JL E T EcJ7S JKH 8 228514 SEPTEMBER 1981 — ŠT. 18 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA LETO XXII ----------------------------------------------------------- SVEČANA SEJA DELAVSKEGA SVETA x__________________________________________________________y V sredo, 9. 9. so se v dvorani na Stavbah zbrali delegati delavskega sveta na svečani seji ob 95-letnici dela in obstoja naše tovarne in ob 21. obletnici, odkar so delavci prevzeli upravljanje tovarne v svoje roke. V svečanem govoru je predsednica delavskega sveta, Marija Penčur opisala prehojeno pot in načrte za nadaljni razvoj naše tovarne tako s področja gospodarjenja kot samoupravljanja in povezovanja naše tovarne, z družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami v naši občini. Na sejo so bili vabljeni predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Litije, delavci, ki v tem času praznujejo 20. leto dela pri nas ter prejmejo spominske ure in 20 delavcev, ki so že vrsto let vestno in požrtvovalno opravljali delo v tovarni, in ki so s svojimi bogatimi izkušnjami pripomogli k hitrejšemu razvoju naše delovne organizacije. Pomemben delež pa imajo tudi pri razvijanju samoupravnih odnosov v tovarni. Njim je predsednica delavskega sveta, tov. Marija Penčur ob tej priliki podelila posebna interna priznanja. Po končani seji so se delegati in odlikovanci pomešali med naše upokojence, ki so prišli na vsakoletno srečanje. Udeleženci svečanega zasedanja delavskega sveta. Poleg delegatov so bili vabljeni še predstavniki ifružbeno-političnih organizacij iz Litije, delavci jubilanti in delavci, ki so prejeli interna priznanja. Upokojenci, dobrodošli med nami Nastop Ladka Korošca in harmonikaša Milana Stanteta je navdušil naše upokojence. skupaj nekaj prijetnih trenutkov. Nekateri so si z zanimanjem ogledali naše proizvodne prostore, kjer so včasih tudi sami delali in se pogovorili s svojimi nekdanjimi sodelavci. Po ogledu tovarne smo se priključili delegatom delavskega sveta, ki so končali svečano sejo na Stavbah in se ob večerji še o marsičem pogovorili. Na srečanje z upokojenci smo povabili tudi opernega solista Ladka Korošca s har-monikašem Milanom Stante-tom. Oba sta se vabilu rada odzvala, saj še posebno rada nastopata pred litijskim občinstvom. V sredo, 9. septembra je stavniki sindikata Predilnice bil dan, ki smo ga prijetno Litija. Mnogi se srečanja ni-preživeli s svojimi nekdanji- $o mogli udeležiti, ker so mi delavci — upokojenci, bili zadržani. Obudili smo spomine na čase, ki smo jih skupaj prebili v Pre- Že prvi prisrčni stiski rok dilnici. Vabilu se je odzvalo so dokazali, da se radi vrača-skoraj polovica naših upoko- jo med nas, da smo vsi veseli, jencev, ki so jih sprejeli pred- ko se srečamo in preživimo Radi so se zavrteli ob glasbi Ržiških fantov. »Za naslednjo igro boste potrebovali jabolko«, je Vlasta ponujala gostom »rekvizite« za ples z jabolkom. To so zaplesali, pa še jabolko je bflo treba obdržati s čelom, pa čeprav so glasbeniki igrali bolj in bolj poskočne viže. Kdo bo prvi ugriznil v tolsto klobaso. Ta igra je povzročila največ smeha. ’ Ladko Korošec je odpel Mirtič, člani mladinske orga-2 operni ariji (Figarova svat- nizacije Predilnica Litija pa ba, Kapljice za ljubezen) in so tudi letos pripravili zabav-štiri slovenske narodne pe- ni del programa. Upokojenci srni. Vsi smo bili navdušeni. so pri tem radi sodelovali in Upokojence je pozdravil s tem srečanje še bolj pope-tudi glavni direktor tov. Jože strili. Rekordno število poljubčkov je zbrala tov. Pustinek in dobila prvo nagrado, svinjsko glavo. Marsikdo se je veselo zavrtel ob glasbi ansambla »Ržiški fantje«, ki nas je zabaval tja do večernih ur, nekateri pa so izkoristili čas za prijeten klepet in obujanje spominov iz starih časov, ko so sami delali v predilnici Litija, in jih še danes niso pozabili. Zato dragi upokojenci, vam sporočamo: »Prijetno je bilo med vami, zato nasvidenje prihodnje leto.« Vlasta Grom Na obisku v domu počitka »Tišje« Obiskali smo upokojence v domu počitka, Tišje. Od leve: Alojzija Ponebšek, Ana Štros, Rozalija Brunček v razgovoru s ka-drovikinjo, Vero Bric. Ob tovarniškem prazniku se spominjamo tudi naših upokojencev, delavcev, ki so svojo delovno pot končali v naši delovni organizaciji. Seveda pa ne bi bilo prav, če ne bi obiskali tudi naših upokojencev, ki preživljajo jesen svojega življenja v domu počitka Tišje. Tudi letos se je manjša skupina odpravila na krajši prijateljski obisk k njim. S tremi upokojenkami Ano Štros, Alojzijo Ponebšek in Rozalijo Brunček smo se pogovarjali v mali jedilnici, ostale Alberta Zupana, Frančiško Likar, Marijo Ocepek in Anico Novak pa smo obiskali po sobah. V razgovoru z njimi smo opazili, da si želijo več takšnih obiskov. Povedali so tudi, da je življenje v domu prijetno urejeno, da je oskrba in vse ostalo dobro. Razveselili so se daril, ki smo jim jih prinesli, še bolj pa dejstva, da se jih vsako leto spomnimo. Tudi v pogovoru z upravnikom, tov. Grošljem smo dobili občutek, da se celotno osebje doma počitka trudi, da bi starejšim občanom v domu omogočili čimbolj prijetno, udobno in domače bivanje. Zelo se trudijo tudi v pogledu zdravstvenega varstva. Urejujejo fizioterapevtski oddelek. Tisti, ki hodimo večkrat v dom počitka, vedno opazimo kakšno novost ali izboljšavo. Letos so tako uredili tudi kurjenje s premogom. Ker je veliko pomanjkanje kurilnega olja in je vprašanje, če bi ga lahko nabavili, bi lahko prišlo do tega, da objekt ne bi bil ogrevan, so se odločili za to spremembo. Ob slovesu smo našim upokojencem v domu počitka Tišje obljubili, da se najkasneje ob novem letu zopet vidimo ter jim zaželeli še veliko zdravja in prijetnih dni. L. S. Svečano zasedanje delavskega sveta. Predsednica delavskega sveta podeljuje interna priznanja. SODELAVCI, NAŠI LETOŠNJI NAGRAJENCI. Od leve: Anton Taufer, Jožefa Kastelic, Štefka Lipužič, Jožefa Koprivnikar, Lado Faufer, Slavka Gril, Ada Medvešek, Stane Zewel, Ljuba Kovič, Marjeta Šinkovec, Franc Lesjak, Jožefa Mežek, Marija Muzga, Melanija Čarman, Marija Raspotnik, Elizabeta Lukač in predsednica delavskega sveta Marija Penčur. Jubilanti, ki so za 20 let zvestobe Predilnici prejeli spominske ure, s predsednico delavskega sveta, Marijo Penčur. Od leve: Andrej Kralj, Stane Štuhec, Anton Krivec, Leon Škerbina in Jože Vizlar. UREJEN ODMOR, UREJENA DRUŽBENA PREHRANA Poleg toplega obroka lahko izbiramo tudi med več vrstami hladnih prigrizkov in pijač. Urejena prehrana je eden od pomembnih pogojev za uspešno delovno storilnost, zato smo tudi vsa dosedanja leta v tovarni stremeli k urejanju družbene prehrane. Potrebe delavcev in možnosti delovne organizacije so bile različne v posameznih obdobjih razvoja tovarne. Tako je bilo v šestdesetih letih na hrani v tovarniški menzi skoraj tretjina vseh delavcev, na kosilih in večerjah. V tem obdobju pa so se pričeli tudi že prvi poskusi s pripravo toplih malic, vendar so bile težave v tem, ker v tovarni ni bil urejen odmor, zato je bil topli obrok za nekaj časa ukinjen, sendviče in pijačo pa so raznašalke prinašale na delovna mesta. Največji napredek je bil storjen leta 1975, ko je bil uveden za vse delavce polurni odmor, v obratu družbene prehrane pa za dopoldansko in popoldansko izmeno topli obrok. Brezplačni obrok smo financirali iz sredstev skupne porabe. Topli obrok se je postopoma izboljševal, predvsem pa prilagajal željam in okusu delavcev in seveda finančnim zmogljivostim delov- ne organizacije. Danes skoraj ni več pripomb na izbiro toplega obroka, marsikdo pa zato ne potrebuje popolnega kosila ali večerje. Število kosil v obratu družbene prehrane je skoraj popolnoma upadlo, pripravljajo jih le še 15 do 20 na dan, večerje pa so bile ukinjene že leta 1975, ker se delavci zanje niso več zanimali. Poleg toplega obroka lahko, na brezplačni blok za malico, izbiramo tudi med več vrstami sendvičev, klobasami, konzervami, maslom, medom in marmelado. Delavci nočne izmene pa prejemajo poleg hladne malice še brezplačni obrok mleka, zadnje leto v tetrapaku, kar je bolj higienično in lično. Odmor je torej urejen, prehrana tudi. Pri nadaljnjem razvoju tovarne bi bilo potrebno razmišljati še o tem, da bi jedilnico prestavili bližje delovnim mestom, kajti jutranja »osvežitev« preko dvorišča, po mrazu ali dežju, marsikomu prej škodi kot koristi, posebno tistim, ki sami ne znajo paziti na svoje zdravje. M. K. OSEBNI DOHODKI Osebne dohodke delavcev, ki so zaposleni v naši predilnici, prikazujemo v naslednjih tabelah: TABELA 1 NETO OSEBNI DOHODKI Leto Bruto OD Neto OD Povprečni neto OD na uro Najnižji neto OD din Povprečni OD - din Najvišji OD - din 1976 68.631.389 47.653.388 19,75 2.328,65 3.596 11.051,30 1977 83-966.001 57.702.278 23,50 2.817,55 4,277 13,794,80 1978 94.653.784 64.766.697 26,50 3-137,40 4.823 14.404,65 1979 119.825.969 81.828.923 34,50 4.060,45 6.299 18.451,40 1980 140.159.000 94.590.289 41.25 4.979,70 7.528 22.111,85 j V tej tabeli je prikazana obračunana masa za osebne dohodke, ki breni dohodek vseh delavcev za čas od 1976—1980. leta. Prikazani pa so tudi povprečni osebni dohodki in najnižji oz. najvišji OD, doseženi v DO. Iz tabele je razvidno, da najnižji OD presega tistega, ki zagotavlja socialni minimum. Povprečni osebni dohodki so v prikazanem obdobju naraščali po povprečni letni stopnji rasti 20,4%. Najbolj so osebni dohodki v tem obdobju narasli v letu 1979 in sicer za 30% v primerjavi z letom 1978. Omeniti pa je potrebno, da predvsem v zadnjem obdobju močno naraščajo življenjski stroški, predvsem stroški prehrane. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da naši realni osebni dohodki dohajajo rast življenjskih stroškov. TABELA 2 OSEBNI DOHODEK NA TIPIČNA DELOVNA MESTA (DIN) [Leto Predica Mojster Ključav- ničar Admini- strator '1976 3.437,75 6.077,89 4.150,10 3.905,45 1977 4.103,80 7.341,30 5.037,25 4.716,25 1978 4.839,70 7.837,80 5.781,00 5.230,95 1979 6.226,40 10,285,60 7.519,20 6.492,65 1980 7.183,45 12.236,40 8.922,35 7-975,85 V tej tabeli prikazujemo povprečne osebne dohodke za tipična dela v naši DO. To so dela: predice, mojstra, ključavničarja z OD administratorke. Vidimo, da je povprečni OD ključavničarja višji za 11 %. TABELA 3 POVPREČNI NETO OD V SRS, OBČINI LITIJA IN PREDILNICI Leto SRS Občina Litija Predilnica Litija Gosp.in negosp. din Industrija Tekstilna industrija 1976 4.068 3.791 3.544 4.289 3-596 1977 4.844 4.509 4.082 4.326 4.277 1978 5.903 5.484 4.828 5-173 4.823 1979 7.393 6.815 6.130 6.548 6.299 1980 8.767 8.184 7.606 7-810 7-528 Ta tabela pa prikazuje primerjavo med OD delavcev zaposlenih v predilnici z doseženim povprečjem v republiki, tekstilni industriji posebej in v gospodarstvu v občini Litija. Iz podatkov je razvidno, da tekstilna industrija v SRS zaostaja za doseženimi OD v gospodarstvu in negospodarstvu SRS. Vidimo pa, da so naši OD višji v primerjavi z ostalimi delavci v tekstilni industriji (razen leta 1980). Nazadnje lahko primerjamo še OD delavcev v Predilnici z doseženim povprečnim OD v gospodarstvu občine. Tu pa ugotovimo, da so naši OD nižji od občinskega povprečja za gospod, dejavnost. Opomba: maso za osebne dohodke (glej tabelo 1) sestavljajo: 73% sredstva za efektivno delo; 10% sredstev za dodatke, od tega predstavljajo kar 6%, sredstva, ki izhajajo iz pogojev dela (nočno delo, izmensko delo); ostalo pa so sredstva za nadomestila OD. A. P. PREDSTAVLJAMO VAM Krušik Valjevo, gigant z večimi tovarnami Danes predstavljamo pobrateno delovno organizacijo, s katero nas vežejo že dolgoletni poslovni in prijateljski odnosi, ki smo jih letos, ob praznovanju 95-letnice naše delovne organizacije, sklenili s pobratenjem. Marsikdo je v teh letih sodelovanja že spoznal to tovarno, drugi jo bomo z nadaljnjimi izmenjavami obiskov še spoznali. Tokrat pobratima le na kratko predstavljamo, s prispevkom njihovega sodelavca Slobodana Miailoviča. Proizvodna hala tovarne tekstilnih strojev v Krušiku. »Krušik« je največja va-ljevska delovna organizacija in zaposluje preko osem tisoč delavcev. Letos predvideva skupno vrednost proizvodnje 620 milijard starih dinarjev. V svojem sestavu ima celotna delovna organizacija (SOZD) deset tovarn, dva- najst delovnih organizacij in štiri delovne skupnosti. Takšen obseg proizvodnje in njena raznovstnost seveda zagotavljata, da so izdelki z oznako Krušika poznani doma in v tujini. Navajamo nekaj najpomembnejših tovarn Krušika: Dolgoletni generalni direktor Krušika tov. Duka Ljiljak ima veliko zaslug za razvoj tovarne, pa tudi za vzpostavljanje dobrih poslovnih in tovariških odnosov s poslovnimi partnerji. • tovarna namenske proizvodnje opremlja našo Jugoslovansko ljudsko armado s sodobno vojaško opremo; • tovarna armatur proizvaja vodovodne in sanitarne armature, preko petdeset različnih artiklov, za potrebe gradbeništva, opreme stanovanj, hotelov in drugih objektov; • tovarna akumulatorjev proizvaja nikl-kadmijske jeklene akumulatorje, ter železniške svetilke za potrebe železnic; • tovarna za proizvodnjo stružnic proizvaja nekoliko tipov manjših stružnic, primernih za delo v vseh panogah industrije; e v nerazvitih občinah so postavili dve tovarni, v Ose-čini tovarno Plastika in v Mio-nici tovarno preciznih odlitkov. V svoji sestavi ima Krušik tudi delovne organizacije »Energetika«, »Transport« in »Gostinstvo«, ter štiri delovne skupnosti skupnih služb. Pod tovarniško streho imajo svoj zdravstveni dom, v katerem imajo na voljo kompletne (tudi večino specialističnih) zdravstvenih uslug vsi delavci, prav tako tudi zdravila v lastni lekarni. Tovarna »Krušik« je bila ustanovljena leta 1939. Po svobodi je bila to prva osvobojena tovarna, ki je oskrbovala naše borce z municijo na sremski fronti, do končne osvoboditve dežele. Tovariš Tito je tovarno »Krušik« odlikoval z odlikovanjem dela z rdečo zastavo. EDINA PROIZVAJALKA TEKSTILNIH STOJEV Tovarna tekstilnih strojev, v sestavi SOZD Krušik, je bila ustanovljena leta 1958. Zahvaljujoč proizvodnji te tovarne, teče v tekstilnih tovarnah po vsej državi že preko milijon vreten njihove proizvodnje. Ta tovarna je namreč edina proizvajalka opreme za tekstilno industrijo v Jugoslaviji. V njej združuje delo 450 delavcev. V letošnjem letu načrtuje Tovarna tekstilnih strojev »Krušika« proizvodnjo v vrednosti 345 milijonov dinarjev, v perspektivnem planu pa predvidevajo preko 600 milijonov vrednosti letne proizvodnje. Načrtujejo namreč vlaganja v višini 260 milijonov dinarjev, skupno s sovlaganjem predilnic na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev. V nadaljnjem razvoju načrtujejo novo proizvodnjo raztezalk in potujoče odpihovalno-sesalne ventilatorje. Gostje jz Valjeva pred odhodom domov. Evidentiramo delegate Dvaindvajsetega novembra letos poteče mandat sedanjemu delavskemu svetu, odboru delavske kontrole, disciplinski komisiji in vsem posredno voljenim odborom in komisijam. Zato bo delavski svet na prihodnji seji razpisal volitve, nato pa bo v sindikatu stekla akcija za evidentiranje delegatov. Prav sindikalno organizacijo čaka v predvolilnem postopku najodgovornejša naloga. V teku priprav mora sindikat zagotoviti: — da bo vsaka samoupravna delovna skupina imela najmanj enega kandidata za delegata delavskega sveta (v delavski svet voli vsaka SDS enega delegata); — da bo kandidatna lista odraz socialne strukture delavcev delovne organizacije; — sklicati kandidacijske konference po samoupravnih delovnih skupinah za sprejetje kandidatne liste, najmanj 15 dni kandidatov, da sprejmejo kandidaturo; — predložiti volilni komisiji kandidatne liste za volitve delavskega sveta, odbora delavske kontrole in disciplinske komisije. KOGA BOMO PREDLAGALI ZA DELEGATA? Vloga delegata delavskega sveta nam je že iz dosedanjega samoupravnega delovanja poznana, poznane pa so nam tudi slabe in dobre izkušnje delova- pred dnevom glasovanja; — pridobiti pristanke nja dosedanjih delegatov. Še odgovornejšo nalogo pa so dobili delegati z delovanjem samoupravnih delovnih skupin, ko imajo priliko in dolžnost posvetovati se s sodelavci, praviloma pa je njihova vloga tudi vodenje zborov delavcev po samoupravnih delovnih skupinah. Izvršni odbori sindikata naj bi za kandidacijske konference pripravili več predlogov kandidatov za delegate, za katere menijo, da bi bili sposobni in pripravljeni opravljati odgovorne naloge. Izbrali naj bi delavce, ki uživajo zaupanje med sodelavci, ki so že doslej jasno in glasno izražali svoja napredna stališča, in ki bodo s svojim delovanjem po volitvah opravičili zaupanje volilcev ter na sejah zastopali takšna stališča do posameznih predlogov, za kakršna se bomo odločali na samoupravnih delovnih skupinah. Včasih pa tudi glasovali za predloge, za kakršne se ni odločila SDS, vendar so v interesu delovne organizacije ali se je zanje odločila večina delegatov ostalih SDS. Takšne odločitve bo potrebno potem na svoji SDS obrazložiti in utemeljiti. Prav tako bomo na kandidacijskih konferencah odločali o kandidatih za odbor samoupravne delavske kontrole in disciplinske komisije. Tudi v ta dva organa je potrebno kandidirati najodgovornejše delavce, ki bodo nepristransko obravnavali zelo odgovorna področja discipline in spoštovanja samoupravno dogovorjenih meril in načel. S takšno predovolilno dejavnostjo bomo dosegli, da bodo volitve v novembru samo še formalna potrditev delegatov, katere bomo predlagali na kandidacijskih konferencah. Pa tudi zagotovilo, da bo samoupravno delovanje z novimi delegati nemoteno potekalo ali še bolje, krenilo z novim mandatom s še večjim elanom. M. Kralj DELEGATI DELAVSKEGA SVETA OD LEVE. Elizabeta Lukač, Terezija Rozina, Janez Kranjc, Ana Namestnik, Marija Penčur, Borka Kastelic, Ciril Hauptman, Jernej Gril, Franc Bol-din, Marija Štefin, Drago Kovič, Danilo Cvetežar, Franc Cirar, Ana Ahac, Franc Martinčič, Antonija Borišek, Bernarda Komljanc, Rajka Sabljič, Matic Malenšek, Leon Jelnikar. Štirinajst delegatov se ni udeležilo svečane seje in zato na sliki manjkajo. /------------------;—'n In memoriam Dan po proslavi 95-letnice obstoja predilnice Litija je še med slavnostnimi zastavami zaplapolala v delovni organizaciji črna zastava. Čeprav smo vedeli za hudo in zahrbtno bolezen našega sodelavca Jožeta Čoža nas je njegova smrt iznenadila in vse, ki smo ga poznali, uža-lostila. Ko smo ga pred mesecem dni obiskali v bolnici, se je Jože našega obiska razveselil. Zanimal seje za delo v delovni organizaciji, hrepenel po rodni Bukovici. V njegovih očeh smo mu brali spoznanje, da ve, da se mu ure življenja iztekajo. To spoznanje je sprejel pogumno, tolažil svojo ženo in ji naročal, kako naj ureja življenje po njegovi smrti. Kako velik je bil Jože po plemenitosti in samoodpovedi! Pred 16 leti se je zaposlil v predilnici Litija. Vsak delovni dan se je Jože vozil na delo iz 13 km oddaljene Bukovice. Sprva s kolesom, kasneje z mopedom in ko se je še žena Cvetka zaposlila, z avtom. Na delu je bil tih in dober do sodelavcev. Delo je opravljal vestno in večkrat pomagal pri gašenju zanet-kov požarov. Daleč je imel Jože do delovne organizacije. Rad je imel rodno Bukovico, kjer je obnavljal hišo, trpel z bolnim očetom, spremljal onemogli korak skrbne matere in telesni in duševni razvoj obeh otrok. Ko je bil Jože še na Onkološkem inštitutu je hrepenel po rojstnem domu, po Bukovici, kjer je veliko sonca in svežega zraka. Ta želja se mu je tudi izpolnila. Čeravno bolan, se je s silno voljo hotel iztrgati iz objema smrti. Do konca so bile njegove misli pri družini. Žalostni smo stopali v sprevodu po kamniti poti v dolino. Predno smo v Jablanici položili Jožeta v prerani grob, mu je Litijska godba zaigrala v zadnje slovo, tovarniški gasilci so mu s praporom izkazali zadnjo čast in zahvalo, govornika pa sta v imenu samoupravnih organov delovne organizacije in krajevne skupnosti izrazila zahvalo in sožalje užaloščeni družini. Zgled Jožeta, ki je že v življenju premagal trpkost zadnjega slovesa in z zgledom, v trpljenju tolažil družino, nam bo ostal v trajnem jspominu!__________F. L. j LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Komisija za letovanje in družbeno prehrano objavlja razpis za letovanje v počitniški koči na Veliki planini za čas od 15. novembra do 15. maja 1982. Prijave bo zbirala tov. Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju v času od 1. do vključno 15. oktobra 1981. Prednostni kriteriji za letovanje na Veliki planini se niso spremenili. 1. Prijavljenec še ni bival v počitniški koči na Veliki planini oz. je bival pred več kot 2 letoma; 2. prijavljenec je bival v počitniški koči pred 2 letoma; 3. prijavljenec je bival v počitniški koči preteklo leto; 4. prijavljenec je bival v počitniški koči v tekočem letu. Vsako od navedenih skupin bomo razdelili še na naslednje podskupine: a) delavci, ki preteklo leto v počitniških domovih PL niso letovali; b) delavci, ki so preteklo leto v počitniških domovih PL letovali. Pri dodelitvi za praznike (staro — novo leto, prvi maj, 29. november) se prijavljene! razvrstijo po določilih, ki so navedeni zgoraj in pridejo v poštev: 1. tisti, ki še niso koristili koče za te praznike ali so jo koristili pred več kot 2 leti; 2. so jo koristili pred 2 leti; 3. so jo koristili preteklo leto; 4. so jo koristili v tekočem letu. Kolikor imajo prijavljene! v isti skupini enako število točk, imajo prednostno pravico večje družine oz. skupine. Kot vedno bomo tudi pri tej razporeditvi upoštevali in določevali prednostno pravico do koriščenja doma na Veliki planini na podlagi točk, ki jih delavec pridobi: — za delovno invalidnost, udeležbo NOB, za opravljanje dela v nočnem času— 10 TO ČK; — samohranilci oz. samohranilke — 10 TOČK; — oba zakonca zaposlena v PL — 10 TOČK; — za vzdrževanje vsakega nepreskrbljenega družinskega člana — 5 TOČK. V primeru, da v posamezni skupini pridobi več delavcev enako število točk, bomo upoštevali še delovno dobo v PL, pri čemer imajo razporeditveno prednost delavci z daljšo delovno dobo v PL. Cena letovanja na Veliki planini je za člane kokektiva 20,00 din jn za nečlane 60,00 dinarjev dnevno. Tudi za letovanje na Veliki planini je potrebno po sklepu komisije za letovanje in družbeno prehrano in na podlagi določil pravilnika o letovanju plačati akontacijo, ki pa naj ne presega 250,00 din na osebo. V kolikor bodo prijavljeni in razporejeni koriščenje počitniške koče odpovedali brez upravičenega razloga (upravičeno le smrt in bolezen), akontacije ne bodo dobili povrnjene. Opozarjamo pa vas, da v počitniški koči na Veliki planini ne smejo letovati neprijavljeni gostje. Obveščamo vas tudi, da bodo zimske počitnice za osnovnošolce v času od 25. januarja do 12. februarja. V kolikor bo v tem času veliko prijav, bo komisija določila najdaljši termin letovanja na Veliki planini na 4 dni. Če želite letovati na Veliki planini v času od 15. novembra 1981 do 15. maja 1982, ne zamudite in najkasneje do 15. oktobra 1981 oddajte prijavnico v kadrovsko splošnem sektorju. Vlasta Grom PRIJAVA ZA LETOVANJE NA VELIKI PLANINI Podpisani .......................................................... delavec, upokojenec PL (ustrezno obkroži) stanujoč (kraj, ulica, hišna številka, pošta) se prijavljam za......................dnevno letovanje v izmeni od........................ do............... Če v navedenem času ni razpoložljivih kapacitet, sem pripravljen letovati od ................ do ........... Za letovanje prijavljam še: Ime in priimek leto rojstva sorodstvo zaposlen pri 1. 2. 'i. 4. 5. 6. Zadnjikrat sem letoval v počitniški koči na Veliki planini leta . Zadnjikrat sem letoval v počitniških domovih PL leta.......... (otroci, zakonec, starši brez lastnega dohodka) f) vzdržujem...............nepreskrbljenih družin, članov (Pri točkah a, b, c, d in e obkroži ustrezni DA ali NE, pri točki f napiši ustrezno število družinskih članov.) ... DA NE ...DA NE ... DA NE ....DA NE NE Z navedeno izmeno se strinjam ,,dne, Podpis nosilca prijave: Potrjujem prejem prijave dne (podpis vodje enote) (podpis) Športna tekmovanja naših delavcev Prvak je bil znan šele po streljanju »devetmetrovk«. Udeleženci tekmovanja v namiznem tenisu. Magda Pivec v akciji. Nadaljevanje s prešnje številke Naslednji teden, od 7. 9. dalje se je naše tekmovanje nadaljevalo brez zapletov. V ponedeljek je bil na sporedu mali nogomet. Udeležilo se je 6 ekip iz posameznih oddelkov. Da je tekmovanje hitreje potekalo so igrali hkrati na dveh vzporednih igrišlih. Ekipe so bile precej izenačene, posebno najboljši, saj sta bili po končanem tekmovanju enaki in zmagovalec je bil znan šele po »enajstmetrovki«, z devetih metrov. Zmagala je ekipa iz sukalnice, drugi so bili fantje iz remonta predprcdilnice, tretji pa iz predpredilnice. Predsednica konference sindikata je najboljšim športnicam in športnikom podelila odlikovanja. Preostali sta še dve tekmovanji pri katerih bi se lahko, poleg streljanja, pridružile tudi žene in dekleta — namizni tenis in kegljanje. Takoj naj omenim, da so bili organizatorji razočarani, saj so tekmovale le štiri predstavnice nežnega spola, čeprav v tovarni te močno prevladujejo. Komisija za šport in rekreacijo si beli glavo in se sprašuje kaj bi organizirali, da bi vas, ki ste v večini, zadovoljili. Žene in dekleta! Ali res nočete sodelovati pri rekreativni dejavnosti? Povejte, kaj je temu vzrok! Kakšno vrsto sprostitve si želite? Naloga komisije je, da vam izpolni želje. Namizni tenis so odigrali v telovadnici osnovne šole Litija. Zmagal je Jože Stopar, drugi je bil Tini Jerina, tretje mesto pa je dosegel Franci Žnidar. Tekmovanja se je udeležilo 16 delavcev in 2 delavki. Zadnji dan tekmovanja je bilo na vrsti kegljanje. Tekmovalo je 18 delavcev in štiri delavke^ Najuspešnejši je bil Franci Žnidar. Po tekmovanju je bila na sporedu svečana razglasitev rezultatov. Medalje in pokale je podelila predsednica konference sindikata tov. Ani Povše, za tem pa se je ob skromnem prigrizku pričel sproščen razgovor o naši rekreaciji. Ugotavljali so slabosti in se menili, kako bi te odpravili. Sklenili so še, da bomo tudi letos v zimskem času organizirali rekreacijo v veliki šolski telovadnici. Tu bo dovolj možnosti za različne pa- noge, tudi za ženske. Seveda pa bomo, ko zapade sneg, organizirali tudi nekaj smučarskih izletov in tekmovanj. M. M. Mali nogomet 1. mesto sukalnica 2. mesto remont predpredilnice 3. mesto predpredilnica 4. mesto delavnice 5. —6. delita skupne službe — predilnica Namizni tenis Ženske: 1. mesto Barbara Nejedly 2. mesto Marjana Deželak Moški: 1. mesto Franc Stopar 2. mesto Tine Jerina 3. mesto Franc Žnidar Kegljanje Ženske: 1. mesto Barbara Nejedly — 158 keg. 2. mesto Regina Hauptman — 123 keg. 3. mesto Magda Pivec — 122 keg. Moški: 1. mesto Franc Žnidar — 211 keg. 2. mesto Janko Kos — 205 keg. 3. mesto Toni Kos — 201 keg. Skupne točke: 1. mesto Janko Kos — 53 točk 2. mesto Toni Kos — 41 točk 3. mesto Franc Žnidar — 41 točk Na vseh športnih terenih je bilo udeleženih več kot 70 rekreativcev, od tega samo 4 ženske. Da ne bodo vedno le prvaki objavljeni na sliki, si tokrat oglejte ekipo, ki je na turnirju malega nogometa pristala na zadnjem mestu. Borili so se srčno, dali so vse od sebe, imeli so malo smole, predvsem pa so bili drugi boljši. — izberite si cigarete z malo likotina in čim manj katrana. Razlika med posameznimi vrstami cigaret je lahko več kot dvakratna. — ne pokadite nobene cigarete do konca. Pokadite vsako cigareto samo do polovice, pa boste vdihnili le 40% celotnega katrana in nikotina. Čim prej vzamete cigareto iz ust, tem manjša je doza vdihanih škodljivih snovi. — inhalirajte čim manj. Ne vdihavajte globoko, temveč vdihnite le površno ali pa samo puhajte. Stopnja umrljivosti se pri kadilcih veča s stopnjo vdihavanja. — pokadite iz dneva v dan manj cigaret. Mogoče boste lahko zdržali brez cigaret vsaj do zajtrka ali pa vam bo uspelo Teden boja proti kajenju Od 14. do 21. septembra 1981 je bil teden posvečen boju proti kajenju, ki je gotovo pomemben faktor za nastanek vrste obolenj, ki se vedno pogosteje pojavljajo med prebivalstvom po svetu in tudi pri nas. V prizadevanjih za napredek zdravstvene kulture med občani si RK Slovenije prizadeva, da bi kajenje, to razvado modernega časa, osvetlili z zdravstvenega vidika in opozorili na nevarnost kajenja na človekovo zdravje. Ob vedno večji industrializaciji in drugih vzrokih onesnaževanja okolja je prav kajenje še eden od dodatnih vzrokov za obolevanje na dihalih. Statistični podatki zadnjega desetletja kažejo na grozovito naraščanje prodaje cigaret in s tem tudi na število kadilcev. Največja tragedija je, da se tej sodobni nasladi vedno bolj prepuščajo šoloobvezni mladostniki in ženske. Delovanje posameznih sestavin cigaretnega dima na organizem prej ali slej povzroči ali pospeši številna obolenja: motnje vida, glavobol, vrtoglavica, pogosta in ponavljajoča se obolenja dihal z kasnejšim razvojem kroničnega bronhitisa, pljučnega emfizema ali celo pljučnega raka, pa vse do številnih obolenj srca in ožilja ter prebavil. Smrtnost je pri kadilcih 1—2-krat večja. Vsak osmi kadilec, ki vsak dan pokadi 10 cigaret in 20—40 let inhalira cigaretni dim, umre za pljučnim rakom. Silno pomembno spoznanje, ki pa ga številne nosečnice nočejo dojeti, je dejstvo, da nikotin okvarja organizem že pred rojstvom. Tudi otrokova porodna teža je pri materah kadilkah manjša. Na temelju dosedanjih opravljenih preiskav ni mogoče dokazati, da bi nekadilci zaradi »pasivnega« kajenja obolevali tudi za posledicami tobakovega dima. Prav gotovo se mnogi nekadilci zaradi izpostavljanja toba-kovemu dimu čutijo ovirane v svojem udobju (glavobol, šče-menje v očeh, slabost. . ..). Pri-siljenost k sokajenju škoduje predvsem bolnikom, med katerimi so predvsem astmatiki in srčni bolniki. Vsaj v tednu boja proti kajenju se skušajmo vprašati, koliko smo tolerantni v svoji organizaciji na sestankih, šolah, zdravstvenih domovih in drugod do kajenja, do te najbolj razširjene zasvojenosti modernega sveta, ki uživalcem neizprosno okvarja zdravje, nekadilcem pa greni udobje. Strastnim kadilcem želimo z nekaj nasveti nakazati možnosti, da zmanjšajo nevarnosti kajenja za svoje zdravje: UPOKOJILI SO SE Po premoru enega meseca, julija se ni nihče upokojil, sta se v avgustu upokojili dve sodelavki, Dana Kaplan in Draga Domadenik ter sodelavec Ignac Kračan. Obe sodelavki sta dosegli polno pokojninsko dobo, in to v celoti pri nas. Obe sta se zaposlili leta 1946. Dana Kaplan je pričela delati v predilnici mesec in pol pred Domadenikovo. Zamenjala je kar dosti del in nalog. Pričela je v sukalnici kot dvo-jilka, nato snemalka. Za tem je opravljala dela in naloge vlagalke cevk v stročnami. Leta 1960 je bila zaradi službene potrebe, sporazumno, premeščena za snažilko pisarn. Po šestih letih tega dela pa je zaradi bolezni pričela delati na lažjem delu, v zbiralnici cevk, kjer je ostala do upokojitve. zdržati brez cigarete na poti na delo. Najboljši kompromis med kaditi in ne kaditi je zamenjava cigarete s cigaro ali pipo. Edina resnična možnost, da se kadilec izogne vsem za njegovo zdravje uničujočim učinkom tobačnega dima je popolna opustitev kajenja. Teh nekaj nasvetov naj opogumi od tobaka zasvojene in še nezasvojene kadilce, da prično razmišljati, kateri dan bi prekinili dolgoletno nikotinomijo. Želimo, da bi bil ta trenutek čimprej in ne šele takrat, ko je s kajenjem povzročena rakasta tvorba že pričela nezadržno napredovati ali pa je od kroničnega bronhitisa izčrpano srce pričelo popuščati. RK Slovenije Draga Domadenik ni tolikokrat menjavala delovnega mesta. Dolga leta je bila pre-dica, od leta 1972 pa je postala vodja snemalne kolone kjer je ostala do konca. Ignac Kračan se je zaposlil v Predilnici leta 1948. Prej je imel že nekaj delovne dobe, saj je delal v Srbiji v rudnikih, med drugimi tudi v Boru. Spominja se kako so trdo delali. Po vojni je tri leta bil pri vojakih, nato pa je prišel k nam. Takrat je stanoval na Libergi nad Kostrevnico. Kar dolga pot za pešačenje v službo. Dolgo časa je delal kot posluževalec rahljačev bal v čistilnici. Od leta 1972 pa do 1973 leta je opravljal vratarsko službo, nato je bil premeščen in postal posluževalec čistilnih in rahljalnih agregatov. Na poslovilni razgovor in malo zakusko, ki jo priredimo za vsakega upokojenca ob obhodu v pokoj, je tokrat prišel le tov. Kračan. Pripovedoval je kako je potekalo delo vsa ta dolga leta. Prav nič se njegovo pripovedovanje ne razlikuje od njegovih predhodnikov. Delovni pogoji so se od osvoboditve leto za letom izboljševali. Upokojil se je, ker je dopolnil dovolj visoko starost. Do polne upokojitve bi moral delati še 10 mesecev. Pa je kar zadovoljen. Doma ima dosti dela na velikem vrtu okoli hiše. Goji koruzo, krompir, fižol, katerega pa mu rade požro srne. Vsem trem želimo še veliko zadovoljnih let v zasluženem pokoju. M. Malenšek PROSLAVA NA TISJU Ivan Ferlež- Švejk Letos mineva 40 let, odkar so na Tisju, v spopadu z Nemci, padli prvi partizanski streli. Ta borba je bila ena prvih večjih, ki jih je vodila dobro organizirana enota pod izkušenim vodstvom treh legendarnih komandantov, Franca Rozmana- Staneta, Dušana Kvedra-Tomaža in Petra Stanteta- Skale. To je bil 2. štajerski bataljon. Takrat, pred 40. leti so dobili nalogo, da se premaknejo čez Savo na Štajersko kjer naj bi organizirali oboroženo vstajo med prebivalstvom, ki so ga Nemci nameravali izseliti. Nalogo so jim preprečili številčno premočni oddelki nemške vojske, tako da so se partizani na Tisju morali umakniti. Ta sijajno organiziran umik bataljona je sovražnika nekaj dni pošteno begal. To je bil eden najlepših primerov partizanske taktike, saj so partizani obdržali pobudo ves čas v svojih rokah. V nedeljo, 20. 9. 1981 je bila na Tisju osrednja občinska proslava v počastitev 40-letnice ustanovitve O F, vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije in bitke II. štajerskega bataljona na Tisju. Slavnostni govornik je bil Ivan Ferlež-Švejk. Za tem so v kulturnem programu, združeni pevski zbori Lipa, Zvon, Gabrovka in Kresnice-Hotič, godba na pihala iz Litije, pevka Dragica Čarman, igralec MGL Franc Markovčič z mladimi igralci in recitatorji iz skoraj vseh krajev litijske občine, prikazali tiste slavne partizanske čase. Vezni tekst in dramatizacijo dogodkov je pripravil Jože Sev-ijak, dirigiral je Jože Dobravec, s strokovnimi nasveti opreme partizanske vojske pa j e "pomagal Zvone Bric-Sil. Naslov recitala je, Luč do poznih bo rodov. USPEL IZLET SKUPINE NAŠIH DELAVCEV V organizaciji delavcev zunanjega transporta in pod okriljem naše sindikalne organizacije se je skupina članov našega kolektiva 4. julija odpravila na krajši izlet z avtobusom. Izbrali smo si naslednjo pot: Litija—Vršič—Trenta—Goriška Brda in nazaj v Litijo. Izleta se je udeležilo 42 udeležencev iz skoraj vseh delovnih enot, med udeleženci pa so prevladovale zenske. Izlet so posebno popestrili 3 naši harmonikaši, ki so ves čas neutrudno raztegovali mehove na svojih instrumentih in skrbeli za dobro voljo udeležencev. Tudi sama smer izleta je bila dovolj posrečeno izbrana. Tako smo na poti na Vršič občudovali gorske vrhove Julijskih Alp, nato smo sledili toku Soče skozi prelepo dolino Trente in končno kraje žlahtne vinske kapljice, Goriška Brda. Izlet je minil, mi pa se bomo takšnih potovanj še udeležili. Tako smo sklenili, ko smo se dobre volje vračali v Litijo. Na sliki: del udeležencev v dolini zgornje Trente, v bližini izvira reke Soče. Bojan Dimeč Razpis abdnmaja v gledališki sezoni 1981/1982 Zveza kulturnih organizacij Litija razpisuje abonma za gledališko sezono 1981/82. Predstave bodo tretjo soboto v mesecu ob 19. uri v sindikalni dvorani na Stavbah v Litiji. IZBRALI SMO NASLEDNJI SPORED: 17.10.1981 Fadil Hadžič: POLITIČNA POROKA — komedija Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana 21.11. 1981 Ogrinc-Belina: KJE JE MEJA — kmečka igra s petjem Gostuje KUD Komandant Stane — Oder treh herojev Pirniče 16.1.1982 KONCERT moškega pevskega zbora HOTIČ-KRES-NICE in ŠMARSKEGA OKTETA 20. 2. 1982 Milan Kleč: POLKA Gostuje Slovensko narodno gledališče Celje 20. 3.1982 I. Torkar: HUDIČ IN ANGEL — ljudska igra po motivih Tavčarjeve Visoške kronike Gostuje Šentjakobsko gledališče Ljubljana 17. 4.1982 PRIKAZ STARIH LJUDSKIH OBIČAJEV IN PLESOV v izvedbi folklorne skupine Javorje Cena abonmaja (vstopnice za vse predstave) je 360.— dinarjev (sedeži v prvih vrstah) in 300.— din (sedeži zadaj). Za delavce predilnice Litija smo omogočili plačilo v dveh obrokih (13. novem- bra in 13. decembra bodo v oddelku za OD odračunali obrok od osebnega dohodka). Prijavite se lahko v kadrovsko splošnem sektorju, v administraciji do 9. oktobra 1981. Seveda pa lahko vpišete abonma tudi od 12. 10. 1981 do 16. 10. 1981 VSAK DAN od 15. do 17. ure v Sindikalni dvorani na Stavbah. Vse potrebne informacije v zvezi z vpisom pa lahko dobite pri tov. Branku Bizjaku, int. tel. štev. 34, Ani Povše, int. tel. štev. 52, Maticu Malenšek int. tel. štev. 76 v administraciji P. L. int. št. 60 in pa na zvezi kulturnih organizacij Litija, tel. št. 881124 oz. 881718. POZOR! Posebna ugodnost za delavce predilnice Litija! Za vas je cena abonmaja 100 din cenejša. Razliko bo primaknil sindikat. Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Bizjak Martina Kralj, Alojzija Vehovec,. Niko Stamatovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom.Tisk: l'K Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.