Globalna ocena izvajanja srednjeročnega plana DO Lesna v obdobju 1976-1979 in opredelitev njenega položaja v gospodarstvu SR Slovenije V družbenem planu SR Slovenije so bili opredeljeni naslednji cilji in naloge, ki naj bi zagotovili kvaliteten napredek v razvoju proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov: — uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na vseh področjih družbene reprodukcije, — stalno izboljševanje življenjskega standarda delavcev in občanov ob poudarjeni krepitvi družbenega standarda, — stabilnejši gospodarski razvoj na osnovi kvalitetnih dejavnikov razvoja ob skladnejših odnosih v obsegu in strukturi proizvodnje in porabe, — spremembe v strukturi proizvodnje in investicij v smeri dogovorjenih prednostnih nalogah, — intenzivnejše gospodarsko sodelovanje s tujino, povečanje izvoza blaga in storitev, racionalno nadomeščanje uvoza ter doseganje večje skladnosti v zunanjetrgovinskih tokovih, — izvajanje prednostnih nalog družbenih dejavnosti, zlasti na področju usmerjenega izobraževanja, raziskovalnega dela, osnovnega zdravstvenega varstva in nekaterih področij kulture, — uresničevanje družbeno dogovorjene kadrovske politike, ki temelji na kvalitetnejših osnovah ter uveljavljanje življenjskih in kulturnih standardov pri zaposlovanju, 1980 cL tečno nooo Leto zeLL o&em detaocem in kmetom kooperantom Jke&ne cSLooenfc Qtadec ciltedni&ki odbor — skladnejši družbenoekonomski razvoj vseh območij v SR Sloveniji ter smotrno prostorsko razporejanje dejavnosti in objektov. Vse te zahtevane naloge naj bi izvajali v LESNI v okviru naslednjih materialnih možnostih: rast dohodka za okoli 13 % (gospodarstvo SRS 6 «/o) letno, zaposlenosti 2,3 % (gospodarstvo SRS 3 %) letno, produktivnosti dela za okoli 10 % (gospodarstvo SRS 3,6 %) letno, osebnih odhodkov na zaposlenega za okoli 5 °/o (gospodarstvo SRS 3 %) letno, izvoza blaga za okoli 23 % (gospodarstvo SRS 8,2 «/o) ter uvoza blaga za okoli 21 % (gospodarstvo SRS 5 ®/o) letno. Delež investicij v osnovna sredstva v dohodku naj bi znašal okoli 29 °/o, za enostavno in razširjeno reprodukcijo pa naj bi ostalo poprečno kar 36 % dohodka. Naloge, opredeljene v družbenem planu SR Slovenije naj bi se izvajale v slovenskem gospodarstvu v mnogo bolj skrčenih okvirih, kot smo si jih zadali v LESNI, pa se je že ob pripravah in sprejemanju plana pogosto postavljalo vprašanje ali niso vse te naloge preveč zahtevne. Analize izvajanja družbenega plana po štirih letih ponovno kažejo, da dogovorjene naloge, ki pomenijo bistven preobrat od dolgoročnih tendenc, presegajo možnosti tega petletnega obdobja in jih bo zato treba na marsikaterem področju prenesti v naslednje srednjeročno obdobje. Razmeroma ugodni količinski rezultati slovenskega gospodarstva (dosežena stopnja rasti družbenega proizvoda znaša po oceni 5,5 °/o — planirana 6°/o — in višja stopnja rasti investicij, kot je bila predvidena) pa so bili doseženi drugače, kot je bilo predvideno. LESNA Fizični obseg proizvodnje LESNE se je v štirih letih tega srednjeročnega obdobja povečal v gozdarski dejavnosti za 7 °/o (2,3 % letno) in v lesni industriji za 53 °/o (18 °/o letno), njen dohodek pa za 121%, to je poprečno za 40% letno. Hitra rast dohodka je v veliki meri rezultat inflacijskih gibanj v našem gospodarstvu. Ob predpostavki, da je razmerje med prihodkom in dohodkom v naši OZD konstantno, lahko prevedemo dohodek na stalne cene tako, da uporabimo deflatorje, ki veljajo za vrednost skupne proizvodnje. V našem primeru je torej realna sprememba vrednosti proizvodnje enaka spreminjanju fizičnega obsega proizvodnje. Realno se je torej dohodek v gozdarski dejavnosti v LESNI povečeval za 2,3 o/o letno, čeprav se je vsako leto zmanjšalo število zaposlenih za 2 %. To pomeni, da je dohodek v celoti rasel zaradi večje produktivnosti dela, ki je v gozdarski dejavnosti LESNE rasla poprečno za 4,3 % na leto. Dohodek v lesni industriji LESNE se je povečeval mnogo hitreje — za 18 % na leto, število zaposlenih pa samo za 5 % na leto. Produktivnost je rasla v tej dejavnosti torej poprečno za 13 % na leto (v tem obdobju je znašala poprečna letna rast produktivnosti v slovenski industriji 4 %). Družbeni proizvod, ki naj bi se povečal največ zaradi boljše produktivnosti, je porastel v glavnem zaradi večjega zaposlovanja. Slabše gospodarjenje je bilo poleg visoke stopnje rasti splošne in skupne potrošnje vzrok za zmanjšanje sredstev za reprodukcijo, investicije pa so kljub temu rasle hitreje kot dohodek. Osnovni vir sredstev za investicije je postal kredit (1979 v SRS 56% potrebnih sredstev). Posledica tega pa je ekonomska nestabilnost, saj je razširjena reprodukcija v večji meri odvisna od domačih in tujih kreditnih virov, kot od ustvarjenega dohodka. To pomeni tudi zmanjšanje vpliva gospodarstva na investicije, saj na primer samo 16 % lastnih sredstev v večjih investicijah jugoslovanskega gospodarstva v preteklem letu ni moglo zagotoviti realnega odločanja v OZD, ne povečuje pa tudi zainteresiranost le-te za razširjeno reprodukcijo — posledica tega je neučinkovito investiranje. Razen tega pa se mora v pogojih negativne realne obrestne mere in hitrega zagotavljanja denarnih sredstev brez oklevanja investirati v lasten razvoj in ni časa, da bi se zbralo več sredestev za resne investicije — posledica tega pa je velika razdrobljenost in neučinkovitost naložb. Slabša rast produktivnosti dela je skupaj z visoko rastjo domačih cen vzrok za slabše rezultate našega gospodarstva na področju vključevanja v mednarodno menjavo. Eden od vzrokov, da smo slabše gospodarili, kot smo načrtovali, je tudi v premajhni povezanosti rasti osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti dela. Ob tem, ko je produktivnost v prvih štirih letih plana rasla za 2,3 % letno, so rasli realni OD za 3,2 % letno. Razen tega pa se v delivi OD krepijo elementi solidarnosti (delitev po potrebi), manj pa elementi delitve po delu, kar se kaže v zmanjšanih razponih OD. LESNA - gozdarstvo KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE, IZRAŽEN V CENAH 1975 - ( oblovina iglavcev, listavcev in gozdnogojitvena dnina ) Y- ' '■{ planirano Toda dohodek na zaposlenega lahko uporabljamo kot kazalec poslovnega uspeha le, če upoštevamo, da je le-ta rezultat živega in minulega dela ter uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Dohodek na zaposlenega je torej produkt tehnične opremljenosti dela in razmerja med dohodkom ter poprečno angažiranimi produkcijskimi sredstvi. Tehnična opremljenost dela je v LESNI v primerjavi s poprečjem gozdarstva in lesne industrije SRS v letošnjem letu malo manj nad republiškim poprečjem kot leta 1976 (glej: Opredelitev položaja LESNE v gozdarstvu in lesni industriji SRS), razen tega pa dohodka na enoto poprečno angažiranih poslovnih sredstev (družbenoekonomske donosnosti) nismo uspeli dvigniti na poprečje naših panog. Za poprečjem zaostajamo letos že 25 % (leta 1976 še 23 «/o). S tem smo uspeli pojasniti visoko načrtovano rast dohodka in produktivnosti v LESNI. Za slovensko gospodarstvo je bila predvidena 3,6% rast produktivnosti, mi pa smo načrtovali kar 10% rast. Vendar prednosti, ki smo jo imeli v visoki tehnični opremljenosti, in rezerv v donosnosti sredstev nismo izkoristili. V letu 1976 je delavec v LESNI ob 153% tehnični opremljenosti glede na gozdarstvo in ustrezne dejavnosti lesne industrije Slovenije dosegel 118% višino dohodka ustreznih panog v SRS, v prvem polletju letošnjega leta LESNA-lesna industrija KOLIČINSKI OBSEG PROIZVODNJE, IZRAŽEN V POGOJNIH m3 - faktor preračuna iz leta 1976 000 pog.m3 500 ~ 400 - planirano 300 pa ob 139% tehnični opremljenosti samo še 105% višine dohodka. Iz tega lahko sklepamo, da v Lesni v poprečju manj učinkovito izkoriščamo poslovna sredstva pri doseganju dohodka kot gozdarstvo in lesne industrije SRS. V politiki OD smo načrtovali, da bo rast OD zastajala za rastjo produktivnosti dela in se plana za razliko od poprečne slovenske OZD tudi držali. V štirih letih se je poprečni osebni dohodek na zaposlenega precej povečal, višji življenjski stroški pa so pretežni del tega porasta vsrkali vase. Realni osebni dohodki v naši delovni organizaciji so se tako povečali v štirih letih samo za 7 %, oziroma 2,3 % letno. Kasneje bomo videli, da pomeni ta nižja rast od republiškega poprečja dejansko le normaliziranje stanja, saj so bili poprečni OD v naši DO razen v proizvodnji stavbnega pohištva nad republiškim poprečjem v dejavnosti (glej: Opredelitev položaja posameznih dejavnosti LESNE v SRS v letih 1976 in 1979). Slabša konkurenčna sposobnost naših OZD, ki je odraz zaostajanja produktivnosti dela za ravnijo, doseženo v svetovnem gospodarstvu (produktivnost v slovenski industriji je 2—3-krat nižja v primerjavi z razvitimi evropskimi državami), se še posebej v razmerah, ko je povpraševanje na našem trgu ob relativno visokih domačih cenah ugodno, kaže v premajhni zainteresiranosti za izvoz in racionalno substitucijo uvoza. V naši delovni organizaciji se je povečevala vrednost izvoza, merjena v tekočih cenah, poprečno samo za 4 °/o letno, vendar se zaradi manjšega uvoza izvozno uvozna bilanca ni poslabšala. Največji delež našega izvoza predstavlja žagan les, ki je proizvod tehnološko nezahtevne proizvodnje, ki v Sloveniji najmanj zaostaja v poprečni produktivnosti dela za npr. Zahodno Nemčijo za okoli 1,5 do 2,0-krat, oziroma precej manj kot ostale kapitalno intenzivnejše vrste proizvodnje, ki zaostajajo v produktivnosti 2—3-krat in so zaradi tega še manj konkurenčno sposobne na svetovnem tržišču. Ko smo govorili o produktivnosti dela v SR Sloveniji v tem planskem obdobju, smo omenili slabšo reproduktivno sposobnost gospodarstva zaradi kvalitete dela, ki zaostaja za predvideno in zaradi sekundarne (splošna in skupna potrošnja) in interne razdelitve (osebni dohodki), ki rasteta prehitro. Takšno gibanje velja za vso Jugoslavijo in kot rezultat je stopnja družbene akumulacije (sredestva, ki so na razpolago za celotno reprodukcijo v primerjavi s poprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi) padla od okoli 10 % 1971 leta na okoli 4 % v poslednjih letih. Razen tega smo ugotovili, da so tudi v naši DO osebni dohodki relativno še previsoki, čeprav se njihov delež v dohodku manjša. AKUMULATIVNOST je v slovenskem gospodarstvu dokaj ugodna v primerjavi z jugoslovanskimi razmerami — vzrok je v podaljšanju ugodnih tržnih razmer in inflaciji in tudi v ugodnejših razmerjih v razporejanju dohodka. V letu 1978 je celo narasla od 3,2% na 5,3%. Tudi akumulativnost LESNE se je v zadnjih letih izboljšala, čeprav je še vedno neprimerno pod republiškim poprečjem. Leto 1976 1977 1978 1979 akumulativnost 0,53 % 2,0 % 2,1 % 2,7 % LESNA 3,2 % 5,3% GOSPODARSTVO SRS 3,0 % 6,0 % LESNA IND. SRS Zakon o združenem delu določa v svojem 152. členu minimalno akumulacijo kot dogovorjeni kriterij uspešnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi. Nedoseganje takšne akumulacije šteje zakon za motnjo v gospodarjenju, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Ocenjuje se, da je danes v našem gospodarstvu ta meja okoli 2,5%. INVESTICIJE. Nezadostna akumulativnost daje močan pečat strukturi v finančnem pokrivanju investicij. Planirana struktura virov financiranja investicij v tekočem srednjeročnem planu LESNE predvideva skupaj z združenimi sredstvi poprečno 44% lastnih sredstev in 64% kreditov (10% tujih). Uspeli smo zbrati v letu 1976 pri večjih investicijah še 50% investicijskih sredstev, dve leti kasneje pa samo še 18% (lastna sredstva skupaj z združenimi sred- stvi). Podrobnejša struktura finančnega pokrivanja večjih investicij v letu 1978 pa je bila v LESNI in v jugoslovanskem gospodarstvu naslednja: LESNA Jugoslavija domači krediti 57 82 42 60 tuji krediti 25 18 lastna sredstva 15 36 združena sredstva 3 4 Vlaganja v osnovna sredstva so predstavljala v dohodku LESNE v letih 1976—1977 15%, 27%, 53% in 17%, prosta sredstva za investicije (od sredstev za investicije odštejemo odplačila kreditov za trajna obratna sredstva in odplačila investicijskih kreditov v določenem letu in dobimo prosta sredstva za investicije) pa 19%, 14,5%, 9,1%, —6,3%. Ilustracija nazorno kaže razliko med investicijami in prostimi sredstvi za investicije, ki smo jih morali pokriti z zadolževanjem zunaj delovne organizacije. 100% LESNA DELEŽ INVESTICIJ IN PROSTIH SREDSTEV ZA INVESTICIJE V DOSEŽENEM DOHODKU Prosta sredstva za investicije dobimo tako, da od razpoložljivih na srecfsVva'In ?n|Oj^v|szrwj>jiM ZQ kjeaitov za tra sredstev trajna obrat- DOHODEK UH razi jka.med .investicijami .in.. prostimi sredstvi za investicije E22pozitivna razlika -prostih sredstev je vec/Rot smo investirali prosta sredstva za investicije k o 1976 29% 21% doseženo planirano 76-79 76-80 Število zaposlenih je naraslo v LESNI od leta 1976 do 1979 za 13 %, v gozdarstvu in lesni industriji** SRS pa nekaj manj, saj se je delež zaposlenih v Lesni v panogah SRS povečal za 1,4 %. Relativno se je zmanjšal delež celotnega prihodka, na isti ravni pa je ostal delež dohodka, ki ga ustvari naša DO, v dohodku obeh panog v SRS. Dohodek, ustvarjen na enoto poprečno uporabljenih poslovnih sredstev, je v LESNI narasel za 3 %, poprečno uporabljena poslovna sredstva na delavca pa za 90 %. V naši DO uporabimo še vedno 39 % več poslovnih sredstev na zaposlenega kot poprečna slovenska DO v gozdarstvu in lesni industriji, razen tega pa se je rentabilnost pri nas relativno počasneje povečevalo kot v poprečju v ponogah. To kaže, da je dohodek rasel v glavnem zaradi izboljševanja tehnične opreme. Osebni dohodki so še vedno za 9% višji od slovenskega poprečja, delež sredstev za reprodukcijo v ustvarjenih sredstvih v SRS pa je občutno manjši kot leta 1976. V prvem delu smo ugotovili, da se akumulativnost LESNE izboljšuje, zato sklepamo, da je relativno zmanjšanje sredstev za reprodukcijo v glavnem posledica manjše minimalne amortizacije (v SRS so predstavljala sredstva za reprodukcijo v letu 1976 20 % dohodka — LESNA 28 %, letos pa 25 % dohodka — LESNA 20 %). Iz tabel, ki sledijo, je mogoče ugotoviti položaj posameznih dejavnosti LESNE v SRS, ki so ga imele v letu 1976 in mesto, ki jim pripada v naši republiki v njihovi dejavnosti danes. (Nadaljevanje na 4. strani) Glasilo VIHARNIK izdaja organizacija združenega dela LESNA Slovenj Gradec, gozdarstvo in lesna industrija, n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Vida Vrhnjak, Tone Modic, Ludvik Kotnik, Jože Gosak, Marija Krautberger, Oto Cegovnik, Hedvika Janše, Jurij Sumečnik, Andrej Sertel, Marjan Cuješ, Maks Nabernik. — Glavni urednik: Andrej Sertel, odgovorna urednica: Ida Robnik, lektorica: Majda Klemenšek, tehnični urednik' Bruno Žnideršič, naklada: 5000 izvodov. — Klišeji in tisk: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, Tržaška cesta 14, 62000 Maribor, 1979. OPREDELITEV POLOŽAJA LESNE V GOZDARSTVU IN LESNI INDUSTRIJI ** SLOVENIJE V LETIH 1976 in 1979 v 000 din 19 7 6 1 9 7 9 1. - VI SRS LESNA 2 : 1 v% SRS LESNA 5 : 4 v% INDEKS 1 2 3 4 5 6 6 : 3 Celotni prihodek 9 086 067 1 010 640 11 10 525 623 1 199 872 11 100 Dohodek 2 401 689 257 316 11 2 619 223 356 833 14 127 Povprečno uporabljena posl. sredstva na delavca 218 265* 386 821* 177 267 970* 763 539* 285 161 Dohodek na delavca 103 870* 123 118* 118 230 560* 314 806* 137 116 Neto OD na zaposlenega 3 882,46* 4 2 64* 109 6 284,55* 6 835* 109 100 Sredstva za reprodukcijo 473 604 71 147 15 643 944 76 365 12 80 Število zaposlenih 23 123 2 090 9 22 727 2 267 10 111 Zaloge 568 848 102 583 18 849 132 105 174 12 67 * din ** Proizvajalci žaganega lesa SRS (012201) " plošč in furnirja SRS (012202) " stavbnega pohištva (012322) VIR: Podatki in kazlci 1977, 1979 I. - VI., SDK SRS, Ljubljana OPREDELITEV POLOŽAJA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI LESNE V SRS V LETIH 1976 in 1979 TOZD GOZDARSTVA : gozdarstvo SRS 030000 v 000 din 19 7 6 1 9 7 9 1 - VI. 1 N D E X SRS LESNA 2 : 1 v% SRS LESNA 5 : 4 v % 6 : 3 1 2 3 4 5 6 CElotni prihodek 2 839 890 313.578 11,0 4.608.252 276.316 11,99 100 Dohodek 979 997 98.198 10,0 1 .094.130 102.475 9,37 94 Dohodek na delavca 118 040 * 112.870 * 95,6 275.120* 250.560 * 91,07 95 Neto OD na zaposlenega 4 210* 4. 725 * 112 6.780* 7.525 * 111 91 Del doh. za bruto OD 613 697 62.673 10,2 475.120 96.136 10,12 99 Sredstvo za reprodukcijo 166 199 20.937 12,6 225.014 37.134 8,25 65 Število zaposlenih 8 302 870 10,5 7.954 818 10,28 98 Zaloge 78 194 7.833 10,0 89.983 3.469 3,9 39 * v din VIR: Podatki in kazalci 1976,1979 I - VI. , SDK SRS, Ljubljana TOZD ŽAGE : proizvajalci žaganega lesa SRS 012201 ■ 1 97 6 19 7 9 1 - VI. 1 N It t X SRS LESNA 2 : 1 v% SRS LESNA 5 : 4 v% 6 : 3 1 2 3 4 5 6 Celotni prihodek 1 551 999 148.575 9,6 1 615 692 110.402 6,8 71 Dohodek 355 177 35.240 9,9 403 337 26.084 6,5 66 Dohodek na delavca 97 738 * 131.000* 134,0 217 140 * 211 206 * 97,3 73 Neto OD na zaposlenega 3 594 * 3.763 * 104,7 5 921 * 6.231 * 105 100 Bruto osebni dohodki 229 262 18.281 7,8 191.289 12.541 6,6 85 Sredstva za reprodukcijo 76 813 8,577 11,2 115.820 6.169 5,3 47 Štev. zaposlenih 3 634 269 7,4 3.715 247 6,7 91 Zaloge 114 004 10.042 8,8 242.334 10.975 4,5 51 * v din VIR: Podatki in kazalci 1976, 1979 l.-VI. , SDK SRS, Ljubljana TIP Otiški vrh : proizvajalci plošč in furnirja SRS (012202) v 000 338 kosil, 74 polovičnih kosil, 285 cel. večeri j, 71 pol. večerij koristili usluge v Filip Jakovu 3 dni; 70 kosil, 105 večerij Pri izgradnji je sodelovala tudi naša temeljna organizacija Novice iz TIP Otiški vrh Na kongresih ZK, sindikata in mladine je bilo poudarjeno, da se mora združeno delo povezovati s krajani krajevne skupnosti, v kateri ima svoj sedež, vendar to naj ne bi bila samo fomalna oblika preko delegatov, ki zastopajo združeno delo v krajevni skupnosti, ampak tudi v drugih oblikah, ki krepijo vezi med krajevno skupnostjo in TOZD. Tovarna ivernih plošč Otiški vrh, ki je v krajevni skupnosti Šentjanž, je že od vsega začetka navezala stike s krajevno skupnostjo, bodisi v obliki finančne in materialne pomoči za delo družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti ali drugače. V mesecu septembru 1979 smo med ostalim skupno uspešno izvedli akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, katere nosilec je bila krajevna skupnost Šentjanž. Šentjanž, majhna vas, iz dneva v dan spreminja svojo podobo in postaja vedno večja. Tukaj je v zadnjih letih zrastlo precej hiš, vzporedno s tem pa so rastle tudi potrebe po zadovoljevanju vsakodnevnih potreb, kot so šola, vrtec, trgovina. Tega pa žal ni bilo. Šolarji se vsak dan vozijo v šolo v Dravograd, ker je v Šentjanžu zaradi prostorske stiske pouk le do četrtega razreda. Tako so se že pred več leti krajani Šentjanža odločili, da s samoprispevkom in s pomočjo širše družbene skupnosti zgradijo novo osnovno šolo. Z izgradnjo nove šole so pričeli v jeseni leta 1978, letos za praznik republike 29. novembra pa bo že slavnostna otvoritev. Nova šola bo imela 12 učilnic, večnamenski prostor, dva prostora za predšolsko vzgojo, upravni prostori z zbornico, fotolaboratorij in drugo. Tako se otrokom iz Šentjanža ne bo več potrebno voziti za vtobusi v šolo v Dravograd, kajti njihova šola bo popolna osemletka. Tudi Tovarna ivernih plošč je pomagala pri izgradnji šole in sicer je vzdrževanje tovarne izvajalo vsa elektroinstalacijska dela. Delegati delavskega sveta tovarne pa so sklenili, da prevzame naša tovarna pokroviteljstvo nad novo osnovno šolo v Šentjanžu. To je še ena izmed mnogih vezi med krajani Šentjanža in delavci tovarne ivernih plošč. Upamo, da se bo tako sodelovanje še nadaljevalo in še bolj utrdilo. H. JANŠE Osnovna šola v Šentjanžu v izgradnji Kviz v Tovarni ivernih plošč Otiški vrh Republiška konferenca ZSMS je sprožila v letošnjem letu akcijo: MLADOST V PESMI, BESEDI in SPRETNOSTI. Tej akciji je namenila posebno pozornost tudi OK ZSMS Dravograd, ki je razpisala tekmovanje osnovnih organizacij. Ta akcija je prispevek mladih pri praznovanju letošnjih partijskih jubilejev, 60 let revolucionarne poti SKOJ s poudarkom na prehojeni revolucionarni poti maršala TITA in ohranjanje tradicij in pridobitev NOB in socialistične revolucije. Ta akcija pa je tudi oblika idejnopolitičnega usposabljanja mladih, prav tako pa tudi ena od oblik združevanja in aktiviranja mladih. Najprej je bilo občinsko predtekmovanje v okviru osnovnih organizacij ZSMS v občini in sicer trije KVIZI. Prvič je bilo tekmovanje osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, ki se ga je udeležila tudi OO ZSMS Tovarne ivernih plošč, drugič je bilo tekmovanje med osnovnimi organizacijami ZSMS v krajevnih skupnostih in tretjič tekmovanje med učenci OO ZSMS osnovne šole. Tekmovanje osnovnih organizacij zveze socialistične mladine v združenem delu je organizirala in pripravila osnovna organizacija ZSMS Tovarne ivernih plošč, dne 9. novembra v tovarni ivernih plošč. Tekmovanja so se udeležile OO ZSMS Monterja Dravograd, Tekstilne tovarne Otiški vrh in Tovarne ivernih plošč Otiški vrh. Zmagala je ekipa osnovne organizacije ZSMS Monterja iz Dravograda, ki se je nato udeležila tudi finalnega tekmovanja v Dravogradu. Tovarna ivernih plošč pa je v tem tekmovanju zasedla drugo mesto in Tekstilna tovarna Otiški vrh tretje mesto. V okviru tekmovanja pa so bile tudi točke kulturnega programa. H. JANŠE Dne 22. 9. 1979 smo se poslovili od našega dobrega soseda ROBERTA PANZI Rodil se je leta 1922 na majhni Planšakovi kmetiji v Mlakah. Kot prvorejenec je moral zelo zgodaj prijeti za delo. Že kot štirinajstletni fantič je pomagal očetu »furat« z visokih Perniških in Soboških planin. Sreča mu vsekakor ni bila preveč naklonjena. Že s petnajstimi leti je začel samostojno voziti les. Bil je le premalo vešč takega dela, zato se mu je pripetila nesreča. Pri zaviranju je padel pod voz in konji so ga vlekli več metrov po cesti naprej. Boleče rane mu je mati sama zdravila doma na skednju. Majhna kajža je bila komaj za bivanje njegovih bratov, denarja pa tudi niso imeli, da bi mu lahko oskrbeli zdravljenje v bolnici. Brž ko je ozdravel, je moral prijeti za težko delo pri tujih ljudeh. Tu se je še večkrat srečal z lažjimi ali težjimi nezgodami. V upanju, da mu bo v tujini sreča bolj naklonjena, je odšel v tujino. Tam pa ga je zajela vojna vihra. Okušal je okupatorjeve grozote v ujetništvu. Iz ujetništva je pobegnil in se peš, ves izčrpan vrnil v svoj domači kraj. Po vojni je nekaj časa gozdaril po avstrijskih gozdovih, nato pa se je priženil na Lipnikovo kmetijo. Šestindvajset let sta si z ženo delila radost in težave na tej strmi kmetiji. Srečeval se je z nezgodami in trdim delom. Zadnja leta je začel bolehati. Kljub vsem težavam pa je vse do zadnjega načrtoval boljšo bodočnost. Bil je zelo dober do nas, sosedov. Vedno je bil pripravljen pomagati. Ni mu bilo dano, da bi vsaj nekaj let užival jesen svojega življenja. Njegovo srce je nehalo utripati ravno na prvi jesenski dan. Za vedno nam boš ostal v dobrem spominu! Sosed PROŠNJA ZA STANOVANJE Zdaj ko »gospa« sem in bom kmalu mama in atek ni le atek, ampak tudi mož zadeva s stanovanjem zdaj bo šla na nož, ker zdaj se za pravico ne borim le sama. Smo praktično že trije državljani !in za razvoj bodoči smo zelo v skrbeh in ker za zdaj (začasno) se valjamo po tleh, zahtevamo energično, še bolj kot lani. Da, dajte nam že končno naš kvartir zdaj smo odločeni za boj do konca instanca vaša birokratska ne bo 'rnela mir, dokler na stanovanjska vrata ne dobimo zvonca. »OSAT« POTREBE PO NOVIH PROIZVODIH NA TUJEM TRGU Zaradi dobre kvalitete in sorazmerno sprejemljivih dobavnih rokov plasira LESNA precej svojih proizvodov na srednjeevropskem trgu. Pri tem predstavlja problem cena naših proizvodov, ki mora biti v primerjavi s ceno tujih proizvodov konkurenčna. Danes želim posvetiti več pozornosti proizvodom, ki jih izdeluje Tovarna pohištva Pameče. Ta TOZD LESNE izvaža precej del svojih proizvodov na zapadni trg. Izvoz oblog bo letos dosegel ca. 85.000 m2, prav tako pa bodo izvozili ca. 12.000 do 13.000 komadov furniranih podbojev. S temi količinami le delno odstopa od plana za letošnje leto. Ta zaostanek lahko delno upravičimo s tem, ker so v začetku leta kasnile dobave stropnih in stenskih oblog, za podboje pa je bilo premalo naročil iz tujine. Lahko bi rekli, da je bil plan za leto 1979 prenapet. Poseben problem je nastal, ko se je na zapadnem trgu pojavil podboj posebne izvedbe, lužen podboj, ki zahteva posebno kvaliteto barve in površinske obdelave. V drugi polovici leta je delavcem v Pamečah uspelo, da so dosegli barvni ton in tudi površinsko so podboj obdelali tako, kot je kupec zahteval. Ni pa jim uspelo izdelati nove konstrukcije podboja. Novost tega proizvoda je v tem, da so vidni in nevidni deli sestavljeni pod kotom 45° (na zajezo). Novi podboj izgleda bolj estetsko kot ta, ki ga izdelujemo mi. Posebno privlačnost predstavlja sestavljanje tega podboja, ker lahko kupec podboj sam sestavi in montira. Naš izvoznik Slovenijales Ljubljana je v ZR Nemčiji poiskal firmo, ki je bila pripravljena na pogovor z jugoslovanskim proizvajalcem podbojev. Ker smo edini, ki izvažamo podboje na nemško tržišče, so nam predlagali pogovor s firmo Grotemeyer v Altbergu. Ta firma proizvaja podboje na poševni spoj — zajezno. Prvi pogovori, ki so bili le bolj informativni, so potekali konec maja 1979 v Altbergu. Firma Grotemeyer je zelo zainteresirana za sodelovanje z enim izmed jugoslovanskih podjetij. V juniju sta lastnik te tovarne in njegov tehnični svetovalec obiskala tovarno v Pamečah. Ugotovili so, da je tovarna sposobna proizvajati zahtevano kvaliteto in količino podbojev. Potencialni kupec se je obovezal, da bo v najkrajšem času poslal cene, po katerih je pripravljen kupiti naše podboje, ki odgovarjajo njegovim zahtevam kvalitete in konstrukcije. Ker naša tovarna nima ustreznih strojev in naprav za takšno prgizvod-njo podbojev, so predlagali, da bi pri firmi Grotemeyer napravili te stroje, (Nadaljevanje na 12. strani) Udeleženci izleta pred spomenikom v Drvarju Panorama mesta Jajce Spomenik padlim na Kozari V kolektivu TOZD gozdarstvo Črna je že dalj časa vladalo zanimanje za izlet. Letos so bile dane tudi finančne možnosti. Izvršni odbor sindikata je pripravil dve možnosti izleta. Prva možnost je bil dvodnevni izlet do Nove Gorice, druga pa trodnevni izlet po poteh AVNOJ. Večina članov kolektiva se je odločila za izlet po poteh AVNOJ zato, ker je ta izlet vseboval veliko zgodovinskih in geografskih znamenitosti. Izleta se je udeležilo 99 sodelavcev. V deževnem sobotnem jutru, 13. oktobra 1979, sta nas odpeljala na pot dva Viatorjeva avtobusa. Vse do Zagreba nas je spremljalo slabo vreme in bali smo se, da nam bo prav vreme pokvarilo izlet. V Jasenovcu je bil naš prvi postanek, sprejelo nas je toplo jesensko sonce. Najprej smo si v posebni dvorani ogledali dokumentarni film, pozneje pa še spomenik žrtvam fašističnega nasilja v taborišču Jasenovac. Od tu nas je vodila pot dalje proti Kozari. Tudi tu smo videli film o bojih na Kozari in spomenik padlim. Prenočili smo v Banja Luki in se naslednje jutro spočiti ponovno odpravili na pot po slikoviti bosanski pokrajini. V Jajcu smo si ogledali dvorano II. zasedanja AVNOJ, džamijo in slap reke Plive. Naslednji postanek je bil v Drvarju. Ogledali smo si Titovo pečino, muzej in spomenik. Bili smo zelo presenečeni, ker je bilo v teh zgodovinskih krajih zelo veliko obiskovalcev — med njimi mnogo tujcev. Dalje nas je peljala pot proti Bi-haču, kjer smo prenočili. Zjutraj pa smo si v Bihaču ogledali dvorano I. zasedanja AVNOJ in muzej. Obiskali smo tudi nacionalni park — Plitvička jezera. Iz Plitvic pa smo zadovoljni krenili proti domu. Na izlet smo povabili tudi bivšega sodelavca tov. Miho Goltnika, ki je ob desantu na Drvar leta 1944 sodeloval pri obrambi Titove pečine. Tov. Goltnik se je izleta tudi udeležil in nam povedal marsikaj o bojih, posebno pa »o boju v Drvarju«. Sindikatu, vodjema potovanja ter šoferjema tov. Poldetu in tov. Blažu se za varno in prijetno vožnjo prav lepo zahvaljujemo. Keber Franjo Po poteh AVNOJ Goltnik Miha pred Titovo pečino (Nadaljevanje z 11. strani) ker bo le-to proizvodnjo podbojev popolnoma opustil. Celotna vrednost vseh potrebnih strojev bi znašala ca. 480.000 DM. Nasi strokovnjaki so si ogledali proizvodnjo v firmi Grotemeyer, Slovenijales pa naj bi pripravil pogodbo o dolgoročnem tehničnem sodelovanju s firmo Grotemeyer in pogodbo o nabavi strojev za proizvodnjo podbojev s poševnim spojem. Razprava o pogodbah naj bi potekala v Slovenj Gradcu v oktobru. Raz-vidno je, da si tovarna po tehnično-komercialni plati in izvoznik prizade-vajo, da bi program v najkrajšem možnem roku realizirali. Firma Grote-meyer je postavila kot končni rok za začetek proizvodnje v Tovarni pohištva v Pamečah 1. 4. 1980. Predlog pogodbe ima srednjeročni značaj; to je za dobo 5 let. V letu 1980 naj bi odvzeli ca. 25.000 komadov, v naslednjih letih pa 45.000 do 50.000 komadov. Številka je impozantna, če pomislimo, da je to. samo eden kupec. Že sedaj imamo zagotovilo, da če pričnemo izdelovati podboje s poševnim spojem, bodo tudi sedanji kupci povečali naročila. Cena odgovarja našim zahtevam. Pri nakupu strojev daje prodajalec kredit za dobo treh let, prvi obrok bi bilo treba plačati 6 mesecev po končni predaji strojev. S stroji je prodajalec pripravljen dati vso tehnično pomoč. Njegovi strokovnjaki bi uvedli proizvodnjo in tudi kasneje bi pomagali s strokovnimi nasveti. Povzamemo lahko, da je tak način sodelovanja in prevzemanja tehnologije sorazmerno zelo poceni in vsaj za dobo 5 let ne bi povzročil rizika. V tem času pa obstajajo objektivne možnosti, da povečamo prodajo takšnega proizvoda na domačem trgu — sedanji, že zastareli program pa bi se počasi umikal. Raziskave zapadnonemškega trga so pokazale, da se tudi največji proizvajalec podbojev v Zap. Nemčiji, firma WIRUS Giiterslah, intenzivno pripravlja na proizvodnjo podbojev s poševnimi spoji. Ta tovarna izdela sedaj ca. 30.000 podbojev mesečno. Če želimo naše izdelke še izvažati na nemško tržišče, moramo torej nujno spremeniti proizvodnjo in znižati ceno tako, da bi naše izdelke prodajali kot drugorazredne. Naš renome na tem trgu pa je sedaj tako visok, da bi bilo neprimerno, prodajati proizvode tako poceni. Prizadevanja za uvedbo novega proizvodnega programa so zelo pozitivna, ker bi le-ta pomagal sedanjim vsestranskim prizadevanjem za povečan izvoz in uravnoveščenje naše izvozno-uvozne bilance. Vso podporo je potrebno dati kolektivu, ki se prizadeva izpeljati tako zahtevano nalogo. Ta naj bo moralna, kot tehnična in finančna. Naloga bo uspešno rešena le, če bodo vsi gospodarski in družbenopolitični činitelji pripravljeni, da podpro novi proizvodni program. Naj to ne bo le klic v sili, ampak poziv k sorazmernemu n treznemu premisleku. Franc Krebs Razmišljanja o alkoholu in zdravljenju alkoholizma V novembru, mesecu boja proti alkoholizmu, bi vam radi povedali nekaj misli dr. Flebra, terapevta kluba zdravljenih alkoholikov v Dravogradu. V svojem sestavku, ki ga je prebral na seji skupščine Kluba zdravljenih alkoholikov junija letos, razmišlja o človeku, ki ga je doletela nesreča, da je postal alkoholik, torej je zbolel in bi nujno rabil pomoč v obliki zdravljenja. Kaj je torej alkoholna bolezen? Kdo je alkoholik? Alkoholik je bolnik, ki je oboleval v naši prisotnosti. Iz družabnega pitja in popivanja je postajal vedno večji suženj alkoholne omame. S tem, ko je vedno pogosteje segal po omami, je začel opuščati druga. zadovoljstva. Postopoma je začel propadati na čustvenem, socialnem, kulturnem — skratka na vseh ustvarjalnih nivojih. Alkoholizem spremeni človeka v nesvobodno bitje, zaprto v ozek krog odvisnosti. V tem krogu tiči sam, obdan z zidovi obrambnega sistema, ki se kaže v zanikanju, minimalizaciji, racionaliziranju, agresivnosti, podkupljivosti itd. Tudi, če uvidi lasten propad, je nemočen, ne more iz svojega kroga. Običajno se vsak poskus abstinence konča neuspešno — uspe mu le za krajši čas. Potrebna mu je pomoč. Alkoholiku lahko pomaga pravočasna kritika in vzpodbuda k samokritičnosti. Uspešni niso ne očitki, ne prošnje, pač pa samo odkrita beseda, ki je postavljena tako, da zahteva tudi takojšnjo spremembo obnašanja. Vse lahko dosežemo s pravočasnim zdravljenjem. Pri zdravljenju katere koli bolezni je potrebno sodelovanje bolnika. Še koliko več sodelovanja in volje pa je potrebno pri zdravljenju alkoholizma. Stvar je še toliko težja, ker se bolnik bolezni ne zaveda, za kar smo deloma sokrivci tudi mi, ker mu resnice nismo pripravljeni povedati. Kdor hoče rešiti alkoholika, mora imeti moč, da ga usmeri v zdravljenje, tisto moč, ki je alkoholik sam nima. V času zdravljenja mu je potrebno moč vrniti, da bo lahko postal zdrav in srečen človek, svoboden, koristen sebi in drugim. Velikokrat sam pristanek na zdravljenje ne pomeni tudi dejanske odločitve, ampak le spretno zrežiran umik pod okrilje medicine, dokler se problemi, ki jih je povzročil alkoholizem, nekoliko ne pozabijo. Ne dvomimo v iskrenost bolnika, ki zagotavlja, da ne bo več pil, da želi trezno in urejeno živeti. Mnogokrat pa je žal praksa pokazala, da tak človek pri sklepu ne vztraja in ponovno pije. Prigovarjanje in rotenje, naj vendar ne pije, ne zaležeta. Alkoholik mora spoznati, da je res alkoholik. Do tega spoznanja pa lahko pride, če spozna svojo bolezen in bolezen drugih na zdravljenju, za katerega ga moramo motivirati. Alkoholik je spremenjena osebnost. Zmotno pa je mišljenje, da to vselej pomeni surovost, vulgarnost .... Tako posploševanje je velikokrat razlog, da je alkoholika težko motivirati za zdravljenje. Alkoholizem ne načne vseh pozitivnih človekovih lastnosti naenkrat in tudi ne na vseh primerih enako hudo. Alkoholik pač dela napake, kot vsi drugi, le da so te napake vedno večje in vse pogostejše ter počasi pripeljejo tudi do kvalitetnih sprememb. Bolnik išče opravičila za svoja ravnanja in jih tudi dobi, vendar se vedno bolj zapira v svoj krog, prepričan o svojih pravicah, ki mu jih nihče ne sme kratiti. Postaja vedno manj cenjen, zapušča ga družina, problemi v službi in širšem okolju so vse težji. Tudi zdravstveno začne propadati. Tekom zdravljenja je potrebno urediti in razrešiti vse probleme, ki so tekom bolezni nastajali. Prej se človek začne zdraviti, manj je problemov in tudi zdravstvene okvare so manjše. Zdravljenje poteka sedaj bolnišnično ali ambulantno. V zadnjem času se je potrdilo dejstvo, da se lahko alkoholik uspešno zdravi in rehabilitira le v svojem vsakodnevnem okolju. V bolnišnici je bolnik pravzaprav skrit pred vsakodnevnimi problemi, ki pa seveda vsi naenkrat planejo na dan, ko se zdravljenec vrne v svoje okolje. Zato bomo morali tudi zdravstveni delavci racionalizirati delo na tem področju. Zdravljenje enega alkoholika v bolnišnici stane približno 15 starih milijonov. Ambulantno zdravljenje je veliko ceneje in pacient je ves čas v svojem delovnem okolju, se rehabilitira, sodeluje in živi s svojci, mora se spreminjati iz dneva v dan. Tudi iskreni in resni prijatelji mu lahko veliko pomagajo. Organizacije, ki silijo alkoholika na zdravljenje v bolnico, nimajo prav. To se dogaja takrat, ko postane alkoholik v službi tako moteč. da ga hočejo odstraniti in se tako za silo oddahniti. Tik pred odpustom pravijo: »Naj bi šel v bolnico, tako bo v bolniškem sta-ležu ...«! To je seveda lažna socialna pomoč na tuj račun, ki pa v končni fazi škoduje alkoholiku in njegovi družini. Alkoholika je potrebno predvsem pripraviti do resnične odločitve in želje, da bi se zdravil. Do te odločitve pa bo prišel takrat, ko res ne bo videl drugega izhoda. Takrat pa moramo storiti vse, da mu s svojo človečnostjo pomagamo in bliže ga bomo imeli, laže mu bomo pomagali. Pomagati pa mu je potrebno čim prej, ker dalj časa traja alkoholizem, hujše so posledice. In nekaj o klubu zdravljenih alkoholikov v Dravogradu — (poročilo predsednika kluba). Naš klub deluje dobrih 6 let. Doslej se je v klubu zdravilo 72 alkoholikov, od tega jih je 21 re-cidiviralo (ponovno zapadlo v alkoholizem). V letu 1978 je v klu- bu redno sodelovalo 38 zdravljencev in 33 svojcev. Udeležba skozi vse leto je bila 85%. To nam potrjuje, da je delo v klubu dobro organizirano. V minulem obdobju smo se sestali 46-krat. Do nedavnega sta v klubu delovali dve skupini. Zaradi vedno večjega števila članov in, ker je članov s petletnim stažem že kar lepo število, smo formirali posebno skupino, ki se sestaja enkrat mesečno in ima pose-' ben program delovanja. Ostali dve skupini se redno sestajata tedensko. Enkrat mesečno pa se sestanemo vsi skupaj in pregledamo skupne probleme. Skupine so sestavljene raznoliko: po stažu, kvalifikaciji, stroki, krajevni pripadnosti itd. Vse pa nas povezuje želja po čim uspešnejšem zdravljenju in rehabilitaciji. Ko se oziramo nazaj na prehojeno pot, lahko ugotovimo, da ni vzrokov za malodušje. Nasprotno! Vsem lahko dokažemo, da smo sposobni spoprijeti se z vsemi nalogami, ki nam jih sestavlja program rehabilitacije. Kakor druga leta, smo tudi v minulem letu izkoristili razne priložnost za medsebojna srečanja izven kluba: piknik pod Uršljo goro in pohod na Uršljo, na Raduho in izlet v Trento. Taka srečanja so bila in bodo spodbuda za naše uspešnejše delo. Na naših sestankih mnogokrat govorimo o težavah, ki jih imamo zdravljenci v svojih delovnih organizacijah. V zadnjem času opažamo sicer nekaj napredka na tem področju s tem, da se izvajajo delni preventivni ukrepi in zgodnejše odkrivanje in zdravljenje alkoholikov, vendar vse kaže, da bodo ti ukrepi sčasoma pozabljeni. Ni naš problem, da bi s prstom kazali na probleme, ki se javljajo v delovnih organizacijah, v družini ali družbi, ampak, da ustvarjamo zdrave, razumne in družbeno aktivne člane, ki bodo s svojim obnašanjem dokazali, da je zdravljenje v vsakem primeru nujno in uspešno le takrat, kadar se za zdravljenje aktivno zavzamejo tudi svojci in vsa sredina, v kateri alkoholik živi in dela. Našo uspešno rehabilitacijo moramo dokazati predvsem zaradi tega, da nas delovna okolica sprejme kot enakopravne državljanje, kot ljudi, ki vztrajno izgubljajo pečat bolnika — alkoholika. Tov. predsednik je svoje poročilo končal z besedami: »Trdno sem prepričan, da je oblika zdravljenja alkoholizma, kot je pri nas v klubu, najuspešnejša oblika zdravljenja alkoholikov. Dosegli smo zelo veliko, potrebno pa je doseči še več. Zahvala naj velja vsem družbenopolitičnim organizacijam, delovnim organizacijam in drugim, ki so na naše delo vplivali in nas vspodbujali ter dajali moralno podporo. Posebna zahvala gre našima terapevtoma dr. Hebru in sestri Markelj! Čestitamo njunemu uspehu, v katerem sta potrdila, da ima zdravljenec možnost za uspešno rehabilitacijo, za srečno in zdravo življenje. Na koncu še zahvala vsem našim svojcem in ženam, ki so se v procesu zdravljenja trudili, da smo dosegli zopet zaupanje in njihovo ljubezen ter urejeno življenje, osvobojeno alkoholne more.« Referent za zdr. vzgojo Nada Kadiš Kotnik Rudi LIŽLm&Jta LcLlLcl Na slikah sta junaka dva, ki skoraj bi po gobe šla in to sred zime in snega. I. Na žagah lesa ni, tudi »Iverka« stoji, treba nekaj bo storiti ali pa z izgubo se boriti. Se Rudi in Jože zmenita, da v goro po les pojdeta, in z MAN-om v sneg se zapodila, verige brž sta nataknila Vožnji opravljeni sta dve le ena še pred njima je, a ker sneg kar pada, pada, nastala bo težava. Ko les sta tretjič naložila, že strah sta začutila, kako bo dol v dolino šlo, če že sem gor ni b’lo lahko? Ko MAN do »ride« pride, v sneg se ves zarine, Rudi z volanom se bori, Jože od strahu kriči. »Ven skoči, Jožek!« Prosi Rudi, ko že odpira svoje duri, Jože pa, ne bodi len, še pred njim je prišel ven. Ko se v snegu znajdeta, se dolgo nemo gledata, saj videla sta jo ..., mahala je s koso. Če merilec in šofer ven ne bi poskakala, lahko bi širša javnost o njiju več prebrala. Pri vsem tem pa je sreča ta, da v avtu sta le dva bila, če v njem bi še ta tretji bil, nekje pod zemljo zdaj bi gnil. Globoko v grapi MAN leži, sneg že pokriva mu kosti, sreča ga je zapustila, usoda zanj se ni zmenila. Miličnik kraj si ogleduje in nekaj v knjigo zapisuje, je vzrok nesreče ta, ker cesta ni b’la splužena? Za danes naj bo dosti, ker mokri smo do kosti, jutri pa nadaljujemo in malo posvetujmo. Za vse poprečne je zemljane življenjski tale grafikon brez vsake cime, koroški dren pa radi trme znane ne bo priznal, je iz pretrde žime. Se spustil je počas’ na štengo šesto ne, to pa ne, ker se še vedno dviga, kje zanj je pol poti, ga zdaleč še ne briga, vsekakor šesta štenga ni še pravo mesto. Morda bo tam pri stotih že na polovici razume se seveda, da mu to želimo, na vsak način pa kar pri tejle steklenici mu vsi čestitajmo in z njim se veselimo, ker čakati še štir-deset na nove flaše ne bo dovolilo vsem skupaj zdravje naše. »O« — OSAT in druge zdravilne rastline! Obnova domovine Šapek Jože II. Drugi dan že zgodaj sonce najde reševalce, ko pihajo si v roke in brišejo nosove. Vrvi so dobro navezali, les pa na frato posekali, še vlako malo uredili, MAN-a čez potok potegnili. Na cesti on je stal, grd videz je dajal, saj to ni MAN, Madona, le-za »odpad« bo še — ni dvoma. Smo MAN-a navezali in Maksu »čez« ga dali, da varno vleče ga v dolino, kjer pozneje se dobimo. Pri ognju so ostali Ivan, Dani, Mani, nekaj pa jih je odšlo, ker ni dela več bilo. Ko vse smo pospravili, vsi Kot smo zapustili, saj medtem se je znočilo in močno že v ušesa brilo. Prva je nesreča mimo, mi pa nekaj si želimo, da naj zadnja bo, zato se vsi potrudimo. III. Nesreča dolgo ne počiva to stara je resnica, zato že čez dva dni na akcijo smo zopet šli. Nekje v Mislinji bil je kraj, kjer drugi MAN je našel raj, ko na Dolenjsko smo zavili, še TAM-a kmalu smo zgubili. Sneg sledove je zakril, čas bo rane zacelil, povesti te pa ne bo kraj, dokler bo še lesa kaj. M. Čuješ Na vlaki MAN je stal grd videz je dajal! V roke mi je prišel zanimiv poziv k tekmovanju, namenjenemu obnovi naše porušene domovine iz oktobra leta 1945, izrečen v verzih tedanje SINDIKALNE PODRUŽNICE LESNE INDUSTRIJE LIČEN na Prevaljah. To je začetek sedanje TOVARNE POHIŠTVA PREVALJE, takrat pa je bila tu žaga. Mirno lahko rečem, da so se takemu klicu delavci z veseljem odzivali. Nihče ni vprašal, kakšna bo višina »točke«, kakšno bo plačilo. Globoko v grapi MAN leži, sneg že pokriva mu kosti! Jk-U Vrvi smo dobro navezali, les pa na kratko posekali! Takratni gateristi, cirkularisti so bili delovni prijetni možje, delali so v težkih pogojih, na strojih o katerih ni več duha ne sluha. Moderni stroji, kateri danes lajšajo delo delavcem so bili takrat le sanje. No tak je bil poziv: 1. Gateristom zakličemo tako: Hlodi naj gredo skozi stroj na tekočem traku to temelj tekmovanja je V . .. o . . . bratu. (gaterist je nekam resen, najbrž se jezi na macesen) 2. Cirkularistom: Zakličemo podobno; Lepo blago naj bo — ostrorobno. Le III. in IV. klasa in deske rebraste Lahko so lesičaste. 3. Brusača pridno brusita le včasih malo preveč sta šrajtala, ker blago mora imeti mero - tudi v debelini, poleti in pozimi. To zakon dela naj vsem bo trd, Da ne bo prišel nekdo in rekel To je škart. 4. Strojnika: bosta gledala, da dosti bo tur. Saj pridna in zvesta možakarja delata po 12 ur. 5. Vsem ostalim Pa zakličemo, hajd veselo na delo, da tekmovanje naše, tudi kaj uspeha bo imelo. Sindikalna podružnica lesne industrije Ličen, predsednik Sušnik Franjo — lesni manipulant (oktobra 1945) Prepričana sem, da kateri od teh delavcev še prebira naš list Viharnik, pa mu bo morda ta prepis v veselje. V. Gerl GIBANJE DELAVCEV V MESECU OKTOBRU 1979 Prišli v TOZD, datum nastopa, profil poklica po dej. izobrazbi, profil poklica po delovnem mestu, organizacija iz katere prihaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA Kotnik Rudi, 19. 9. 1979, K, K, TOZD transport in servisi Strmčnik Zdravko, 3. 10. 1979, K, K, iz šole Virtič Anton, 3. 1. 1979, K, K, Iz šole Petrič Peter, 3. 10. 1979, K, K, iz šole Obretan Janko, 3. 10. 1979, K, K, iz šole TOZD GOZDARSTVO RADLJE OB DRAVI Helbl Ivan, 15. 10. 1979, KV, KV, iz šole TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Merzdovnik Romana, 1. 10. 1979, KV-kuharica, PK-kuharica, Kompas Slov. Gradec Dobroshi Nexhdet, 8. 10. 1979, SS-gimn. maturant Bunjevac Peter, 8. 10. 1979, KV-ključavničar, PK-pom. pri stroju Juvan Viktor, 11. 10. 1979, KV-delavec, PK-pom. pri str., iz šole Kupljen Silva, 10. 10. 1979 KV-delavec, PK-pom. pri str., Gorenje Muta Stanta Mirko, 11. 10. 1979, SS-gim. maturant, KV-skladiščnik Škerget Ivan, 11. 10. 1979, KV-progar, PK-pom. pri stroj., Gorenje Muta Mravljak Drago, 16. 10. 1979, KV-delavec, PK-pom. pri stroj., KZ Vuzenica Pepevnik Nada, 16. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri stroj. Muller Ljubica, 17. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri stroj., Tovarna meril Slovenj Gradec Haber Romana, 18. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri stroj. Švab Rudolf, 22. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. ključ., TUS Slov. Gradec Goj-tenčnik Dušanka, 22. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri str. Tomič Venčeslav, 22. 10. 1979, KV-rudar, PK-pom. pri stroj., Železarna Ravne Šnabl Mihaela, 22. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri stroj., Tekstilna tovarna Oti-ški vrh Škorjanc Vladimir, 25. 10. 1979, SS-lesni tehnik Pintar Zdenka, 25. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri str. Škodnik Štefka, 25. 10. 1979, KV-delavka, PK-čIstilka Kardoš Slobodan, 29. 10. 1979, KV-prodajalec, PK-pom. pri stroju TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA Mave Vinko, 1. 10. 1979, KV, KV, prva zaposlitev Ratat Ivan, 1. 10. 1979, NK, PK, Gorenje Muta Vargovič Božo, 15. 10. 1979, NK, PK, prva zaposlitev TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Oblak Benjami, 6. 10. 1979, KV, KV, Avtoprevoz Dravograd Radoš Ivan, 8. 10. 1979, NK, NK, prva zaposlitev Krivec Franc, 12. 10. 1979, NK, NK, Gorenje Velenje TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Granda Ivan, 1. 10 1979, KV-ključavničar, KV-ključ. Monter Dravograd Navodnik Vinko, 4. 10. 1979, NK-pom. delavec, NK-pom. delavec, Tovarna usnja Pogorevc Drago, 8. 10. 1979, VšS-inž. stroj., VŠS-tehnični vodja, Gorenje Velenje TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE Jeromel Marija, 18. 10. 1979, NK-čistilka, NK-6istilka, TOZD TIP Otiški vrh DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA Skledar Borut, 1. 10. 1979, NS-delavec, NS-delavec, prva zaposlitev Trtnik Vlasta, 6. 10. 1979, VšS-ekonomist, VšS-ekonomist, Hidnomontaža Maribor Jusup Darja, 15. 10. 1979, SS-gimnazijski maturant, VSš-planer, analitik, Turist hotel Zadar Zakeršnik Marija, 15. 10. 1979, SS-administrativni tehnik, SS-administrativni tehnik, TOZD blagovni promet Lauko Breda, 16. 10. 1979, SS-gimnazijski maturant, SS-mehanograf, prva zaposlitev Kutin Bogdan, 29. 10. 1979, VS-gozdarski inženir, SS-gozdarski inženir, prva zaposlitev Odšli iz TOZD, datum prenehanja dela, profil poklica po dej. izobrazbi, profil poklica po del. mestu, organizacija v katero odhaja TOZD GOZDARSTVO ČRNA Pečovnik Franc, 31. 10. 1979, K, K, Rudnik Mežica TOZD GOZDARSTVO RADLJE Jamnik Danica, 19. 9. 1979, NK, KV, Tovarna Muta Kos Antonija, 10. 9. 1979, NK, KV TOZD ŽAGA OTIŠKI VRH Dražnik Julijana, 2. 10. 1979, NK, PK TOZD ŽAGA VUHRED Hribernik Miha, 1. 10. 1979, KV, KV, upokojitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Dajič Muhiba, 21. 9. 1979, KV-delavka, PK- pom. pri stroj. Dajič Hašim, 25. 9. 1979, KV-delavec, PK-pom. Kališnik Kristina, 10.10. 1979, KV-delavka, PK pom. pri stroju Velič Hasan, 12. 10. 1979, KV-delavec, PK pom. pri stroju Zavodnik Angela, 12. 10. 1979, KV-delavka, NK ročno čiščenje Sančanin Doko, 15. 10. 19979, KV-delavec, PK-pom. pri stroju Sančanin Jadranko, 3. 10. 1979, KV-delavec, PK-pom. pri stroju Bilič Marinko, 15. 10. 1979, KV-metalostrugar, PK-pom. pri stroju Ciglarič Dubravka, 18. 10. 1979, KV-delavka, PK-pom. pri stroju Velič Sebiha, 19. 10. 1979, KV-delavka, NK-ročno čiščenje Bešič Fikret, 23. 10. 1979, KV-delavec, PK-pom. pri stroju Sidar Ivan, 26. 10. 1979, KV-lesni delavec, PK-manip. za odp. got. izdelkov — umrl Vratar Franc, 31. 10. 1979, KV-delavec, PK-vrtanJe za ležaje, upokoj. Kranjc Marjan, 31. 10. 1979, KV-ključavničar, PK-pom. pri stroju Fecro, Sl. Gradec TOZD TOVARNA OKEN PODVELKA Perc Jože, 28. 9. 1979, NK, PK Harak Gojko, 11. 10. 1979, NK, PK Samoborec Stepan, 11. 10. 1979, NK, PK Vajs Feliks*, 30. 10. 1979, NK, PK Zupančič Franc, 30. 10. 1979, NK, PK TOZD TOVARNA IVERNIH PLOŠČ OTIŠKI VRH Uršej Franc, 30. 9. 1979, PK, PK, upokojitev Namesnik Danilo, 8. 10. 1979, NK, PK TOZD TP Pameče šatur Marjana, 14. 10. 1979, SS, KV, Carina Maribor Jeromel Marija, 17. 10. 1979, NK, PK, TOZD centralno lesno skladišče Rudolf rBanko, 24. 10. 1979, KV, KV, Monter Dravograd Anželak raFnc, 31. 10. 1979, KV, KV, Kom. podjetje Slovenj Gradec TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Fajt Franc, 1. 10. 1979, KV, KV, Železarna Ravne Sabljo Zdravko, 25. 10. 1979, KV-delavec, NK-delavec TOZD TRANSPORT IN SERVISI PAMEČE Smolnikar Betka, 1. 9. 1979, KV. SS Stanje delovne sile dne 30. 10. 1979 M 2 SKUPAJ TOZD gozdarstvo Slovenj Gradec 42 4 46 TOZD gozdarstvo Mislinja 62 4 66 TOZD gozdarstvo črna 146 13 159 TOZD gozdarstvo Radlje 134 19 153 TOK Slovenj Gradec 37 1 38 TOK Radlje 30 5 35 TOK Ravne 31 8 39 TOK Dravograd 15 3 18 TOZD žaga Mislinja 48 7 55 TOZD žaga Otiški vrh 54 10 64 TOZD žaga Mušenik 41 7 48 TOZD žaga Vuhred 73 5 78 TOZD TP Pameče 69 101 170 TOZD TP Prevalje 185 178 363 TOZD TSP Radlje 75 23 98 TOZD TO Podvelka 98 96 194 TOZD TIP Otiški vrh 194 26 220 TOZD gradnje Slovenj Gradec 69 7 76 TOZD transport in servisi 144 10 154 TOZD centralno lesno skladišče Otiški vrh 40 5 45 TOZD Nova oprema Slovenj Gradec 183 135 318 Delovna 5'kupnost za opravljanje del skupnega pomena 73 144 217 TOZD gostinstvo in turizem 10 15 + 3 v 25 + 3 v TOZD blagovni promet Slovenj Gradec 59 46 105 SKUPAJ 1912 872 2784 Darinka Urbanci 0 ZGODOVINI TRANSFUZIJE KRVI V dnevnem časopisju, televiziji in drugih medijih javnega obveščanja lahko skoraj dnevno zasledimo pozive ljudem, naj darujejo svojo kri transfuzijski službi v zdravstvu. V današnji medicini si skoraj ne moremo zamisliti zdravstvene dejavnosti brez transfuzije krvi. Pri vsak dan številnejših poškodbah, velikih operacijah in težkih porodih poleg zdravnikovega znanja in spretnosti nadomestna kri v resnici rešuje življenja. Ta medicinski poseg je danes že nekaj tako vsakdanjega, da kar ne moremo misliti, da je ta dejavnost pravzaprav zelo mlada, pa čeprav sega ideja o nadomestitvi izgubljene krvi več stoletij nazaj. Transfuzija krvi kot pojem prelivanja krvi iz zdravega organizma v oboleli je stara približno 350 let, medtem ko je ideja nadomeščanja izgubljene krvi s človeško ali živalsko stara vsaj 2000 let. O tem nam poročajo razni mitološki zapisi oziroma dokazujejo običaji pri zaostalih plemenih v Avstraliji še danes, ko dajejo starcem piti kri zdravih mladeničev. Ohranjeni so podatki o starih Grkih, ki so dajali iz-krva vij enim vojakov na bojiščih piti živalsko kri. Ta misel o nadomestitvi krvi ima sicer nekaj skupnega z današnjim pojmovanjem potrebe po nadomestitvi izgubljene krvi, čeprav so jo v preteklosti uporabljali predvsem v druge namene. Pri nekaterih plemenih Južne Amerike je bila nekoč najpopularnejša metoda izganjanja duhov iz človeka s pušča- njem »bolne« krvi in nato nadomestitev le-te z živalsko krvjo, predvsem s krvjo mladih telet. Stari Egipčani so smatrali kopanje v živalski krvi za postopek pomlajevanja in vračanja življenjske sile. Stari Rimljani pa so z navdušenjem pili kri v arenah ubitih gladiatorjev, da si pridobe pogum. Naš znani Krjavelj iz Jurčičevega »Desetega brata« je tudi svoji kozi Liski puščal »pregrešno kri«, ko mu je uhajala na graščakovo deteljo. Tehnika prelivanja krvi v pomenu današnje transfuzije začenja v drugi polovici 17. stoletja. Prva, v literaturi opisana, transfuzija krvi v zdravilne namene je bila izvedena leta 1490. Papežu Ino-kentiju VIII. so zdravniki izvedli transfuzijo, ko je bil na smrtni postelji. Trem zdravim mladeničem so odvzeli kri in jo dali umirajočemu. Ni natančno znano ali so to kri vbrizgali v žile ali jo je bolnik popil. Znan pa je rezultat: umrli so vsi štirje prizadeti — sprejemnik in dajalci. Zdravniki, ki so bili udeleženi pri transfuziji, pa so bili izgnani iz Rima. Leta 1667 so napravili transfuzijo krvi nekemu duševno prizadetemu bolniku. Vbrizgali so mu kri mlade ovce. Kri te mirne živali naj bi pomirila vznemirjenega bolnika. Ta transfuzija je bila celo demostrirana zdravnikom londonskega kraljevskega kroga. Istega leta opisujejo podobno transfuzijo pri mladeniču, ki je ponorel zaradi nesrečne ljubezni. Dali so mu telečjo kri, ki naj bi zaradi svoje »mirnosti in svežine po- gasila vrenje njegove krvi«. Rezultat te transfuzije ni opisan. V tem času je prevladovala ideja, da mora biti dajalec domača žival, predvsem jagnje zaradi svoje mirnosti. Pri takratnih transfuzijah so najprej bolniku spustili »bolno« kri in jo potem nadomestili z »zdravo«. Seveda takrat še ni bilo ničesar znanega o prenosljivosti prejemnikove in da-jalčeve krvi, predvsem pa o krvnih grupah. Ker zaradi tega večina takratnih transfuzij ni imela uspeha, so se vse končale ponavadi z žalostnim koncem. Oblasti so zato transfuzijo prepovedale. Te prepovedi so trajale vse do začetka 19. stoletja in vsak poskus označujejo kot šarla-tanstvo. Prvi zdravnik, ki se je ponovno ojunačil in pričel dajati človekovo kri, je bil Anglež James Blundell, ki je tudi skonstruiral aparat za transfuzijo. Kri je odvzemal zdravim in močnim osebam in jo s pomočjo svojega aparata vbrizgal bolnikom, predvsem močno izkrvavljenim porodnicam. To je bila predvsem prva medicinska indikacija za transfuzijo. Svoje izkušnje je objavil leta 1829. Tem izkušnjam so postopoma začeli slediti tudi drugi zdravniki, vendar le z delnimi uspehi. Leta 1901 znameniti Land-steiner opiše, da v krvi obstojijo anti-A in anti-B telesa, ki igrajo odločilno vlogo pri strjevanju krvi. Zaradi tega odkritja je dobil Nobelovo nagrado. Njegovi sodelavci so v tej smeri uspešno nadaljevali in opisali pri ljudeh 4 krvne grupe, kar je za uspešnost transfuzije krvi odločilnega pomena. Dokazali so, da morata sprejemnik krvi in dajalec imeti v krvi enaka protitelesa, ker sicer pride do strjevanja krvi v žilah, kar povzroči smrt. Znanstveniki — hematologi, so tekom let odkrili v človeški krvi še druge pomembne faktorje. Predvsem odkritje tako imenovanega Rh-faktorja je odločilnega pomena. S tem so bile pojasnjene tudi do takrat nerazumljive smrti novorojenčkov, oz. že odmiranje še nerojenega ploda. V Jugoslaviji je bila opravljena prva uspešna transfuzija leta 1916, vendar vse do leta 1930 po bolnicah ni bilo pravega navdušenja za transfuzijo. Šele z odkritjem snovi, ki preprečuje strjevanje krvi, je ta dejavnost medicine počasi naraščala. Druga svetovna vojna je dala najširšo možnost in seveda tudi potrebo po transfuziji krvi. Pogoji za uspešen razvoj te dejavnosti v medicini so: odkritje štirih krvnih grup, podgrup in tako imenovanega Rh-faktorja ter možnost konserviranja in hitrega transporta. Po II. svetovni vojni so se naglo ustanavljali številni transfuzijski centri. Naporne raziskave lastnosti krvi, njena biokemična sestava in imunološke lastnosti so znanje o transfuziji pripeljale do take višine, da danes nihče več ne pomisli na nevarnosti, ki so včasih pretile bolniku ob transfuziji krvi. Prim. dr. Janez Platcer m. Hc HjBfffnri Lahko sta se odločila, ko sta samo dva, nas pa je 24. Lenar-h NAŠI VOJAKI Tokrat vam predstavljamo Jožeta Lenarta, doma iz Raduš pri Slovenj Gradcu. Jože je delavec delovne skupnosti za opravljanje del skupnega pomena Lesne Slovenj Gradec. Sedaj služi vojaški rok v Bitoli. Dekleta, fantje in sodelavci, pišite mu na naslov: JOŽE LENART V. p. 9190/14 97002 BITOLA Makedonija VIHA R N I K ■ 1 5 CENIK ZIMSKA SEZONA 1979-80 GORSKI TURISTIČNI CENTER KOPE Partizanski dom (1450 m) 110 ležišč Grmovškov dom (1380 m) 55 ležišč Telefon: (062) 842 561, 841 391, 842 391 Polni penzion po osebi: Soba z 1 — 2 Soba s 3 — 4 Soba s 5 in ležišči ležišči več ležišči Posezona: (21. III.-30. IV.) Glavna sezona: 200 190 165 (15. XI.—20. III.) 235 210 190 Polpenzion po osebi: Glavna sezona: 205 180 160 Pred in posezona: 170 160 135 Nočnine z zajtrkom 145 132 110 POČITNIŠKE BRUNARICE: Najem brunaric za 1 nočitev: M-4 (4 ležišča) 660 M-5 (7 ležišč) 925 M-8 (9 ležišč) 1190 Polni penzion v brunaricah: Glavna sezona 290 Posezona 260 POPUSTI: Otroci do 7. leta starosti imajo 30% popust na penzionske cene. Penzionske cene veljajo za bivanje v hotelu 3 dni in več. Turistično takso in zavarovanje je treba doplačati. V sobah je hladna in topla voda. Na voljo so skupne prhe. Brunarice imajo prhe in WC ter kuhinjo. ŽIČNICE GTC KOPE Vlečnica Dolžina m Višinska razlika Kapaciteta smuč./uro Nadm. viš. zg. nostaje Cena za 1 vožnjo Kaštivnik 1420 480 1010 1490 15 Mala Kopa* 340 42 1020 1525 5 Kopnik 731 228 900 1525 8 Pahernik 671 200 900 1533 8 Velika Kopa 257 37 600 1540 4 Pungart* 1100 171 900 1540 12 Sedlo* 270 35 600 1417 4 DOLINSKE ŽIČNICE Člani smučarske zveze imajo 10°, Dnevna vozovnica Poldnevna vozovnica SMUČARSKA SOLA: — individualna ura — 1 dnevni tečaj — 3 ure — wekend tečaj — 2 X 2 uri — petdnevni tečaj — 5 X 2 uri Za tečaj je potrebno najmanj pet oseb. Organizira se po dogovoru. IZPOSOJNINA: din dnevno — smuči 50 — palice 10 — čevlji 20 — sanke 20 Po kratkem premoru so se zopet oglasili otroci slovenjegraške bolnišnice. Tokrat nam predstavljajo grafično delo: »Zrno do zrna« Dolinšek Blažke — original linorez. Štirinajstletna Pe-čolar Alja pa je takole izrazila svoje misli o mednarodni razstavi »Otroci za boljši svet«. Dolinšek Blažka, Zrno do zrna, linorez UZ Mb UlHORNIK 1979 S..1'® 489 ( 497, 12 Slovenj Grade 1 091981 8U 130 250 Vlečnica Dolžina m Višinska KapacitetaNadm. viš.^j"3 ,?a razlika smuč./urozg. postaje00 1 vožnjo otroci do 10. 1. Rahtel I* (Sl. Gradec) 780 272 1010 670 8 7 Rahtel II (SI. Gradec) 221 31 513 670 2 1 Mislinja 440 90 720 692 5 4 Vuhred 410 125 720 492 5 4 * Osvetljeno smučišče ROKOVNE VOZOVNICE Odrasli Otroci do 10. leta starosti Dnevna vozovnica 120 80 Poldnevna vozovnica 80 50 Tedenska vozovnica 650 550 Prenosna sezonska karta za kolektive 4000 Sezonska vozovnica 2200 1600 Nočna vozovnica 80 50 Penzionska vozovnica 70 70 Smučarski paket (za skupine najmanj 30 otrok do 14. leta — velja samo ob delavnikih) 70 Za boljši svet Letos je mednarodno leto otroka. Zato so v Slovenj Gradcu priredili razstavo, na kateri so bila razstavljena najlepša likovna dela otrok z vsega sveta. Videli smo, kako so si različni otroci podobni. Vsi so v sliki in risbi poskušali prikazati tisto, kar jim je všeč, česar si najbolj žele. Ko sem hodila po razstavi in si ogledovala slike mojih vrstnikov, se mi je zazdelo, da so mi postali bližji, kakor da jih že dolgo poznam. Gledala sem portret deklice z Japonske, pa sem si jo poskušala zamisliti. Popotovala sem k otrokom Sovjetske zveze, obiskala sem otroke Egipta, Danske, Jordanije, Finske, Argentine, Litve, Nigerije.. . Lep je tudi občutek, da nas odrasli opazijo, da se jim zdi vredno, na razstavi tolikšnega obsega predstaviti otroška dela. Dejali so nam, da je to leto drugačno od vseh ostalih, dejali so nam, da lahko v tem letu na glas povemo svoje želje. Dejali so nam, da bo v tem letu veliko več storjenega za nas. Razstavo v Slovenj Gradcu sem občutila kot darilo odraslih v mednarodnem letu otrok. Gledam skozi okno bolnišnice. Listje z drevja odpada. Pade eden, pade drugi, pa se zdi, da se dnevi utrinjajo, padajo hitro. Leto mineva, naše leto . . . naše leto gre h koncu. Pa naše želje? Ali ne bi bilo lepo, če bi lahko povedali vsem otrokom sveta: — V Slovenj Gradcu smo imeli čudovito mednarodno likovno razstavo: »Otroci za boljši svet«! — Ni več lačnih otrok na svetu! — V Slovenj Gradcu smo v mednarodnem letu otroka dogradili otroško bolnišnico! Listje še kar pada. Z vsakim listom pade delček naše želje na tla. Ali bo obležalo na tleh? Pečoler Alja, 14 let Otroški oddelek bolnišnice Slovenj Gradec