List 18, • « J > . ^^ I' ^ ^ •i' rf ■ ~ nn ^ • lecaj LYIII r V I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone i n za četrt leta 1 krono 60 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni 1 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , -- po Za prinašanje na dom v Ljub- plača vsako vrsto za enkrat 16 vin. ) za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic'^. Ljubljani 4. maja 1900. * Politični oddelek Deželni kulturni svet. v jedni zadnjih sej deželnega zbora kranjskega, predložila je vlada načrt zakona, ki je v vseh, kmetijstvu resnično naklonjenih krogih da se obudil veliko nevolj J tako že vse javno, mnenje pripravilo na to, da se vsled tega zakona vname v deželnem zboru in zunaj njega velik boj. tem zakonom zahteva vlada, naj se kranjskem deželni kulturni svet kranjskih kmetovalcev okrajnih zadrug. kot strokovni ustanovi na zastop 1 » naj se postavi na tako da bi obstoječa z podlago velikim uspehom delujoča kmetijska družba popolnoma odpadla 1 kot strokovni zastop in bi ostala kot navadno društvo kot priprosto zasebno podjetje njegovih članov, kot društvo ki nima nikacega večjega pomena ter bi spadalo v isto vrsto, kakor kaka kmetijska zadrugica v kaki zapuščeni gorski vasi. Očitno je, da je vlada sprožila to stvar samo, da ustreže tistim krogom, ki so zakrivili v naši deželi go spodarski boj. Tem krogom je kmetijska družba že davno trn v peti in to iz prav razumljivih nagibov. Kmetijska družba se kot strokovni zastop kranjskih kmetovalcev ne ogreva za konsumske kramarije, nego deluje na to, da A H^edni strani povzdigne kmetijstvo s tem, da se na boljši produkciji, na drugi strani pa, da se orga se m vaja nizirajo produktivne zadruge Tisti se bavijo s konsumskimi kramarijami, s tem seveda niso zadovoljni. Radi imeli > da bi se stro kovni zastop kranjskih kmetovalcev postavil na čelu njih štacunicam in pivnicam, da bi se ta več kot dvomljiva podjetja razpredla po celi deželi. ta namen so skušali dobiti kmetijsko družbo v svoje roke, to je bil vzrok, odbor naskočili kmetijsko družbo vihar, kakoršnega že dolgo ni bilo. Ta poskus se je ponesrečil m uprizorili v deželi to jako klaverno Naskok na kmetijsko družbo je bil sijajno odbit. Kranjski kmetovalec je pri tej priliki na najsijajnejši način dokazal. } da ne spoznava samo pomena in koristi kmetijske družbe nego, da jo hoče tudi ohraniti tako, kakoršna je. Česar nasprotniki kmetijske družbe niso mogli doseči direktnim potom, to so poskusili če tudi v drugi obliki doseči indirektnim potom. Zmenili so se z vlado, da podžaga kmetijsko družbo, da jej vzame vsako besedo kot avtoritativni zastopnik kranjskih kmetovalcev in jo degradira na tisti nizki nivo, na katerem se nahajajo klerikalna konsumna društva. In vlada je bila tako malo vestna, da je tej zahtevi ugodila in predložila deželnemu zboru načrt zakona o deželnem kulturnem svetu! Vlada ni svojega načrta čisto nič utemeljila. To je naravno, zakaj to je popolnoma nemogoče dokazati, da bi bila taka preuredba na korist kranjskemu kmeto- dokazov, da bi ustano- valstvu. Nasprotno pa nebroj vitev deželnega kulturnega sveta bila pač na veliko moralno in materijalno škodo kranjske kmetijske družbe in pa na škodo kmetijstva. Koder imajo kulturne svete, 9 povsod vidimo, da so to birokratični aparati, okorni in nesposobni. da in kulturni sveti nimajo nobenega pomena da niso druzega vredni, kakor da se jih sramotno razžene. ozirom na vse to upamo, da bo znal kranjski deželni zbor varovati korist naših kmetovalcev in našo kmetijsko družbo, in da bo vladni načrt vsaj tako pre-drugačil, da se mu odvzame vse kar bi bilo kmetovalcem in kmetijski družbi na škodo. Deželni zbor kranjski. 10. , seja dne 24. aprila. tej seji je vlada predložila načrt zakona o usta da so pri lanskih volitvah v novitvi deželnega kulturnega sveta. stran 164 Letnik LVIII Odobrilo se je poročilo o izvršitvi raznih del za de- želno bolnico in dognala se razprava o poglavju de- naj dovolitvi 182 priklade na vse državne davke, v vaseh v faro, Velike Poljane spadajočih se želna kultura letnega poročila deželnega odbora. delov selske občine istega imena pobira za cerkvene na- Pri razpravi o uvodu k temu letnemu poročilu je ^nene je poročal poslanec J e 1 o v š e k. Kazvila se je velika bil sprejet predlog poslanca Lenarčiča, naj vlada s pri- debata. Govorili so poslanci Višnikar, dr. Tavčar, hodnjim šolskim letom uvede na ljubljanski realki slo- Povše, Kalan, Pakiž, deželni glavar Detela in venske paralelke. Pri poročilu o davkih se je vnela dolga razprava deželni predsednik baron Hein. Sprejet je bil preminjevalni predlog poslanec Višni- o načinu obdavčenja in iztirjavanju osebne dohodarine. karja, s katerim se deželni odbor pooblasti, dovoliti s Govorili so Luckmann, Ažman, Božič, grof Barbo, Povše, Kalan in Pfeifer ter deželni pred sednik baron Hein. Pri razpravi o šolstvu je Žitni šole ne razširjajo, dr. Sc h after je zahteval, naj se za pritrditvijo deželne vlade do 100 o/o naklade. Naposled se je ljubljanskemu ribarskemu odboru dovolilo 100 zahteval naj se podpore. 13.-seja dne maja. tej seji je prišla najprej na razpravo prošnja nemško dekliško ljudsko šolo v Ljubljani sezida posebno konsumnega društva v Djbrepoljah za podporo in brez- poslopje, Hribar pa je zahteval, naj se nastavi poseben obrestno posojilo v svrho naprave mlekarnice. Poslanec šolski nadzornik za ljudske šole in naj se za nekatere dr. Tavčar je pri tej priliki ožigosal gospodarjenje tega predmete uvede na višji gimnaziji slovenski učni jezik, društva in iz njegove lastne bilance dokazal, da je društvo Končno je bil odobren proračun kmetijske šole na Grmu, o katerem je poročal poslanec Langer. pasivno, in da bi moralo napovedati konkurs. Daljša razprava se vnela o poročilu poslanca 11. seja dne 26 aprila. tej seji se je zvišala redna podpora kmetijski družbi od 2400 na 4000 K na leto in se jej je dovolilo uredbo živinorejskih zadrug. (Poročevalec 1000 za Božiča glede Žitnikovega samostojnega predloga v zadevi vinske klavzule. Govorila sta poslanca Povše in baron Schwege 1. Sprejet je bil predlog, naj se določi na laška vina carina 30 gld. v zlatu. Lenarčič). Sklenilo se je dovoliti 3000 K radeškemu cestnemu Po poročilu poslanca Kal sklenilo, naj odboru v namen, da se preloži okrajna cesta Radeče pravi Ljubljani to se pa pod ana se je po dolgi raz-domobranska vojašnica v pogojem, če mestna občina kaj razširi Dvor. črnomlj u je bilo za dobo 10 let dovoljeno 1 pobi za to prispeva. rati 5 o/o naklado na najemščino od stanovališč. Izraz o ljubljanskem loterijskem posojilu se Po daljši razpravi, v katero so posegli poslanec dr. Majaron, baron Schwegel, dr. Schaffer in Langer je bil načrt zakona na zapuščine vrnjen deželnemu odboru. Sklenilo se je naročiti deželnemu odboru, da še letos izvrši sklep glede naprave vodnjakov v občini Ustje. Končno je poročal poslanec Vi š nikar o preuredbi pokojninskih užitkov za osebje ljudskega šolstva bil dotični zakon odobren. odobril. (Poroča vitez Langer). Ostale točke dnevnega reda prišle so včeraj, v če trtek popoldne na razpravo. Zasedanje deželnega zbora se zaključi v soboto. Politični pregled. in Parlament je torej sklican m sicer na dan maja, zajedno pa sta sklicani tudi delegaciji na dan 12 maja in sicer poslednji v Budimpešto. Pravega in resničnega delovanja 12. seja dne 28. aprila. Prošnje za razširjanje volilne pravice J ki sta jih našega državnega zbora ne bilo pričakovati, bi tudi vsaj če bi nekaj Čehi časa na noben način opustili obstrukcijo. vložili društvo farmacevtov in katoliško delavsko društvo Okolnost. da bodeta državni zbor na Dunaju in delegaciji v a sta bili ) Budimpešti ob enem in istem času zborovala, kaže, da je izročeni deželnemu odboru, da v prihodnjem vladi še bolj kakor dovolitev budgeta in odobrenje kvote vsaj zasedanju o njih poroča. za pol leta pri srcu izvolitev kvotne deputacije Položaj je v Odobren bil računski sklep deželnega zaklada za 1898, o katerem je poročal poslanec Hribar. Vsi obče jako kritiSen, to pa ker Čehi groze z najbrezobzirnejšo obstrukcijo vsem vladnim predlogam brez izjeme. Cehi in vlada. Zatrjevalo se je SVO] dohodki so znašali 1,416.143 gld., izdatki 1,463.541 gld. Körber, prevzemši ministrsko predsedstvo, dobil od čas, da je čista ter se je tekom tega leta zvišala za 74.493 gld imovina je koncem leta 1898. znašala 1,980.398 gld izredna pooblastila tudi za slučaj, če cesarja se spravne konference ponesrečile. druge strani se zopet pripoveduje, da tacib po- oblastil ni dobil, in da je neuspeh spravnih konferenc zanj usodnega pomena. Katera teh verzij je resnična, to se pokaže Poslanec vitez Langer je utemeljeval svoj samo- stalni predlog, ki meri na to, da bi se v vinorodnih pač že v kratkem v državnem zboru. Že tekoče zasedanje de-krajih izločili zajci iz vrste tiste divjačine, ki se ne sme želnega zbora češkega je pokazalo, da se Čehi pripravljajo na streljati ob vsakem ^času. naj odločnejši boj proti vladi, da, pokazalo je, da premembi zakona glede povzdige reje goveje živine je poročal poslanec Lenarčič, in je bil ta zakon po kratki razpravi odobren.- boj pridobili tudi so za ta deželnega maršala kneza Lobkovica, kajti samo z njegovo podporo je bilo mogoče, da deželni zbor niti proračuna ni rešil. Vse izjave v češkem deželnem zboru in tudi zunaj deželnega zbora pričajo, da so čehi pripravljeni na Letnik LVIII Stran 165 to kar je jeden najvplivnejših njihovih voditeljev dr. Herold označil z naslednjimi pregnatnimi besedami poslanec Če nam vlada za razveljavljanje jezikovnih naredb ne da popol nega zadoščenja do dne 5 maja, preskrbeli si bomo tako Po zadoščenje sami in sicer na tak način, da bo vse strmelo vseh teh izjavah sodeč je torej pričakovati, da se vname naj-Ijutejši boj proti vladi. Obstrukcija morda ne bo hrupna ali intenzivna tere neobhodno torej Vlada ne dobi nobene tistih predlog dovolj ka potrebuje, če noče posluževati 14 in absolutizma mogoče: ali da pade Körber ali pa da pride do Kranjska mlinska obrt. (Iz govora dežehiega poslanca I. Lenarčiča v deželnem zboru kranjskem. čitati je po raznih strokovnih časopisih, obče kako avstrijsko narodno ir Cehi in desnica gospodarstvo Odkar nazaduje. Kes je na krmilu bila njegova poglavitna skrb, izolirati Čehe Körberjevo ministrstvo s'cer, da je promet od leta do leta nekoliko večji ali To se mu je končno posrečilo. Poljski državni in deželni poslanci Lvovu sejo in ?o se z vso odločnostjo izrekli so imeli te dni proti napovedani češki obstrukciji. Časopisje nemške katoliške stranke kakor tudi slovensko časopisje se izreka istotako naravni razlog temu je tudi to, da avstrijska industrija, ima boriti z mogočnimi konkurenti, mora gledati ki se na to, da svojo produkcijo povzdigne kolikor mogoče ne v kakovosti, marveč tudi v množini > da režijske tega se vidi, da visi desnica v zraku, da je nje obstanek in stroške porazdeli na večjo množino predmetov in s tem razpad odvisen samo od Čehov In ti govori v tem oziru odkritosrčno in brez ovinkov. Češko časo pisje pravi, da češkemu narodu ni čisto nič za obstanek des nice. Ta omahljiva iva družba programa, pravijo „Narodni se nikdar ni Li sty No, njihovo časopisje zmanjša skupne proizvajalne stroške za posamezni promet industrija, zlasti pa velika industrija , da kolikor mogoče mnogo producira držala da je Čeh svojega IJandanes navezana na to e zadrŽe in ovirala, kadar so hoteli centralizem naskočiti ali storiti i bodo resen korak za priborjenje narodne ravnopravnosti. Čehi sami pomagali, desničarske stranke pa naj store kar hočej Iz te izjave izhaja pač padi jasno, da bo desnica v kratkem raz- ako hoče sploh še živeti, in ker producira mnogo, mora gledati na to, kam bo izpeljala svoje izdelke, zato se mora ozirati na eksport. Če se industrija omeji samo na preskrbovanje domače potrebščine, potem ostane v jako No, Slovenci pač nimamo vzroka, da Ogerska V stali hudi ogrski po njej žalovali državnozborski večini so na- razpori. Nezadovoljnost z vlado Szellovo raste od dne do dne, a čim večja postaj toliko odločnejše sili baron majhnih mejah in ne more biti deležna vseh tistih olajšav ki so združene s produkcijo, kadar je produkcija neko liko obsežnejša 1 zlasti pa ne more biti deležna onih ta Banffy v njemu utegne slediti trgovinski minister Hegedüs deljek se je zopet sestavila poslanska zbornica, kjer se menda ospredje. Prvi odstopi sedaj učni minister Wetznies pone kmalu pokaže kakšen je dejanski specijelno položaj Szellovega ministrstva položaj na Ogerskem rifnih olajšav, katere pridejo v poštev šele tedaj, kadar se gotova množina tvarine prepelje do določenih mest. Ražne okolščine, teže industrijalce. Kakor sploh kmetijstvo dandanes toži in opravičeno toži, da nima ni- Nemčija Odsek glede pomnožitve mornarice prejel četudi z neznatno veČino mornarice posvetovanje o vladnem predlogu gaje izvolirdržavni zbor je pomnoženje kakih pravih dohodkov, ravno tako je tudi z industrijo. Če nasvetovano Belgija Vsled predloga, naj se skrči čas službo se pa k naravnim težkočam pridružijo še taki faktorji, ki z nekako premišljenostjo ravnajo, da bi kolikor mogoče otežkočili produkcijo, potem je treba, da se to pove vanja pri vojakih je vlada zagrozila z odstopom. Vzlic temu bo ta predlog bržčas obveljal v parlamentu. V tem slučaju da se nekako pojasni, kake so te razmere mogoče misliti in ukrfipati na odpomoč. ) ) da je potem hoče kralj imenovati razpusti parlament prehodno ministrstvo z naročilom da mislih imam tukaj v prvi vrsti mlinsko indu nove volitve Vo v južni Afriki Burska deputacij strijo in v svojih kasnejših razpravah hočem se držati prišla v Evropo, da pridobi velesile za intervencij Burom ni ničesar opravila. Zdaj v prid je šla v Ameriko, a tudi tam bržčas ne doseže uspeha. Vzlic temu se neprestano čuje da je pričakovati intervencij m tudi avstrijskega cesarja v Berolinu Pripoveduje se, da je nemški angležkega prestolonaslednika osebno obvestil te industrije, ker se je ravno pri tej pojavilo v novejšem času toliko težkoč in obremenitev, da ravno ona naravnost kliče na odpomoč. Če na pr. obdačenje Kranjske, sicer v najnovejšem času mlinske industrije primerimo obdačenju take indu- , da je ravno kranjska da se doženo podrobnosti tega posredovanja pri obisku strije v drugih kronovinah, vidimo f I # ^^^^ « M ^^^ W cesar o tem Položaj Burov se mej tem že ni nič izboljšal Angležem se je posrečilo pregnati Wepener oblegajoče Bure, ali teh čet mlinska industrija nezaslišano visoko obdačena, kar ni v nikakem količkaj pravičnem razmerju z drugod. Za podlago obdačenjem primeri naj služijo pcdatki, kateri vjeti^se jim ni posrečilo, dasi so se močno trudili. Zdaj sta kažejo, kako je obdačenje v primeri z množino zmletega obe armadi zbrani gorah neki tako izvrstne pozicije pri mestecu Tabachuju. Buri imajo v žita, kajti to nam da nekak jasen pojem, ker množina zavzeti Na tem terenu da jih sploh ni mogoče pride bržčas do odločilne bitke An zmletega žita kaže približno obseg dotičnega podjetja in gleži so se začeli pomikati pravili » pač pa proti Burom ali doslej niso nič obrtni davek, se more torej nanašati le na velikost posa prišel general Hamilton v prav veliko stisko meznih podjetij brez ozira na to, ali dotično podjetje Vojaška cenzura v Londonu je prepovedala vsako poročilo istega dohodka prinaša ali ne, kajti čisti dohodki o bojih pri Thabauchu V rava Roberta Bure iznenaditi vojaških krogih sodijo, da name bitki pri Houtneku se nam poroča, da so imele čete generala Hamiltona sledeče IZ gube: ranjenih častnika in 1 mož mrtvi, šest častnikov in 15 mož in nekaj vjetih. se itak pri osebni dohodarini obdačijo. Hočem torej opozoriti le na pridobninski davek in sicer hočem navesti obdačenje, katero je proračunjeno na vagon zmletega žita in se suče od 40 kr do gld 27 kr. na vagon Tako na primer plača mlin v Ajdovščini, ki zmelje približno stran 166 Letnik LVIII 340 vagonov na leto, 136 gld. obrtnega davka, kar znaša Razprava o tem zakonu se je vršila na podlagi poročila torej 40 kr. na vagon Mlin v Weisskirchenu zmelje deželnega odbora 1 katero tako podučno za vsacega 1300 vagonov, plača obrtnega davka 900 gld-, torej na živinorejca, da se nam zdi umestno, to poročilo priobčiti 1 vagon 70 kr. Mlin v Gradcu — jaz imam samo velike zlasti, ker so v njem tudi najbolje obrazložene določbe no 1 mline v mislih, o malih ne govorim — zmelje 360 va- vega zakona, ki ga prijavimo ob koncu. Poročilo dežel gonov, plača 294 gld. obrtnega davka 1 ali 81 kr. od vagona. Mariboru sta dva velika mlina, jeden plača 20 kr. od vagona, v Trautmannsdorfu drugi plača gld. 26 kr. od vagona. gld. Mlin nega odbora se glasi tako le: » Po naročilu visokega deželnega zbora (VII. dne 7. aprila t. 1.) sklical je deželni odbor enketo se]a , ki se gld. 16 kr., med tem ko plača gld. 56 kr. in mlin v Jaršah 5 gld. 27 kr. obrtnega davka na 1 vagon. vršila dne 30. junija pri deželnemu odboru. kranjska dva velika mlina, na pr. mlin v Kranju enketi povabljeni so bili: kr deželna vlada delegirala k enketi kot Tu je vsekako razvidno, da je bil davčni vijak zastopnika vlade gg.: c. kr. okr glavarja dr. pl. Crona in c. kr. deželnega živinozdravnika Wagnerja; od nekako visoko privit, da se je ne upoštevši male raz- mere, v katerih smo na Kranjskem, zdelo dotičnim davčnim v Smledniku C. kr. kmetijske družbe odposlani so bili v > enketo gg.: ravnatelj G. Pire, baron H. Lazzarini, grajščak oblastvam ) ki so imela to zadevo v rokah potrebno 1 1 da adjunkt kranjske kmetijske šole V. Roh rman kolikor mogoče obrtnega davka iz te male dežele izti snejo. Prepričan sem, da se bodo pri centralni konti oo -------- tr-------- • o---; ^— -»-J — gentni komisiji na Dunaju, kadar se bo vršilo kontingen- Lenarčič, baron Liechtenberg in Zelen tiranje, te okolščine upoštevale da se bo za prvi razred primerno znižal, da bo. komisija v deželi nika v Mozelju in Tomo Tolazzi, veleposestnik v Logatcu. Deželni odbor povabil je kot praktične živinorejce deželne poslance: grof Barbo, Božič, Jelovšek, Košak, : Janko posest- ter gg kontingent Urbančiča, grajščaka v Predvoru m Laknerja Enketa prišla v položaj, da bo vsaj priooerno ta davek mogla razdeliti, ne pa kakor sedaj, ko ima z določenim velikim cLat^i^ ou oc vucic^m tuui uci^-cmi uuuunuai, kontigentom vezane roke in mora eno ali drugo podjetje zborovala je pred in popoldne ter razpravljala o sledečih tela in katere kateri je predsedoval deželni glavar pl. De se vdeležili tudi deželni odborniki so razbremeniti le na škodo drugih podjetij istega razreda, vprašanjih: Pa kakor vse okolščine kažejo, ne pridemo še kmalu v položaj primernega znižanja, ker se opazuje na Dunaju druga tendanca. Preiti hočem na pojasnenje postopanja pametnih naprav, katere vežejo našo deželo z drugimi deželami, zlasti z morjem, in te prometne naprave so tako čudno 1.) Katere pomanjkljivosti so se pri praktični iz vršbi dosedanjega zakona o povzdigi govedoreje z dne 11. avgusta 1890, dež. zak. št. IZ 1891., osobito glede vršitve licenciranja za pleme namenjenih bikov postopale 1 da se druzega izraza ne poslužujem, kakor, da bi one hotele naravnost uničiti kranjsko mlinsko obrt v korist mlinski industriji v drugi dfžavni polovici. Jaz si bom usojal podrobnosti v tej reči navesti 9 nice tako sestavljen, kakor da naj ki bodo jasno pokazale, da je dotični načrt južne želez- se konkurenca v « južnih krajih v korist Ogrom sistematično hotela uničiti. v prvi vrsti za svoj dobiček skrbele. Res je sicer, da južna Prometne naprave naj bi ne imele namena, da pokazale ? 2.) Ali je vsako leto naznanjati bike naravnost pri okrajnih glavarstvih ali pri županstvu občine? 3.) Kako bodi sestavljena licencovalna komisija? po katerem «e ima zbirati komisija za licencovanje bikov v glavnem kraju vsakega sodnega okraja, oziroma tudi v drugih krajih istega okraja? 5.) Kako bi bilo urediti naknadno licencovanje? ki veleva občinam skrbeti za 4.) Ali zadostujejo dosedajne določbe J 6) Ali ne kaže 9 železnica kot privatno podjetje ima bolj ali manj to ten- potrebno število bikov plemenjakov proti temu denco ampak privatno društvo mora tudi skrbeti t da da stroški porazdele na vse živinorejce, spremeniti tako, se da ostane vir dohodkov ohranjen, in da se torej več ali se ti stroški pokrijejo sploh iz občinske blagajne? manj okomodira razmeram, katere vladajo, in da tako omogoči, da industrija 1 ki mu daje največ dohodkov ) ostane zdrava, da more konkurirati. (Dalje sledi.) Tem vprašanjem pristavila so še sledeča in to po nasvetu c. kr. deželne vlade: 7.) Ali kaže deželo razdeliti v posamske pokrajine se ima v dotični pokrajini izključno Govedoreja. z določeno pasmo, rabiti za pleme? 8.) Ali je želeti, da se v svrho vzgajanja zadostnega števila lepih bikov uvede na Kranjskem tudi premiranje bikov ? 9.) Ali spremeniti § 20. tako, da kazenska dolo deželnem zboru kranjskem je bil dne 28. aprila čila dosedanjega zakona namesto županov zvršuje okrajna sprejet zakon, ki utegne kaj blagodejno vplivati na naše politična oblast? narodno gospodarstvo. To je zakon o povzdigi govedoreje. prvemu vprašanju so se stavili razni nasveti. Letnik LVIII. Stran 167 Tako gospod poslanec Božič nasvetoval, da se » Da. Seznanil sem se ž njim po prihodu v Mesinu. ustanovijo posebni živinorejski odbori, in sicer za To je jeden mestnih bogatinov. Da je verjel meni na] vsak okraj pa > m bi imeli skrbeti za dobavo bikov, nad- bi bil živ". zirati vso živinorejo in tem odborom naj bi se tudi izročila eksekutiva v vseh živinorejskih zadevah. Poslanec baron Liechtenberg izraža mnenje, da zakon sam po sebi ni tako pomanjkljiv, temveč, da se » Potemtakem ste vi zdravnik! vskliknil je Balzamo. Takoj je vsa tajnost, v katero se radi njega oblekla je slabo izvrševal. Zlasti naj bi se strožje postopalo proti skritemu spuščanju nelicenciranih bikov. postava tega človeka, nekako razpršila in izginila. Zdelo se mu je, da pred njim stoji najnavadnejši človek, prosti lekar, mazač oblekel nalašč tako smešno ) morilec naroda se ) da obračal nase ljudsko Adjunkt Rohrman priporoča, da se pri licencovanju pozornost Balzamo » kakor vsi njegovi sovremeniki ) ne gleda tudi na pasmo 9 m da naj se licencirajo taki biki, ki so v dotičnem okraju prikladni plemenitvenemu namenu. Konštatovano je pomanjkanje sposobnih bikov. ljubivši nikakih lekarjev, mislil si je vže malomarno po kloniti in posloviti. Ali piker tujčev nasmeh ga je zadržal Zdravnik, lekar • • to je razžaljivo ime. Vsi to pa se toliko časa ne bo zboljšalo, dokler se ne bo so sleparji, goljufi in bedaki, začelo nakupovati jih doma v deželi. Ne ljubeznjivi grof jaz Tudi poslanec grof Barbo je omenjal, da se bo govedoreja le tedaj povzdignila, če bo živinorejcem zagotovljena odprodaja, ter priporoča, da se deželna subvencija v prvi vrsti porabi v to, da se doma kupuje dober. čistokrven materijal in šele 9 kar se ne najde v deželi > naj se od drugod importira. Gospod Arko priporoča ustanovitev posebnih živino rejskih zadrug, ker se nadeja od teh f da odpomorejo pomanjkanju dobrih bikov, za kojih dobavo doslej občine tako malo skrbe. Na to je poročevalec naglašal, da bi pač ne narastlo občinam prehuda breme z nabavo dobrih bikov. vsaj izdatek za nakup bika ni zavržen, ker po preteku njegove porabe za pleme se dobi zanj lepo izkupilo, katero je morda istotako visoko, kakor nakupna cena. K drugemu vprašanju se je sedajni način zglaševanja števila bikov pri občinskem županstvu odobril. Pred razpravo v tretjem vprašanju vršilo se je glasovanje o konkretnem predlogu radi vpeljave okrajnih živinorejskih odborov. Večina ,enkete se je z ozirom na obširen ter težaven delokrog takih odborov, ki bi nove stroške provzročili, proti temu predlogu izrazila. (Dalje sledi). v Čarovnik. Historičen roman. Ruski spisal grof £. Ä. Salias. (Dalje.) Ko so nesli mimo njiju rakev, nasmijal se je skriv nostni tujec, in dejal: » Slab človek, nerazumen človek! Jaz sem mu nudil življenje dolgo in srečno in glej, Y zemljo nista še minula dva on je odbil mojo ponudbo , pa ga neso zakopat tedna tt nisem lekar. Jaz preziram zdravnike in zdravniško vedo v tem pogledu, kakor se sedaj to in drugo razvija v Italiji, in tudi v ostali Evropi. Zdravniki žive zato, da zdrave ljudi polagali v gomilo, a jaz, kadar hočem . . . Toda ) pa celo umirajočega v jedni minuti ozdravim . . . vidim, da mi ne verjamete, vi govorite sam pri sebi: nu Ni ) da! se I kakor vsi mazači, nad druge povišuješ. tako, moj prijatelj? tt Res molostljivi!" rekd je sramežljivo Balzamo. » Vsaki iz njih tako govori". Ponavljam vam, moj prijatelj, da jaz nisem noben zdravnik nisem nikogar zdravil in ne zdravim, ali da bi » vas popolnoma prepričal, vas prosim obiščite me . . . Evo moje stanovanje®. Tujec je pokazal z roko na neveliko poslopje, kraj trga, katero je, ne dotikajoč se drugih domov, stalo osamljeno sredi velikega vrta. Zunanjost te hiše bila je tudi nekako mračna in skrivnostna. Dome bil je jednak njegovemu lastniku ali prebivalcu. Jaz se skoraj z nikomur ne poznam, nikogar ne » vsprejemam » dasi mnogo prijateljev, ki se radi z menoj seznanili", omenil je tujec. „Toda vas pa, kot predstavitelja imenitnega plemstva italijanskega in radoznalega mladeniča 9 povrh osamljenega v kot Mesinu ) vsprejmem z veseljem". Balzamo se je poklonil, ali presunila ga je okolnost, da se je tuj€c pri besedah: „predstavitelja imenitnega plemstva tt tajnostno nasmehnil in mu čudno pogledal naravnost v oči. On ni mogel vedeti resnice kaj mora on biti? Nemara coprnik! » Zjutraj > novi moj prijatelj, vas bodem pričakoval v svojem stanovanju, no, ne drugače, kakor zvečer. Jaz sem celi dan za opravki; pred solnčnim zahodom imam navado hoditi se sprehajat, a zvečer sem prost. Potrkajte na vrata petkrat zaporedoma s prstanom, in odprli vam bodo. Ako pa se zmotite m potem znate trkati celi večer Petkrat bode med nama dogovorjeno znamenje pozabite!" potrkajte enkrat manj, in nikdo vam ne odpre. ... Ne » Vže dobro! rekel je Balzamo z vže novim spošto » Torej ste vi ranjika poznali?" vprašal je Balzamo. vanjem temu skrivnostnemu človeku. stran Letnik LVIII » Nu sedaj pa, moj prijatelj, tecite kar v svoje stanovanje morete Sobana bila uprav tecite«. Tecite v pravem mogočimi najnenavadnejši stvarni. Po napolnjena in natlačena gosto z vse pomenu te besede. Letite kar vas morejo nesti noge. ležali so veliki kupi tem, ko se midva tu pomenjkujeva, odprl je vaš knjig Vse kar mizah in omarah tu nahajalo se sosed vse sobe, tujec prišedši iz Piemonta, z najdenim ležalo je vse navskriž. Steklenice vsakoršnih velikostij ključem, vrata vaše sobe, ter skuša vlomiti od najmanjših do aršin visokih vrčev 1 9 V zlata kjer imate shranjenih vaših trideset uncij zapoznite bodete okradeni in ostanete brez groša. Le kar steklene cevi skrinjo, tekočinami, od črne do svetlorudeče in žolte z raznobojnimi Ako se trav, celi svežni suhih celi kupi listov po stenah in po mizah urno! Ne izgubljajte časa! ¥ Balzamo se niti ganil tt jaje med seboj vrče raznih velikostij videle so se povsod, spa Sredi vsega pa stalo obširno ni ter stal kakor pribit in ognjišče z razno posodo za kuhanje. Na stropu so visele gledal v obraz smejočega neznanca. Na kakoršen način kože raznovrstnih zverin je mogel ta človek vse to izvedeti t v kotu se je črnil celi zvežen čudnih na motvoz nanizanih listov » Čuditi se še utegnete«, omenil je na pol šaljivo J® P® Balzamovem hrbtu neprijeten Ogleda vši si pazlji mraz neznanec, „ali sedaj ne tratite časa u Balzamo, takoj verujoč besedam tega nenavadnega človeka, tekel je domov in še bolj presenečen ko je, vle-tevši v sobo našel pred skrinjo neznanega človeka, ki je z nekakim železom lomil pokrov skrinje, kjer je bilo shranjeno njegovo premoženje. Balzamo je takoj poklical hišnega gospodarja družino in za tem pa so pozvali redarje. Zasačeni tat bil je takoj izročen scdniji. Reči in novci Balzamovi ostali so celi in mladenič je sedel popolnoma zmočen v naslanjaču pri oknu, Jz katerega je videl prvokrat sprehajajočo postavo skrivnostnega človeka. Na motvozu bili so nanizani netopirji. Ako bi se bila sredi te coprske kladovnice s hudičevo šaro prikazala naenkrat Balzamo bi se strašna, razcapana vže ne čudiL in siva čarovnica Vkljub neprijetnemu presenečenju, navdajala mla sle Kdo mora to biti, ali čarovnik, ali hudič sam se je preobrazil v nekakega Turka? ) ki deniča vender tudi zadovoljnost. Ta novi znanec bil v resnici to, kar je mislil o njem Balzamo. On ni parski zdravnik, morilec naroda — on je resnično nekak čarovnik. Za mladeniča, nevedočega kam se deti, česa se lotiti in poprijeti bila je torej ta snitev s podobno osebo zopet uspeh, nagrada boginje sreče. . . . Sramotno!" vzdramil prevdarjal je Bal zamo z nekakim čudnim duševnim trepetom. Zviti in lokavi korenjak, ki je vedno varal druge ter spretno igral vsako šalo z ljudmi — bil je zdajci sam presenečen m zmočen. Tu ni bilo bila pristna čarovnija. sleparenje, tu „Tudi vi ste se ustrašili . . . ga je iz otrpnenja znani glas hišnega gospodarja. On je prijel gosta za roko ter ga peljal v drugo manjšo, no tem čistejšo in svetlejšo izbo, kjer je stala samo jedna hrastova miza in dva visoka dobova naslonjača. Na mizi je gorel svečnik s tremi svečami in bro- nova podoba tega svečnika ni ugajala mladeniču J podoba Do poznega večera rojilo je po Balzamovi glavi novo snitje in novi neznanec. predstavljala nekakega začaranega gmona, zgrbanče brado do kolen ter držala VL domu Zvečer druzega dne bil je Balzamo vže pri tujčevem ter nestrpno in plaho trkal po vratih. Po petem a samo poslušal in poslušal udarcu so se vrata same odprla J Balzamo nega in krivonogega, z svečnik. I Gospodar je posadil gosta in pričel se je razgovor trajajoč skoraj do polnoči. Balzamo skoraj nič ni govoril s trepetom, z zatajeno po- 1 1 temen mostovž stopil Y zornostjo vsako besedo 1 ozrl se okrog sebe in nikogar ne videč zagledal je na vratih 1 » napis » zazrl zaprite tt Veste-li vi iz česa se prideluje kruh? tik zapaha motvoz » je bil Zapirajoč vrata, ga je naposled gospodar potegnjen skozi vprašal Da Iz moke « 9 razpočeno steno. Vrata so se odpirala iz notranje izbe po Italijanskem običaju. Kraj mostovža prihajala je skozi poluodprta vrata svetloba. Balzamo se je podal tjakoj, za temi durmi stala je pred njiju ozka dolga sobana na „A, moka?« . glz zrn, rastočih iz zemlje m D stebrih, z dovolj nizkim obokom. No » Od kod se jemljo te zrna? One rastejo«. > tu je mladenič ne Na kakoršen način in se nalahno prestrašil. Ta soba, razsvetljena rast in sadež?' medlo od ne ve se od kod prihajajoče brleče svetlobe, ,,Ne vem ni bila.očividno last navadnega človeka, a brez dvojb coprnika. daje zemlja, prejevša zrno, No, to nikdo ne ve: to skrivnost narave Balzamo « bil toliko olikan prečital toliko knjig Toda vsekakor pa ljudje izkoriščajo to tajnost: sejeio žanjejo, prigotovljajo r- - ---^--------»A^J^g OV^jV/JV, jj! in dišal govore pametnih ljudij, da je takoj vedel, kje katerega vsi žive? moko ) a iz nje kruh od da se nahaja To diti bila laboratorija, kakor je bilo so alhimika ali zvezdoslovca preroka človeške usode » Da«. „borilca s skrivnostno vedo sede slišane včeraj od tujca Jn ponavljal nehote be- prikaznim ? «Da. pridelovanje kruha spada najnavadnejšim « konečno . . a 9 4 K 9 I I • I I • J ^ I \ m \ # .% I ■ % ' r- '.viTy ' J f '.'h^FJ^r,- • t •i ' •T-n ■ I • > r« Letnik LVIII. Stran 169 ff ff Na kakoršen način Iz grozdja". se prideluje vino in iz česa? Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev bo imela letos svojo glavno skupšS dne in n Na kakoršen način rodi vinska trta sadež, iz kate- srpana v Mariboru. Predavanja in predlogi za gl / 1______VV^ • •• m ä m ^ ^ rega se prideluje pijača, imajoča svojstvo razveseliti ljudi, a pri nezmernem vživanju jih storiti nesrečne? Od kod se jemlje to opojno svojstvo te pijače?" Ne vem". Povejte mi, iz česa sestaja človeško bogastvo, in 15 rožnika t glavnemu skupščino se morajo prijaviti do vodstvu v Ljubij Pogozdovanje Krasa v vojvodini Kranjski pogozditvi Kranjskega Krasa prejeli smo sledeče poročilo: Dne » 21 susca t ff svoje delo pričela pogozdovalna komisij na kraj Ti kraji leže v političnem okraju Postojnskem pri tem, z večinoma podzemeljska sreča?" in sicer v davčnih občinah Senožeče. Gabr Balzamo ni razumel tega vprašanja. Trni Palčje Parj Rodohova vas, Nerin Britof, Famlje Sevce, Slavina, Stara sušica, Trnovo» Vrhpolj Postoj Kal Vipava in „Kaj je kumir ljudij, čemu se oni uklanjajo, česar obsegajo 183 hu popolnoma opustošenega kraškega sveta ter želi vsakdo tim več ko mogoče imeti v svojih omarah ^^ obstoječih nasadb iz prejšnih let, katere so vsled in skrinjah? tt provzročenih po mrčesih in suše popravila potrebne n Denarja « rekel je nasmihljajoč se Balzamo razno- „Iz česa se delajo rumenjaki? „Iz zlata". tt poškodb Skupno se bode za to delo potrebovalo 2^/2 mil vrstnih gozdnih sadik. Pogozdovalna dela izvršujejo se pod nad zorstvom gospoda c. kr. gozdnega nadsvetnika m deželno » Iz zlata. gozdnega nadzornika W. Goli Nadzorstvo iz česa se dela zlato posameznih de n Ono se koplje. Zlato proizvaja zemlja; človek se lavnih krajev izročeno je c kr. gozdarjem in čuvajem kraških nasadov. Število delavcev obstoji iz povprečno 1800 oseb iz samo poslužuje tega plena (Dalj sledi) sosednih vasi, ter je na vsakem delavnem kraju 150 do 250 moških, ženskih, mladenčev in 'jMWMV! znaša od 60 do in deklet pri delu. Dnina delavcev Vsled neugodnih vremenskih razmer so se v letošnji spomladi pogozdovalna dela zelo zavlekla. Navzlic teh zaprek se je nadejati, da bodo nameravana dela do 15. maja t. 1. končana. Po dovršenem letošnjem pogozdovanju bode na Kranjskem Krasu vsega skup 1590 ha oposto- Osebne vesti. Domobranski podpolkovnik v Gradcu imenovan zapovednikom ljubljanskega senega sveta pogozdenega Ivan La vri č na na mesto podpolkovnika Jos. Taschä, ki je ime gosp. batalj( novan polkovnikom v Mladi Boleslavi. Pri okrajnem gozdar skem nadzorstvu v Celju je imenovan gosp. Edvard Serne( izročenega. Korist in gospodarski napredek umnemu gozdnemu gospodarstvu ki kaže v 15 do 25 let starih nasadah priznavajo že sedaj kraški prebi valci, ker pri čiščenju istih dobivajo mnogo lesa. V nekaterih krajih posebno pa ob južni železniči nasadbe že tako od iz Maribora gozdnim pristavom gosp Oskar Mäj iz Logatca pa gozdnim pomočnikom. Cerkvene vesti. Umeščen je bil 27. aprila na župnijo Št. Jurij pod Kumom čast. gospod Franc A v sec, rastle, da so vsled tistih zametje zdatno oslabeli. Vsakoletni napredek in ugodni nasledki pogozdovanja Krasa na Kranjskem jamčijo temu težkemu narodno-gospodarskemu uspehe tudi za bodoča leta. delu najboljše doslej župnik v Brusnicah, in 28 N e m a n i č, kaplan v Čatežu aprila ob čast. gosp. Martin Izseljevanje v Ameriko. Meseca aprila Savi na župnijo Brusnice 153 samo oseb v Ameriko Šolske vesti, in meščanske šole v Ljubij izpraševalno komisijo za ljudske naučno ministrstvo mesto z ljubljanskih kolodvorov odpotovalo Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolž nosti je bilo aretovanih 13 fantov. v Celovec premeščenega učitelja Ivana Bende imenovalo uči Značilna izjava.' Zastopniki občin Cvetkovci m telj na ljubljanskem učiteljišču gosp. Vaclava Srp Za Oslušovci so obelodanili basnim okr. šolskim ravnateljem v tržaški okolici je imenov le radi uiavnave Pesnice v Gradec, in da izjavo, da so šli z znano deputacij se deput gosp. Ivan Neckerm učitelj na Proseku Naduči telj Valentin v Knežaku in Karol Č e s n i k v Pre tovo ne bili pridružili, ako hi vedeli, da 'se bo njihova vzočnost v Grradcu izkoriščala proti slovenskim poslancem go- na- dovljah sta menjala svoji službi. Podpore gasilnim društvom. Meseca aprila Uradovanje v slovenskih občinah na Spodnjem v ^ . Štajerskem je še večinoma nemško Vsled tega deželni odbor kranjski razdelil podpo zaklada. Podpore so dbbila vsa društva Eazdelilo se je vsega skupaj 20.420 K. štajerski slovenski listi vse občine, naj uradujejo izklj pozivlj slo- iz stražno gasilnega venski in tako pospešijo izvršitev načela: Proč od Gradca so zanj a prosila __ ^ Revizija trace za zgradbo normalnotirne lokalne železnice od Jurj (Grrobelno) čez Slatino-Rogatec do šta Slovensko umetniško društvo v Ljubljani pri- jersko-hrvatske meje odredila se je v smislu odloka c. kr redi še letos na jesen prvo slovensko umetniško razstavo doslej se je oglasilo nad 20 umetnikov Že namestništva tako, da se je pričela v sredo, dne 25. m. dopoludne na južnoželezniški postaji na Grobelnem in nada Narodni dom" v Ljubljani. Koncem junija pri- ljuje omenjenega dne do deželne meje. Protokolari Čno pošto nastanjena društva v korist panje se je tega dne na Slatini pričelo, dne 26. aprila pa v vsa' v „Narodnem domu rede „Narodnega doma" veliko veselico. Janeschevo tovarno za usnje v Ljubljani je kupil tovarnar in trgovec gosp. Karol Pollak. Eogatcu končalo. Izpeljava rečene tračne revizije izročila se le C. kr ^ t namestniškemu svetovalcu Henriku Za streljanje proti toči je poljedelsko ministrstvo rika Pernischa Purgstallu s pripomočjo c. kr » stavbenega Hammer svetovalca Fride nakazalo deželnemu odboru kranjskemu podpore 2000 Shod o streljanju proti toči se vršil v likvidiralo Konsumno društvo v Šoštanju prostovoljno nedeljo v Krškem, se je prav dobro obnesel. Udeležencev je bilo nad 1500. Predsedoval je krški župan dr. Eomih. Novi moravški župan Po dolgih bojih bil t ^ Nemški Schulverein je lani bogato sipal Jude- ževe groše na Koroškem. Razdelil je in to največ v slovenskem delu dežele 14.879 končno nadučitelj gosp. To m an potrjen kot župan v Moravčah in je storil dotično obljubo. ^ Istrski deželni zbor. Laški poslanci so izdali : ^ ^ i ----- protest, ker istrski deželni zbor letos ni bil sklican. Pravijo, Stran 170. Letnik LVIII da je bila dežf^la s tem v moralnem in materijelnem oziru kateremu je Cajheu provzrrčil s tem 3000 gld škode. Rjaveč oškodovana. bil vsled tega ves obupau, kajti 3000 gld. za kmeta v teh V goriškem deželnem zboru, kjer imajo jako časih niso majhni denarji. Od samega premišljevanja se je re- malo in to najveö brezpomembnih sej, ja dr. Tuma vlado inter- vežu zmešalo, da si je naposled vzel življenje. Cajhen ima po-peliral zaradi razmer na goriški gimnaziji, kjer nemški profe- temtakem na vesti veö kot eno nesrečo. To mu ne bode v sorji kruto zatirajo slovensko mladino. Goriška ljudska posojilnica je imela dne 29. aprila blagoslov. Požar V Vrhpolju pri Št. Jerneju so 21. m. m. v Gorici svcj občni zbor. Priprave za ta občni zbor so bile štirim posestnikom zgorela vsa poslopja. Škode je 4800 kron. velikanske. Tako narodno, napredna kakor stranka dr. Gregor- Gorici je nasial v leseni shrambi za bombaž, le čiča sta napeli vse sile, da bi zmagali in da bi dobili poso- bila last gosp. Josipa Vidmarja v Lokaveu ogenj, ki je pro- jilnico. Zmagala z veliko večino narodno-napredna stranka, vzročil 50 000 gld škode Reški tržni običaji. Reška trgovska borza je izdala v nemškem jeziku od reške trgovske in obrtniške zbornice sestavljene „reške tržne običaje" (Fiumauer Platz-Usancen), kateri so bili do sedaj samo v laškem jeziku objavljeni. Dobe se pri tajništvu leške trgovske borze, ako se vpošlje 1 poštnina. Major Matevž Kert. Po dolgi bolezni je umri m. vpokojeni major Matevž Kert v je bil rodom iz Krope in vrl slo- m v Ljubljani dne 29 m. starosti 58 let. Pokojnik venski rodoljub. Delavci zasuti. Pretečene dni se je vsled deže-vanja odkinil kos brega na Monte Sangenaru blizo Neapola in z seboj odnesel del zida letovišča ntkega Achille Delgaudio. Zemlja in kamenje je padlo na streho tovarne za izdelovanje umetnega premoga. T^žina tega materijala je podrla streho, in vse skupaj je padlo v spodnje prostore, kjer so delavci izvr- ševali posel jih zasulo Od teh so izvlekli dva Slovanski dnevnik na Dunaju. Mladočeški po- mrtva in grozno razkosana, med tem razna poškodovanja. ko jih le pet dobilo Ker pa niso mogli rešiti osmega, so za- slanci se pogajajo z izdajateljem tržaškega lista „La Pensee Slave u da bi se ta preselil na Dunaj in postal dnevnik. čeli izvažati nakopičen materijal v nadeji dobijo. ' da ga še živega Napaden učitelj. Zagradcu pri Žužemberku so Za svojo čast Jurj Billet kmetski fantje v gostilni napadli učitelja gosp. Ivana Perkota, ter ga pretepli. Na cesti so ga drugič napadli, mu izvili roko in ga trikrat z noŽem zabodli. Frančič na varnem? Franc Frančič iz Rateža, je na sumu, da je nmoril svojo ženo, in je pobegnil iz novomeškega preiskovalnega zapora, je pisal iz Hamburga, da se je odpeljal v Ameriko. Nesreča pri streljanju. Na velikonočni ponedeljek je v Javoršici na Štajerskem streljal iz Koflacha došli rudar dekle Kakih 16 let primerne postave kaj šivilja rada v Parizu, ahajala na Ondi se je spoznala z nekim zloglasnim človekom Karlom Mauricem, s katerim je prav rada i Temu se je dekle nekam dopadlo je sklenil si jo pridobiti. Deklica ni pa nikakor marala ž njim v kake druge odnošaje razun plesa in ga je vsakokrat ko ji je stavljal ponudbe in delal nesramna vprašanja odločno zavrnila. Delavski nemiri v Ameriki. Kakor poročajo iz nasipih in jezovih Matija Kordin. Pištola se je razletela, in ga tako ranila, da umrl. Novega Jorka, je prišlo med delavci na nas reke Croton, od koder dobiva Novi Jork pimo mirov, ker jim podjetnik ni hotel dovoliti zahtevane mezde za odo do ne Sleparka. V Ljubljani je neka delavka iz tobačne gradnjo rezervoirov. 800 delavcev Italij je odložilo delo tovarne pri trgovcu Peršetu na ime neke blaga in ga spravila v denar. Sleparka, goljufij izvršila, je že pod ključem šivilje vzela več je že več tacih Nepoštenost. Zasebnica Marija Lap v Ljubljani je našla na cesti 56 K, katere jo izročili sodišču je zapravila, vsled česar so Delavci so se utaborili na nekem hribu pred Crotonom ter se oborožili. Po noči med ponedeljkom in torkom so baje ubili nekega američanskega podčastnika. Delavci prete, da razstrelijo jezove, s čemur bi se vzelo Novemu Jorku pitno vodo. V Croton so poslali mnogo vojaštva. Ameriške države zahtevajo v poravnavo škode Roparji na Pilštajnu. Te dni so prišli s Hrvat- so jo provzročili vojaki o času vojne z Špansko, odškod skega nezoani tolovaji v Pilštajnu, kjer so vlomili v več hiš in nekje tudi mnogo blaga pokradli. nino in sicer: Alabama 13 345, Deleware 625, Florida 3169 Georgia 11.140, Illinois 51, Indiana 29, Kentuky 195 Cerkveni rop V ljubljanski šentpeterski. cerkvi % nesota 45, New Jersey 160 No Jork Min 107, Pennsylvani se je vtihotapil neki postopač v zakristijo in iz pušice ukradel 56 371. Texas 1091 Virginia 14.555 in še nekatere druge kron. države, tako, da znašajo vse zahteve 132.006 dolarj Detomor. V Gorici je neka služkinja vrgla svoje Romarske razglednice. novorojeno dete v stranišče, ko ga je bila prej razrezala. Mo- razglednice" je poskrbela za romarje, rilko so že zaprli. hite v Rim, razglednice. Mednarodna družba za v nebrojnih masah Na istih vidimo Kristusa, kako iz- Nezgoda. Dne 2. maja je na postaji Feldkirchen roča ključe sv. Petru, dalje vatikansko cerkev, in oni hip, ko na Koroškem trčil romarski vlak s tovornim, 8 potnikov je je papež, potrkavši na sveta vrata, otvoril sv. leto. Razgled- bilo neznatno poškodovanih, jeden pa tako, da ni mogel nada- nice nosijo originalno zaznamko rimskega osrednjega romar- Ijevati potovanja Sin ranil mater V soboto 21. aprila se je v skega komiteja v Rimu v zeleni barvi. Razglednice dobiš torej povsodi, ob vsaki priliki, in tako tudi za romarje niso smele Borovljah igral lOletni fant puškarja Zotmana z nabito, pištolo, izostati. Družba napravi gotovo lep dobiček. se mu je sprožila. Kroglja je zadela njegovo mater. Svojo taščo umoril. Dne 24. in 25 m. m. se ga je božjast tako, mu ie vnela obleka. Zgorel je 441etni Simon Sušnik iz Nomenja. Vrgla je začela na Dunaju obravnava proti bivšemu trgovcu Antonu padel na svetilko, vsled česar se Schlaptu. Živel je pred petimi leti v prav dobrih razmerah. Nakrat pa je postal ljubosumen ter dolžil svojo ženo nezve- da Obesil se je Dne 26. m. m. v času od 10. 11. stobe. Popival je vse dni in zanemaril trgovino tako, da je ure dopoldan se je obesil v vasi Predtrg na Gorenjskem iz Ra zapravil vse. Leto pozneje se je žena ločila od njega. Lani dovljiee posestnik Franc Vovk, po domače Rjaveč in sicer v je žena umrla Scblapt pa je dolžil vedno svojo taščo, da je sobi lastne hiše Vzrok samomoru je sledeč: Franc Vovk in kriva vse njegove nesreče. Zato jo je tako pretepel, da je bil Franc Zupane, po domače Cajhen sta se dolgo pravdala za- več dni zaprt. Dne 21. junija minolega leta pa jo je začel radi nekih gozdov. Pravda se je izvršila na škodo Rjavca daviti ter ji je zabodel nož v trebuh. Žena je umrla. f % K Letnik LVIII r. Stran 171. I. i m Največja oklopnjača na svetu. V luki Southam-pona na Angležkem zdaj dokončavajo in naoružajo velikansko oklopnico „Asahy", naroÖeno od japonske vlade. Oklopnica bode najveöji in najmogočnejši vojni brod sveta. Meri v dolgosti 180 metrov, mogoča je nesti 15.200 tonov blaga. Glavni oklop je debel 22 5 cnt. in je iz najboljšeg jekla poleg tega pa ima še eden 15 cnt. debel oklop v dolgosti 76 metrov in sicer v onih krajih, kateri so veČ izpostavlj napadom Na krovu bode imela 58 kanonov, od katerih so 4 komadi po 12 palcev diametra Vozila bode z hitrostjo 20 morskih milj na liro. Koliko bode stala, to pa ne povejo. 6o K 15 K in 12.000 so glavni dobitki od „Invalidendank" loterije, kateri bodo po odbitku 20 ^L v got kani plačani. Mi opozarjamo naše bralce, da bo I sreč nepreklicno dne 19 ma 1900 Tržne cene. rž K 7.60 Ljubljani , ječmen maja 1900. Pšenica 8.60 oves K h, ajda K proso turš^^.ica 7 20 leča fižol cene veljajo ^r'^mov. Loterijske srečke v Brnu dne maja t. Na Dunaji dne 28. aprila t. V Gradci dne 28. aprila t. 65, 86, 88, 42, 40. , 29, 83, 75, 57. 76, 36, 66, 17, ^ M i^llik priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Razpošiljava zasebnikom dobre En odrezek dolg dostno moško obleko stane samo 7-50 8 70 1050 12-40 15-95 fine finejše angleške greiDenčeste pristne ovčje volne Blago odrezek vrhnje sukne črno salonsko obleko mičnih barvah peruvien gld. 25 kr. meter in višje; loden odrezek dosking, blago 1 odrezek 9 gld. 95 kr. državne železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto vejot blago, kakor blago finančne žandarmerijske uniforme razpošilja tovarniških cenah kot reelno solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amtiof Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošlljatve po vzorcih Pozor! občinstvo dobi, ako se naravnost opozori, da se blago veliko ceneje nas naroči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako blago po pravih tovarniških cenah prebitka katerega rabata. 1. J-'- « .1 .« T I 4 ' t • I Straa 172. Letnik LVIII. Vizitnice kuverte firmo v priporoča I Blaznikova tiskarna Ljubljani I / m I « I A • 4 'I, l.t'1 } U J //A I t mit iv X \ I i • š' 4 I kavo še ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladu o ne akoravno zdrava kavina pijača? ista tako prijetna Zato^ ker še vsi ne vedo, katere velike pred nosti ima Kathreinerj kava bob kave skoz en ekstrakt kave. rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove ne na dob njene zdravju škodljive lastnosti. Združuj toraj način koristne lastnosti domačega sladnega preparata pre ljubljenem okusom bobove kave Res zdravi bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava milij ljudi k KK« dan použita želeti bilo stotisoč družinah vsaki korist vseh. res "'i. družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti zlasti vsaki družini Kathrein m u «i primes r Kneipp-ov bobovi kavi, kateri oku povsod nahaj i sladna kava slnŽi sploh ala za ••v uživanj barvo mileje odstran napravi Dela kavi ukusno znane zdravju škodljive lastnosti \ bobove kave popolnoma. Prip jino Kathreiner-ove kav tre tj eno tret- 3 bobove \ kave začeti kt' Neprecenlj polagamo na polovico vsake kave lastnost Kathrein kave obstoj tem. da Kneipp-ove iV popolnoma sama lahko kratkem Času tudi prav dobro tekne. v\ bobova kava popolnoma použiti prepove ajboljše nadomestilo ženskam, slabotnim bolnim osebam lahko prebavljiva, kridelujoča in čujoča pijača priporočena. zdravniških izrekih nai se rastujoči mladini, febno mladim dekletom, nobeno drugo kavo uživati ne Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, tudi najmanjši družini veliko prihranjeno. poskus dostuje, ista stalno upelje. Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli prta prodajati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno «« znamko imenom >Kathreiner S'ai^' if» » 7» * • I ' J A i i / .h ■S I«! \ \ > X. m I f| 7 7 • K Odgovorni urednik: Aygnst Pncihar. Tisk in založba: Blasnikoyi nasledniki.