-   220   -
Novičar iz mnogih, krajev.
Kjer koli presvitli cesar sedaj po Gališkim po-potova, ga sprejemajo po naznanilu vsih časnikov povsod s posebno veliko slavo. 25. t. m. se misli spet na Dunaj nazaj verniti. — V Dunajskim vradnim časniku je g. minister denarstva razglasil deržavne dohodke in izdajke v vsih deželah našiga cesarstva oper vi polovici tekočiga opravniga leta, to je, od vsih Svetih lanskima leta do konca aprila tega leta. Dohodki naravnih davkov (zemljišnih, hišnih, pridobitnih, dohod-kinih itd.) so znesli tega polleta skupej 32 milionov in 165.633 gold., dohodki neravnih davkov (povžitniga davka, dohodki od cola, soli, tabaka lotrije, kolka, smodnika itd.) so znesli čisto skupej 51 mil. 155.502 gold. — S še mnogimi druzimi dohodki so znesli vsi redovni (navadni) dohodki skupej 95 mil. in 46.009gold. Neredovni ( nenavadni) dohodki (kar imajo Sar-dinci za odškodovanje vojskinih stroškov od leta 1848 plačati, in kar je od banke prišlo) so vnesli 9 mil. 341.703 gold. Tedaj so vsi dohodki skupej znesli 104 mil. 387,712 gold. — Izdajki pa so znesli: za plačilo činžev deržavniga dolga, za odkupnino srečkanih obligacij itd. 28 mil. 521.538 gold., za cesarsko hišo 3 mil. 318.042 gold., med temi je pa 700.000 gold. še na dolgu bilo od poprejšnih let;
— za stroške ministerskiga svetovavstva 60.923 gold., —- za stroške ministerstva vunanjih oprav 864.610 gold., — za stroške ministerstva notranjih oprav in vsih temu ministerstvu podložnih vraduij, za žandarje, blagodarne naprave in mi lodare skupej 11 mil. 171.502 gold., — za stroške ministerstva vojske 66 mil. 101.194gold., — za stroške ministerstva denarstva 9 mil. 812.633 gold., — za stroške ministerstva pravice 7 mil. 632.485 gold.,— za stroške ministerstva bogočastja in uka 1 mil. 704.586 gold., — za stroške ministerstva kupčije in deržavniga zidanja (za železnice, telegrafe, ceste, vodne zidanja itd.) 15 mil. 811.054gld.,
—  za stroške ministerstva kmetijstva in rudnar-stva l mil. 260.865 gold. — Vsi izdajki skupej so tedaj znesli 146 mil. 389.867 gold., med temi so redovni izdajki znesli 94 mil. 377.484 gold.; neredovni (izverstni) pa 52 mil. in 12.383 gold. — Ako se tedaj znesek redovnih dohodkov pretekliga pol-
leta z 95 mil. in 46.009 gold. primeri s zneskam redovnih stroškov z 94 mil. 377.484 gold., se pokaže, da so dohodki za 668.525 gold. ve či bili, kakor stroški. Pri primeri neredov ni h dohodkov z 9 mil. 341.703 gold. s zneskam neredovnih stroškov z 52 mil. in 12.383 gold. se pokaže, da se je 42 mil. 670.680 gold. več izdalo, kakor so dohodki bili. V vsim skupej so tedaj stroški pretekliga polleta za 42 mil. in 2155 gold. veči bili kakor dohodki. Od tega zneska pa pride na poplačanje deržavniga dolga 2 mil. in 13.544 gold., — na naložbo sta-novitniga kapitala v sozidanih železnicah in druzih zidarijah 11 mil. 366.906 gold., — na pripravo k vojski mesca oktobra in novembra lanskiga leta 16 milionov, — tedaj na druge djanske stroške le 12 mil. 621.705 gold. Če se naznanjeni stroški druzih kvater primerijo s stroški pervih kvater ravno te polovice leta, se vidi že precej veliko pomanjsanje stroškov, ki bojo toliko manjši, kakor bolj se bo po poslednjim ukazu cesarjevim v vsim gospodarstvu šparalo, — kolikor bolj se bo armada v nekterih mescih pomanjšati mogla, ktera der-žavi dosihmal toliko stroškov prizadene, — in kolikor več bo začelo naukazanih naravnih davkov iz Ogerskiga v deržavno denarnico stekat/. — Po novim nauka-zu zastran porotnih sodb morajo v nekterih mestih nar manj tri četertinke, v druzih pa saj nar manj polovica porotnikov v tistim mestu stanovati, kjer je porotna sodba; — 3 četertinke so predpisane za Dunaj, Prago, Berno, Line, Gradec in Terst, — polovica pa za Solnograd, Tropavo, Olomuc, Celjovec, Ljubljano, Inspruk, Trient in Gorico. — Blizo Kremsa v zgornji Austrii se je 15. t. m. grozna nesreča zgodila; smodnik (pulfer) seje nevedama v ondašnji smodnikovi shrambi vžgal, vse razdjal, več ljudi pokončal in na več sto stopinj krog in krog hudo škodo napravil; k sreči je bilo le 120 centov smodnika tam sprav-ljeniga,ker so 800 centov malo pred na Dunaj odpeljali. — Gnjiii krompir je živini škodljiv; to priča huda kuga med prešiči okoli Dunaja in tudi v okolici spodnje Pulskave na Štajarskim, kjer je nek 200 prešičev poginilo, od kterih pravijo, da se jim je gnjiii krompir dajal. Ondašnji konjederc pa je, namesto meso pokončati, ga natihama prodajal, in bo zavoljo tega, kakor se spodobi, ojstro kaznovan, če je res to storil.— Na Francoskim so našli v plesnjini grojzdja majhne mole (červiče), ki spivajo moč terti. — 11. oktobra so zaperli razstavo obertnijsko v Londonu. — V Parizu se pričakujejo važne reči; predsednik Napoleon se je razperl s svojimi ministri; konec te razpartije še ni znan. — V Kini je umeri slavni misionar dr. Giitzlaff. — Wahabiti, stara rodovina Turkov in nespreobernljivi vernikiMuhamedanske vere, ki so sovražniki vsih novih poprav, so priderli serditi v Meko in Med in o, in vse pokončali, kar je po novim. Vlada je v hudi zadregi.