres, da radnici otvoreno progovore o svim pitanjima koja su označena u kongresnim temama, i analiziraju praksu i pokušaju ukloniti slabosti. Ili KONGRES SAMOUPRAVLJAČA JUGOSLAVIJE 1981 Še vedno sporno: vprašanje št. 9 Vprašanje št. 9 v obrazcu P-1 za popis prebivalstva se glasi: pripadnost narodu, narodnosti ali etnični skupini. Pod vprašanjem pa je obrazložitev: v skladu s 170. členom ustave SFRJ občanu ni treba odgovoriti na to vprašanje. Besedilo ustave namreč pravi: „Občan se ni dolžan izjavljati, kateremu narodu oziroma narodnosti pripada, in se tudi ne opredeliti za pripadnost h kakemu narodu oz. narodnosti." Besedila tega vprašanja so se od prvega popisa v povojni Jugoslaviji, ki je bil leta 1948, večkrat spremenila. Sedaj imajo državljani SFRJ možnosti opredeljevati se za vse narodne, narodnostne in etnične skupine, v katere so všteti tudi Muslimani, ali pa se vpisali pod posebno rubriko pod „Jugoslovani". Opredelitev za „Jugoslovana" ne more biti tudi opredelitev za narodnost. Kakšna bo zdaj sestava prebivalstva Slovenije 31. marca 1971 je imelo prebivalstvo SR Slovenije naslednjo narodnostno sestavo: Slovencev 94,0 %, Hrvatov 2,2%, Srbov 1,2%, Muslimanov 0,2 %, Albancev 0,1 %, Črnogorcev 0,1 % in Makedoncev 0,1 %. Vseh prebivalcev so našteli 1,727.137. Z več kot devetdesetimi odstotki Slovencev je Slovenija narodnostno najbolj homogena republika v Jugoslaviji, čeprav smo tudi v Sloveniji lahko zabeležili vse predstavnike osebnih narodnosti, razen Romunov. Največ je bilo Madžarov (9.785). Tako je bilo stanje ob zadnjem popisu prebivalstva v Sloveniji. Sedanji popis bo tudi glede narodnostnega sestava prinesel verjetno zanimive spremembe. PIONIR -občinski prvak v veleslalomu Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu zveze sindikatov je 1. februarja pripravila v Črmošnjicah XIV. zimske športne igre. Nastopilo Je 259 tekmovalcev. PIONIR so zastopali: moška ekipa: Sonc Marjan, Tomljanovič Gorazd, Kovačič Tomaž, Jerele Vlado, Jamnik Milan, Oštrbenk Franc, Tratar Božo, Pavlič Dušan, Ogrin Marko, Strniša Jože, Kušar Kudi, Vesel Tone, Bračko Slavko, Rebrnik Drago, Verček Milan, Grandovec Tone, Zupanc Marjan inJVllakar Jože. Zenska ekipa: Šuštar Majda, B°rsan Katjuša, Vitasovič •mika, in Pugelj Irena. Najboljši posamezniki so se P° starostnih grupah uvrstili takole: moški do 25 let (52 tekmovalcev): 1. Šonc Marjan, 9- Tomljanovič Gorazd, 10. Kovačič Tomaž, 15. Jerele Vlado. Moški od 26-35 let (102 tekmovalcev): 7. Oštrbenk Franc, 10. Tratar Božo, 22. Pavlič Dušan itd. Moški od 36-45 let (32 tekmovalcev): 1. Vesel Tone, 6. Bračko Slavko, 14. Rebernik Drago, 21. Verček Milan idt. Moški nad 45 let (19 tekmovalcev): 5. Zupanc Marjan, 7. Mlakar Jože. Zenske do 30 let (25 tekmovalk): 5. Vitasovič Jelka, Pugelj Irena (odstopila) Zenske nad 30 let (29 tekmovalk); 13. Borsan Katjuša, Šuštar Majda (odstopila) Ekipno moški: 1. SGP PIONIR 508 točk, 2. KRKA 494 točk, 3. NOVO LES 493 tQčk, 4. IMV 431 točk, 5. ISKRA 429 točk, 6. NOVOTEKS400 točk itd. Ekipno ženske: 1. KRKA 209 točk, 2. Zdravstveni center !63 točk, 3. NOVOLES 153 točk, NOVOTEKS 149 točk, 5. IMV 134 točk, 6. SGP »PIONIR” 123 točk, itd. K. B. Dopisujte v naše skupno glasilo — to je boljše od jeze oeš da o vaši TOZD nič ne berete! Tudi TOZD TKI je organiziral svoj športni dan v Gabrju. Doseženi so bili dobri rezultati. Tonije kot Križaj, naj se vidijo „elanove smučke”. Pokal Javorovice Na pobočju Gorjancev, na Javorovici, kjer je 4. bataljon Cankarjeve brigade 16. marca 1944 izkrvavel skoraj do zadnjega moža, je bilo v nedeljo, 15. februarja, v organizaciji^ smučarskega društva Šentjernej 12. spominsko tekmovanje v veleslalomu. Sodelovalo je blizu 250 smučarjev in smučark, od pionirjev, pionirk, mladincev, mladink, članov, članic do veteranov. Spominski pokal je osvojila naša smučarska ekipa v sestavi: — člani: 1. Tratar Božo (Pionir), 2. Kušar Rudi (Rog), 3. Šonc Matjan (Pionir), Oštrbenk Franc (Pionir), 8. Vesel Tone. — Veterani: Grandovec Tone, Bračko Slavko in Rebernik Dragot — Članice: Šuštar Majda in Pugelj Irena sta zaradi padca morali odstopiti, Katjuša Borsan pa je bila 11. K. B. ŠAH: radničko prvenstvo Novog mesta Na radničkom prvenstvu Novog mesta u I. skupini jesenji krug takmičenja završio je kako slijedi: prvo mjesto osvojila je ekipa IMV sa 15 bodova, zatim slijedi PIONIR sa 13 bodova, KRKA sa 12,5 bodova, BORAC je sakupio 8,5 bodova, DRUŠTVO PENZIONERA 6 bodova i ekipa NOVOLES 5 bodova. Kako se ovu gdinu računaju zbirni plasmani i bodovi iz proljetnog i jesenjeg dijela takmičenja, to je ukupni pobjednik ekipa PIONIRA koja je na oba takmičenja sakupila 27,5 bodova. Dmga je ekipa lanjskog pobjednika KRKA sa 26,5 bodova, dok je tek treći u ukupnom zbiru bodova jesenji pobjednik ekipa IMV sa 24 boda. Zatim slijedi ekipa BORAC sa 19 bodova, peta je ekipa DRUŠTVA PENZIONERA sa 14 bodova, a po-sledna je ekipa NOVOLESA sa svega 9 bodova, i ova će se ekipa sledeće godine takmičiti u II skupini. EKIPA PIONIRA je u proljetnom i jesenjem dijelu takmičenja igrala u sastavu: Komelj, Matjašič, Hrnjak, Skube i Mlinar. Najbolju igru u jesenjem dijelu takmičenja prikazao je Hrnjak koji je pobjedio sve protivnike, a zatim slijedi Matjašič koji je tri puta pobjedio i dva puta igrao nerješeno. VOJKO MLINAR „Ognjeni krst" za EMŠO Vsi občani v Sloveniji bomo do dneva popisa dobili svojo „EMŠO" (enotno matično številko), ki nas bo poslej spremljala vse življenje in skozi vse urade. V statističnem pregledu popisa bo EMŠO prvič igrala povezovalno vlogo znotraj statističnega sistema, na popisnicah pa bo omogočala tudi kontrolo popisa. III Cijanov memorial Krajem prošle godine učesto-vala je prva i druga ekipa PIONIRA na III. Cijanovom merno-rijalu, gdje je prva ekipa u sastavu Poredoš, Komelj, Mrvar i Matjašič zauzela vrlo dobro četvrto mjesto, iako je imala do zadnjeg kola velike šanse da osvoji i treće mjesto a time i vrijedan kristalni pokal, ali je protiv zadnje plasirane ekipe HIDROELE-KTRE postigla tek minimalnu pobjedu i zaostala je za treče-plasiranom ekipom KOGRAD iz Dravograda za jedan bod. Prvo mjesto osvojila je po treći put ekipa domačina i to prva ekipa INGRADA iz Celja, dok je drugo mjesto osvojila ekipa EMO iz Celja. Najbolji rezultat postigao je Matjašič koji je postigao iz 15 partija 12 bodova, zatim slijedi Mrvar sa 11 bodova, Poredoš sa 9 bodova i Komelj je osvojio 8 bodova. Druga ekipa PIONIRA u sastavu Filipčič, Skube, Mlinar i kao gost Primožič podjelila je sa drugom ekipom ENGRADA iz Celja X-XI mjesto u konkurenciji 16 ekipa. VOJKO MLINAR IrfS Aktov) šen | dAKA r&msT PtvAvcA Tem- Lee TtOf*CA PATINA 2*. c m W*c. T0Z.t> NM PREME -TENKA r ČCKA A*>c. S¥£TT>“ valka 06. j ITA IONA FV&TA 6AVAR ZENKtA zhen-ica v ruštMi KAlA REKA skaliti W|2AR. OMtnt *TA* SLOVAN UZD NM iqtA s KARlAMl BteuČ. VOKAIA TIZD NfA MAtHHA 'TATfJK