Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto iV.
Izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 12.
ček. račun št. 12.666 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo: Jesenice, Krekovdom
Jesenice, 15. junija 1939
Ministrski predsednilc Dragiša Cvetlcović:
„Za delavstvo sem se boril ter ga nikoli
ne bom zapustil"
Nil veličastnem delavskem taboru v nedeljo ■i. junija tega leta v prestolnici Slovenije sta dve dejstvi napravili mogočen vtis: velika udeležba od strani narodno zavednega in poštenega slovenskega delavstva in prisotnost voditeljev države in naroda.
Pomanjkljivost glede prvega ali drugega bi zelo zmanjšala i>omen te sicer že same po sebi važne prireditve. Kajti, če na delavskem taboru ne bi bilo delavcev, bi si morali radi ali neradi priznati, da delavstvo ali nima smisla ali ne zaupanja v gibanje, ki je tabor priredilo. V tem oziru so bile pri mnogih nasprotnikih novega delavskega gibanja želje matere misli: glede udeležbe so napovedovali fiasko tabora. Da bi ta polom na lastne oči gledali in pri tem uživali, so nekateri celo od daleč potovali ta dan v Ljubljano. Toda te želje se niso izpolnile. Številna udeležba je zato bistveno pripomogla k uspehu prireditve. Vsej javnosti je bil s tem podan dokaz, da se pošteno slovensko delavstvo v velikih "množinah oklepa zdravega novega gibanja ter obrača hrbet dosedanjim delavskim zapeljivceni. rSad vse je važno je, da se za gibanje, ki je po svoji vsebini zmožno izvesti preokret v socialnih razmerali v korist delavstva, zavzame zlasti tisti, za katerega gre, to je delavec.
Nič manj važno ni dejstvo, da so se tabora udeležili in na njem podali važne izjave tisti, ki pravično ureditev socialnih razmer najlaže izvedejo. Delavec, ki zna s svojo glavo misliti, ki ni zapeljan od si renskega petja marksističnih pevcev in ki mu gre resno za zboljšanje svojega socialnega in gospodarskega položaja, mora postati pozoren na izjavo ministrskega predsednika Dragiša Cvetkovića: »Od vsega začetka svoje politične kariere sem se najbolje počutil v delavski sredini. Že od nekdaj sem imel vse razumevanje Za upravičene težnje delavcev.« Naš ministrski predsednik je tako izjavo lahko mirne duše podal, ker je vsej javnosti znano, da sloni ta izjava na njegovem vidnem delu in uspehih za delavske sloje. »I/, delavske sredine sem se politično dvignil, za naše delavstvo sem živel in se zanj boril
ter ga nikoli ne bom zapustil.« Kaj vse bi (in morda tudi so) storili in koliko bi radevolje žrtvovali razni kapitalistični krogi, če bi mogli postaviti zid ali skopati globok prepad med delavskim gibanjem in takim predsednikom vlade. V pretežno agrarni državi, kakršna je Jugoslavija, se industrijski kapital nikoli ne boji delavskih organizacij in naj bi bile Se tako strumno organizirane, ako so te organizacije osamljene. Ob poslušanju izjav, kakor so gornje, ga pa do kosti zazebe. Interes kapitalistov je, da je delavstvo v sporu z močno vlado in da je v opoziciji proti lastnemu narodu. Na nedeljskem delavskem shodu je lahko vsak ugotovil, da narod, država, delavstvo niso ločeni in osamljeni pojmi.
Zdravo delavsko gibanje, ki ima poleg zdravja svoje notranje načelnosti še močno oporo v sodobnem državnem aparatu, mora biti vabljivo za vsakega modrega in nepokvarjenega delavca. Po tem taboru, po govorih, ki so jih na tem taboril govorili najbolj merodajni zastopniki vlade in naroda, toliko bolj razumemo, zakaj so se razne slovenske strokovne delavske organizacije tako zelo trudile, da bi se stopile v državno strokovno organizacijo jugoras. Vedeli so namreč, da če bo ZZD šla po tej srečni poti delavskega strokovnega gibanja, da bo potegnila vse zdravo misleče slovensko delavstvo za seboj.
Zvezi združenih delavcev, ki je ves čas svojega obstoja zagovarjala vzajemnost delavskega gibanja z ostalim narodom in je prav zaradi tega stopila v življenje, da je spet obnovila to potrebno zvezo, želimo, da zbere v doglednem času ves slovenski delavski rod v svoje okrilje ter mu pribori vse pravice, ki mu gredo in ki mu jih še v mnogočem kruti protinarodni kapital. Naj bo prepričana, da se bo protinarodno in proti-delavsko zadržanje kapitala omajalo. Čas, ki se je nanj zanašal kapital (zavlačevanje, pridobivanje na času), je stopil v službo zdravega narodnega in državnega gibanja, tistega gibanja, za katero se je izjavilo na zadnjem delavskem taboru tudi slovensko katoliško delavstvo.
Razlike so vidne
I'l l (iradilv i jm iu'ifu /ivljiMija s(o|)ii,io vodno I'olj v ospredje liki ]>(>siiine/nih kult urnih do-'"vi-ev, ki slej ko prej j'redstavljajo njih nolra-I'li о1)га/. v pravem pomenn, dodajajo delo .svo-•i''' i)re))rieanj skupni kulturni sla\ hi. Tako je kulturna tvorha skupek delu, žrtev in strem '.jfuj različnih posameznikov, katerih vsak
najboljši vesti, volji in prepričanju kl( ^"ujo svoja hotenja /,a napredek družhe in nji "''K« pravilnega uravnavanja \ lH>d<Knost. ■ ''^|w)rno pa je, da ta kulturna adha pri
še
eestokrat slai)i na tistih mestih, katera sestavljajo v pretežni večini idejni osnutki, ki bi naj <lali zgradbi j)ra\i no nezlomljiv temelj, na katerem naj i)i stali v si droi)ei. prineseni od vseh |M)zitivnih kulturnih činitoljev. Po slabili človeških lastnostih, ki jih vsak lak čiuitolj neizbežno nosi s seboj pri svojem delu, ])a nastajajo nnjua trenja j)rivilopijov, ki hočejo najti naj-1и)1ј vidni'jxa izraza, oziroma najglobljo ii])ravi-oenost, da so me roda j na morila za ocenjevanje tako podanih kulturnili dobrin. Pri vsem iom se
Vsem C. naročnikom in prijateljem
Prosimo vse tiste, ki so še zaostali na naročnini, da jo čimprej poravnajo, ker Im) samo v vestni iX)vezanosti in točnosti mogoče nuditi našim cenjenim il)ralc0m vsestransko zanimiv list. Želimo vas zadovoljiti v največji meri ter bomo eventualnim željam radi ustregli.
Uprava in uredništvo.
Z Jesenic
Nov vlak na progi Je-
senice-Ljivbljana v obeh smereh vozi od 17. junija dalje ob nedeljah in praznikih. Odhod iz Ljubljane ob 1435 (prihod na Jesenice pa ob 17.08). Odhod z Jesenic ob 19.26 (prihod v Ljubljano ob 21.16). Vlak, ki vozi v smeri Ljubljana-Jesenice, se ustavi tudi v Ljubljana-.^iška, nato pa samo v Škof j i Ix)ki, Kranju, Otočah. Lescah in Žirovnici. Vlak proti Ljubljani se ustavi na vseh postajah.
V zadnjem mesecu ni vlada padla. V zadnjem času postaja na Jesenicah kar nekak iK)litični dolgčas. V |)rejšnjili mesecih so vlade padale kot snopi, revolucija tu, mrtvi tuni. na stotine je bilo padlih. Podirale so se državiK^ meje, tuje zastave so pla|X)lale po jeseiii.ških vrhovih. Sedaj pa kar nič več. »Vihar je v bojni grozni utihnil! : Bil je samo villa r v kozarcu.
Nizka zidana stavba na železniškem svetu nasproti hotela Triglavc, ki je iinučno kazila zunanje lice kolodvora in glavne jeseniške ceste, bo končno vendar odstranjena. Žel. uprava je že pričela graditi v nadomestilo Tiovo stavbo precej stran od ceste.
Vozni red nas razburja. lz|)reniend)e voznega reda. ki se tičejo (Gorenjske, so nas v marsičem razočarale. Upali smo, da bo ostalo vsaj pri starem, če že novega ni mogoče tako prikrojiti. da l)i zadovolje-vaU). Dopoldanski osebni vlak proti Ljubljani odhaja |X)I ure kasneje, čeprav se nam je že poprej zdelo, da je prepo. zen. Na i bi odhajal ob 1H)1 K). Popoldanski vlaki proti Ljubljani so dobro razporejeni, razen
zadnjega osebnega večernega, ki bi pa lahko spričo premajhnega števila '|K)tiiikov brez škode odpadel, ker mnogokrat i)ovzroča neprijetne zamude drugih vlakov. Naravnost razburjenje pa povzroča jjot-niški vlak iz Ljubljane proti Jesenicam ob 19.50. Ze |K) voznem redu potrebuje do Jesenic dve in pol ure, ob zamudah drugih vlakov se pa ta čas še raztegne. Na Jesenicah ima tri četrt ure postanka, nakar odpelje proti Bohinju oziroma Kranjski gori. Tako se zgodi, da se mora |)ot-iiik proti Bohinju »ci-zatic iz Ljubljane do Boh. Bistrice kar 4 ure, to je 22 km na uro, kar postane že ironija. U|)u-mo, da Ixido merodajni činitelji uvidevni in da ne bodo dopustili nepotrebnega razburjanja.
Jeseniško blato je znano kakor |X)lž v Višnji gori. V »starih«, še ne-modernih časih je cestar pograbil blato ob kraj ceste. Cesta se je tako hitreje ■|«)sušila ter so bili ljudje bolj varni pred blatnim krstom. To prakso so danes opustili, blato se kopiči in v družbi s cestnimi luknjami, na|X)lnjenimi z vodo, |X)vzroča ob naraščajočem prometu in spričo ozkih cest največje nevšečnosti ljudem. ()bleke se že čistijo težko, kaj šele nove nn-pravljajo. Zelja je. da bi se uvedla vsaj stara praksa, če že nimamo denarja, da bi tujcem pokazali kako le|K) cesto. Centralizem naj bi se pokazal nesebičnega že glede na tujski promet.
Procesija sv. Rešiijegn Teles« je bila v vsakem i|M)gledu lepa. Zlasti so zbudili |H)zornost šolski otroci, ki so menda letos prvič v tako velikem številu in lepem redu navduševali. Zastopane so bile vse jeseniške kor|)oracije |x) svojih številnih zastopnikih, I' an lovski odsek in Dekliški krožek v krojih in množice občanov. Okna so bila vsa po vrsti leiM) okrašena s svečami in cvetjem. C.le-dalcev je bih) pa mnogo manj kakor druga leta, kar je razveseljivo. 1'ri-iKiročati bi bilo vsekakor, da bi se ta ntrnd-Ij i \ a pot procesije malo skrčila. lJ<leležba bi bila vsekakor večja.
Pozor! Fantovski odsek in Dekliški krožek {xizivata vse tiste, ki se hočejo udeležiti .Mladinskega talx)ra v .Mariboru, da se čimprej prijavijo, ker bo |X)zneje zaradi ogromnega števila prijavljencev nemogoče preskrbeti vse |X)-trebno. Prijavljajte se v Krekovem <loinu, kjer sprejema prijave vsakodnevno član odlx)ra v eksixizitu ri »Sh)venca«. Za nečlane je plačati za
vsi ti kulturni delavci ue morejo nikdar ogniti sodbi naroda, ki v tej kulturni tvorbi diha, živi in se razvija, in ki ima prav zaradi teli svoj.stev tudi pravico izbirati med dobrim in slabim. In čim je sodba od strani naroda izrečena na ta ali oni način, je enako sojen tudi tisti, ki je h kulturni stavbi doprinesel dotični ocenjevani delež. Ce pa je narodova sodba negativna, bi bilo prav in koristno, da tako vrednoteni činitelj preneha s svojim delom, če je slabo, ali da ga i>omnoži. če je dobro. Tako po tej nujni i>oti narodove svobodne opredelitve zdrče navzdol vsi tisti činitelji in vsi tisti kulturni osnutki, ki jih narodova vest ne prenese in ne more sprejeti njegovo srce. Tako se iz leta v leto očiščuje kulturna tvorba in tako prečiščena raste in se krepi z narodovim sodelovanjem, ki je v tem primeru prostovoljno in zavestno. Zato je tisti, ki bi kljub temu proti narodovi volji hotel najti tal svojim napačnim idejnim zasnovam, njegov pro-tivnik, kateremu veljaj boj do konca. Tukaj nastaja meja, preko katere nihče ne sme. kdor ne isto j>ot z narodom, kdor ne spoštuje njegove kritike, ki je vsikdar izraz njegove kulturne zrelosti.
Kakor je tem družbenim dogajanjem začrtana meja v javnem življenju, tako jo nahajamo pri vseh kulturnih edinicah, društvih itd., le s to razliko, da so ta mesta kulturnega dela bolj važna, ker so izhodišče vsega, kar ustvarja javno življenje. V kolikor prihajajo v javnem življenju v poštev kulturne korporacije, v toliko prihajajo v ;x)štev v društvih i>osaniezniki, ki svoja |)0(lrobna dela vežejo k narodovi duhovni celoti.
Pri tej razčlenitvi kulturnega polja, kjer se križajo napori {posameznikov, trčimo ob čudna nasprotja, ki so tako važna za ves razvoj, da ni iti mimo njih. Pred oč-mi imamo tri vrste kulturnih delavcev, katerih vsak poedinec; nosi pri .svojem kretanju s seboj izrazito |X).sebiiosl. Prva vrsta je maloštevilna in že to pove. da je idealna, nesebična, pripravljena na žrtve in samo-od po ved i, ki v zatajevanju sebe išče vse|x)vsod prilike, da svoje delo ]M>sveli družbi v korist. Druga vrsta je že bolj številna, ki bi vse žrtvovala, da se postavi na že dovršeno delo in da jo oblije sijaj in slava; ki jo je večno h repe-
iienje ]>o veličini iii hvali. J refja vrsta je najbolj številna in najbolj vidna, zakaj njeno »veliko« delo je v tem. da vsako že dovršeno delo ali zdravo nastrojenje zanj postavijo na glavo, maličijo Zčiisnntke po svoji vsevedni glavi, postavljajo tisoč vprašanj in kritik, vse brez zveze in stvarnosti samo zato, da so vidni in važni, čeprav samo trenutek, za katerim se prej tako sijajne besede razblinijo v zrak. Prvi delajo tiho in skromno, ne iščejo hvale, drugi ne delajo in nočejo hvale in glave, tretji ne delajo, pač pa mnogo, premnogo govorijo, iščejo hvale in slave in trenutke, da jih kakšno »veliko dejanje« zavije v svoj plašč ter jih nasiti z »neprostovoljnim« zadovoljstvom.
Te besede bi bile smešne, če ne bi bile resnične. Saj na vsakem koraku naletimo na drngo in tretjo vrsto, ki brezobzirno preplavljata prvo. Če ta nasprotja motrimo z vidika skupnih družbenih koristi in napredka, spoznamo, kje se duši idealizem, ki najboljše iu najplodnejše ustvarja in da se na njem redi materializem, ki vse dobro požira, in da se določneje izrazimo, krepko zavira kulturni razvoj, ker prestreza občestvu prost [Pogled na resnično žarišče kulturne dejavnosti in na prave tvorce 'kulture.
Da je tako, nam kaže dejstvo, da bodo tisti kulturni delavci, ki sloje v drugi in tretji vrsti, po svojih neuspelih (poizkusih, kako ulešiti svoja nagnjenja, odstopili v ozadje in se ])rulevili v slepe puntarje in bodo vedno na preži, da kakor koli zrušijo vsakogar, ki bi mu bilo prilike ugodnejše, pa pri tem ne izbirajo sredstev, najsi so še tako ЈикИа in umazana. To je četrta, najslabša in najlx)lj šk<xlljiva vrsta, ki jo družba po zdravem čustvovanju samo še prezira, kaiuoli da bi se z njimi lx)rila.
Tako .smo si upali razčlenili te skupine kulturnih delavcev samo za raid i lega, da |X)kažemo, komn ros |M> vsej pravici (u (■uhIiii pri<lt»v»^lc pri-
pada in da obenem |X)\emo svoje jasno stališče, kako smo vrednotili, kako cenimo in kako bomo cenili v bodoče vse tiste |X)sameznike. ki Ixxlo, gnani |x» inaterialisličnih težnjah, holeJi v vrste pravih in idealnih delavcev za narod, da Ixxlo |)rvi dek"žni našega s|X)štovanja in hvaležnosti, drugi pa ločeni in zaznamovani s %)rezirom zdravega. |x>šteno mislečega naixxla.
Za mladinski pevski zbor na Jesenicah
I'rcd neka i leti smo l)rali v našem listu pa (udi v diievnikili \z|M>(ll)iidne besede o nekaki glasbeni šoli na Jesenieali. ki naj bi med šlevil-nim mestnim in okoliškim prebivalstvom i zbirala izrazite talente in jim dala najpotrebnejše glasbeno znanje in IznrjentKst. S tem v zvezi se nam zdi prepotrebno spregovoriti nekaj besed o \ pra-šanjn ndadinskega pevskega zlx)ra na Jesenicah.
Kakor je vsak pe\s'ki zlx»r zrcalo večjega ali manjšega I j ndskega okoliša, njega du^e in duševne razvitosti, tako so otročki zlxtri merilo iliiševnega razvoja in strendjenj najndajšili. Mo-doča kulturna raven sloni in mora sloneti na mladini, če hoče narod rasti v zrel<>st. (Jlasba je umetn(Kst. C4> šport krepi telo. naj umetnost krepi dušo in jo plemeniti. Umetnost je brez dvoma dosegla svoj višek v glasbi, zato je potrebno, da le-ta pronikne v narod, v njegovo jedro — mladino.
Ustanovitev otroški'ga pevskega zbora — podobno kakor » I rlxtveljski slavčki« — ni nič nemogočega. Osnovna in meščanska wo I a na Jesenicah imata toliko petja zmožnih otrok, da bi se od njih moglo stvoriti močno pevsko telo. Ker na Jesenicah samih nimamo za ta nelahek posel strokovno izšolanih ljudi, bi morala ban. uprava
nastavili |X)sebnega učitelja petja, katerega pač ne bi bilo tiv.ko dobiti, saj imamo kopico brezposelnih absolventov' konservatorija, ki bi bili v eseili, da bi mogli svoje .sposobnosti uveljavili prav na Jesenicah. Otroci — dečki kakor deklice —, ki bi se vadili v takem /boru, bi bili najboljši kandidati za glasbeno šolo, obenem bi pa cerkveni in <lrugi pevski zlxiri s tako izurjenimi pevci kvalitativno mnogo pridobili. 14 i-dobile bi kajpak tudi Jesenice, kjer je \ zadnjih letih razvojna črta pelja neizpremenjena, če ni sploh močno padla.
C'e poslušamo petj e šola rje v pri šolskih mašah, zlasti onih iz meščanske .šoh>, nam mora biti '/.al, da že prej nismo pričeli s takim zborom. Sicer pa še ni prepozno. Obračamo se na mestno občino, ki naj ji Ixxlo naše najlx)lj pereče prosvetne zadeve ))rav toliko pri srcu kot ostale, in jo prosimo, naj ne gre mimo načetega vprašanja gluhih uše. Naj bi s |X)mo<jo naših pros v. organizacij izposlov ala pri ban. upravi, da pošlje na Jesenice učitelja |x'lja, ki smo ga krvavo potrebni. 1'rošnja je nujna in vredna vs(^ pozornosti <xl strani občine, <xl strani prosvetnih organizacij brez razlike pa zanimanja in podpore.
3
Odpuščeni zaupniki in tožbe
\ sem je še živo v spominu položaj o odpustu petih obratnih zaupuikov s strani KID. To se je zgodilo leta 1937. Več kot dve leti od takrat je šlo mimo nas. vendar se je šele pred kratkim zaključila borba pred sodiščem. Če smo prav poučeni, so prizadeti odpuščeni delavski oibrat-ni zaupniki zaprosili občimi Jesenice in Korošiko Belo za podporo v svrho kritja stroškov zadnje izgubljene tožbe. Kaj Bosta občini ukrenili, bomo mor<la o stvari poročali kasneje.
O takratnem položaju je bilo delavstvo različnih jiiišljeuj. Nekateri so zagovarjali stališče, da se zaupnikom omogoči finančno pravni postopek, večina pa je bila že takrat mnenja, da bo zadeva za zaupnike izpadla neugodno in je zato škoda vsakega delavslkega dinarja, ki bi bil za to izdan. Delavska zbornica je bila v rokah njihovih ljudi. Znano je, da sta v marksističnih vrstah dve struji, ki se načelno ne križata, pač pa — kolikor smo imeli lokalno priliko videti, se križata zaradi oseibnih ambicij nekaterih. Odpuščeni za up n ilk i so zaprosili upravo Delavske zbornice za pravno zastopstvo v svoji tožbi proti KID.
O vseh teh tožbah, ki so bile v zvezi z odpustom teh zaupnikov in o zneskih, ki jih je moralo plačati delavstvo s svojimi prispevki Delavski zijornici kot svoj redni prispevek, se je v teku teh <lveh let mnogo govorilo. Smisel vseh teh govoric z leve ali desne pa je silno močno I>odčrtavalo upravičenost kritike o izdatkih de-lavs^kegti denarja s strani Delavske zlx)ruice. Danes, ko je uprava Delavske zbornice v rokah našega delavstva, nam je bilo omogočeno, da smo se s to zadevo seznanili prav od blizu in pogledali ])oložaju popolnoma do dna.
Akii,	nugroiuucUli o tej zadevi v ar-
V	\кке zbornice v Ljubljani, so silno
zanimivi. Iz njili ]X)sneniamo, da je bivša uprava (marksistična) v dobri veri, da je pravni za-•sto])nik odpuščenih zaujmikov vedel, da gredo s I ros k i na račun vsega delavstva v Sloveniji in vsestraiis'ko pretehtal ]K)ložaj s pravne strani ter iigolovi'1, da b(xlo zmagali zaupniki, ugodila želji odpuščenih obratnih zaupnikov, da ona prevzame pravdne stroške. Iz aktov je dalje razvidno, da se je ]K)ložaj prixl sodišči za zaupnike razvijal zelo neugodno in je zalo bivša uprava bila v skrbeh, kako Ik) krila vse te ogromne izdatke; pri|K>mniti je namreč treba, da je v proračunu za leto	bilo določenih 10.000 din za ])ravno zaščilo obralnih zaupnikov.
Ena (ožba je bila izgubljena za drugo, stroški izdatkov so naraščali. Med zastopnikom odpuščenih zaupnikov in Del. zbornice v Ljubljani se je začela pravcata papirnata vojna glede upravičenosti vseh nastalih tožb in njihovih stroškov. Delavska zbornica v Jjubljani je. da se izogne sodnemu {mslopku zaradi kritja stroškov vseh izgubljenih tožb, prosila za strokovno mnenje Odvetniške zbornice v J.ju'bljani. la je po svojem mandatarju dne 13. aprila preteklega leta sporočila upravi Delavske zbornice, da je ona <loižna plačati vse stroške tožb, ki so nastale iz osnovne tožbe, to je odpustov in po\ rnitve stroškov odpuščenim obratnim zaupnikom, razen ti-ki se nanaša na odlok prepovedi sklicevanja l^h-niima obratnih zaupnikov s strani ]H)licijske-komisariatii na Jesenicah, liivša uprava De-'iivsko zlx)rnice je bila na podlagi tega strokov-poročila s strani Odvetniške zlxirnice v 'jubljani primoraina plačati stroške tudi za vse neugixluo rešene tožbe. Stro-' Kr<-(lo v tržke tisoče. Sleherni o^bjektivni »|)azova|(.y vseh teh dogodkov, ki mu je znana ""*"'"ja o delokrogu delovanja obratnih za-
upnikov, mora po vsem natančnem študiju vsega tega ogromnega pismenega gradiva, ki se je nagroniadilo o tej zadevi v arhivu Del. zlx)r-nice, dobiti vtis, da bi po skrbnem pretehtanju zadeve že v začetku lahko marsikak tisoč dinarjev, izdan za te neuspešne tožbe, bil deležen mnogoter brezposelni delavec na Jesenicah.
Iz teh aktov je jasno razvidno, kakšen je bil način dela bivše uprave Delavske zbornice, ki ravno v tem primeru ne kaže nobenega socialnega merila. Treba bi bilo vse te akte, ki odkrivajo čudno skrb marksizma do delavstva, razobesiti pred vse te trpine, pa bi kaj hitro izgubil v njihovih očeh vso veljavo. Če bo prostor dopustil, bomo v odlomkih posvetili z žarko resnico v te predale, ker je gradivo res ogromno in nad vse lepo spričevalo.
Obraz
(Simon Jenko)
Pri zeleni mizi moški ino ženske, druščina gospode bila je slovenske.
Z druščino možakov gospodične zale v našem so jeziku gladko vse kramljale.
Ves zavzet sem gledal, čudu sem se čudil, da iz sanj lažnivih kvišku sem se zbudil.
Ob „Cvetkov! Cilki"
Ko sem odložil Jalnovo zgodlx) — sam bi dejal, glavo grem stavil za to: storijo — sem bil pre'|X)ln gorenjske pokrajine, začutil sem, kako sem navezan na njene posebnosti. Z bolečo jasnostjo sem začutil, da nisem <loma in mi drugačen naglas zveni na uho in da je naša Muden-tovska govorica prazna lejK)le in petja. »Nemogoče je ljubiti in razumeti kakšno stvar, če nismo na njeno resničnost navezali svojih .sanj in napravili most med njo in našim življenje,« pra\ i Bavies. I a ko je domačija vraščena v iius in mi vanjo, razumemo jo in ljubimo kot najbolj živo lepoto.
Ravno ob »Cvetkovi Cilki« bo morebiti marsikdo spet zamlntil lx)gastvo naše pokrajine in jo bo skušali objeti v novem spoznanju. Jalnova povest, kakor je jezikovno malo zmedena in neenotna, je prelep zaklad narodne besede, stavka, navad in misli in življenja. Pa je v našem kotu Se toliko samosvojih cvetov kot je koprivnik: vsak kraj govori jx) svoje, vsak stan zavija <liru-gače. Nikdair si ne bi človek mislil, kako zelo smo navezani na <lomač govor, Ikako nam gre k kSrcn.
Odločil sem «e, da ga bom preiskal in prepoznal, da ga ne bom ljubil samo iz daljave. Znebil se 1к)т svojega grdega študentovskega narečja in govoril, to se pravi mislil ]м> domače. Koliko je vendar v vsakem našem stav'ku slovenske misli, ki nam jo dan za dnevom ubija časopis, ko nas uči misliti po tuje, koliko lepote in ljubezni, lies, tujke in «ix)sojenke dostilk' uidejo preprostemu človeku iz ust; a prepričan .sem, da se tudi tu da vzgojno res z uspehom delati. Na tako delo v |)očitnicah se bom pripravil že sedaj z branjem gorenjskih pisateljev, da bom spoznal gorenjske Atene in doživljal
taborno knjižico in znak 5 din, s čimer ima lastnik pravico do polovične voznine. Člani in članice plačajo 5 din za znak in knjižico in če kdo še nima članske legitimacije, še 5 din zanjo, ker je s to dovoljena četrtinska voznina. Prijavite se takoj, da boste pravočasno dobili znak, knjižico in event, člansko legitimacijo.
Gorje
Svoj domači praznik
smo imeli na praznik sv. Reš. Telesa. Fantovski odsek, ki je letos močno napredoval in si nabavil 9 novih krojev, je blagoslovil svoj novi рга|К)г, iki naj bo vodnik naši mladi četi na vseh potih, ki jih hodi poštena in katoliška slovenska mladina. Zvečer je bila v Pros v. domu svečana akademija, katere prva točka bogatega s[X)reda je bilo zabijanje žebljičkov. Praporu sta lx)trolava gospa Klinarjeva in ban-ski svetnik g. Jan. Fantje so se za ta dan sijajno pripravili in pokazali kaj zmore gorja nsk a vztrajnost in vestnost. Vsi od najmlajših, ki so s svojimi nežnimi, a sigurnimi gibi najbolj navdušili, pa do krepkih fantov na orodju, ki jim iz rokavov gledajo močne, delavne in od sonca ožgane roke so izvajali izvrstno, da je bilo veselje in toplo pri srcih. Slavnostni govor je imel brat Savinšek, ki nam je jasno povedal zamisel in cilje naše mlade in močne organizacije. Naj bi njegove besede padle na rodovitna tla pri tistih, ki nam še niso popolnoma naklonjeni, in tudi tistih, ki so še neverni. Fantje, vi pa le krepko naprej in volja in mladostni ogenj vas hosta peljala do zmage.
Dovje
Na binkoštni ponedeljek zvečer je za veduo zatisnil svoje oči Viičov Fronc. Bil je še fant, čeravno že v 59. letu starosti. Igralci ga bodo pogrešali. Vsakdo, komur je kaj manjkalo, se je zatekel ik Froncu, ki je rud |)omugal, ozir. po-S4xlil, kar je mogel. Najraje je živel po planinah, sam, kakor tudi doma v svoji kamrici. Bil je član tukajšnje podružnice SPD, ki mu je |H)klonilu lep planinski venec. Vričovegu Fron-ca napis beremo tudi v »Mladem Slovencu« ob nedeljah pod »Pravljici; iz|)ocl Triglava«. Zuto se je nanj siHwnnil tudi Se \ Stričkov kotiček in položil nu grob lep venec.
Po 9 tedenskem deževju je nastalo na dan prihoda prevzv. knt!zoško-
4
fa lepo in sončno vreme. Sprejem prevzviše-nega se je vršil pri Bel-škem znamenju. Med pozdravi in govori je bilo streljanje s topiči. Nad vse lepo je bilo driisi dan pri sv. birmi. Nenadoma pa se je v teku ]K)i>oldneva ipo fari raznesla žalostna vest, kateri six)četka nismo mogli verjeti, da je umrl g. Matej Tomazin, ki je |)rišel ta dan semkaj in bil navzoč vse dopoldne pri sv. birmi. Na mrtvaškem odru v župnišču je iK)kojne,ga gospoda iwkropilo izredno veliko število občinstva. V nedeljo 4. t. m. so ga odpeljali v njegov rojstni kraj Naklo, kjer bo čakal vstajenja. Sorodnikom naše is'kreno so-žalje.
Tukajšnja kraj. organizacija JRZ Dovje-Moj-strani je imela v Prosv. domu na Dovjem svoj redni letni občni %lx)r. katerega se je udeležil tudi narodni ]K)slanec g. dr. Šmajd, ki je v svojem govoru ix)dal obširno poročilo o notranjem in zunanjem političnem jH)ložaju. Občnega zbora se je udeležilo |хЛпо-številno članstvo in drugega občinstva, tako da je bila dvorana skoraj zasedena. Navzoči so z velikim zanimanjem poslušali govor gosp. dr. Amajda, kakor tudi izročila <>dl)ora. Na željo prisotnih se volitve novega odlxirn niso vršite in je ostal odbor neiz-pre.menjen.
lejjoto, kolikor so jo zajeli v knjigi jiaši timet-iiiki.
Vesol sem Jaliiove štorije, ki mi je oživila pokrajino in prav nam, študentom pokazala posebno smer dela, ne sicer v romantični follklor-nosti, marveč v zdravem, plodnem razmerju do kraja in dkolice. Hvaležni moramo 'biti Jalmi za njegovo resnično vzgojno, tudi jezikovno vzgojno ljudsko povest.
Cerkveni vestnik
Po birmi. Dne 5. junija je bilo v Breznid zaključeno birmovanje v našem gorenjskem kotu. Na Jesenicah je bilo 698 birmancev, na Koroški Beli 541, pri Sv. Križu 48.
Prvo sveto obhajilo je bilo letos na Jesenicah izjemno 7. junija, v sredo pred praznikom sv. Rešnje-ga Telesa. K mizi Gosjiodovi je pristopilo 146 prvo-obhajancev. Po svetem obhajilu so bili vsi ]X)goščeni (na stroške mestne oJjčine) v Krekovem domu.
Rojstva. 7. maja Ludvika Marija Markizeti, hči pismonoše Ludvika Markizetija, Aljaževa št. 10. — 8. maja Janez Rakovec, sin brivca Janeza Rakovca, Obrtniška 21. — 15. maja Lidija Hartnuin, hči tov. delavca Avgusta Ilartmana. Delavska 12. — 16. maja Majda Višnar, hči Draga Višnarja, Murova 5. — 25. maja Zvonko Albreht, sin tov. delavke Katarine Albreht, Delavska 1. — 28. maja Breda Jerič, hči preglednika fin. kontrole Franca Jeriča, Železniška 1. — 50. maja Benjamin Ramuš, sin tov. uradnika Janeza Ramuša, Gregorčičeva 5. — 51. maja Elizabeta Car, hči mesarja Ivana Cara, Obrtniška 5. — 1. junij/i Roman Savinšek, sin Stanka Savinska, Murova št. 1.
Poroke. 14. maja tov. delavec Razinger Jožef in Bizjak Marija. — 28. maja tov. delavec Reinhart Stanislav in Rubin Marija. — 28. maja tov. delavec Smole j Janez in Šel)ot Draga. — 8. junija tov. delavec Brezigar Stanko in Danijela Lah.
Smrti. 10. maja Florijan Sorgo, tov. mojster v p.. Kralja Petra cesta. — 18. maja Jožef Frelih, otrok. Pod Mežakljo. — 27. maja Jožefa Globoč.nik rojena Pfajfar, Delavska 5. — 1. junija Srečko Golob, otrok. Industrijska 14. — 2. junija Adolf /upan, tovarniški delavec. Pod Mežakljo 5. — 2. juniju Anton Mihevc, vlakovodja v p.. Cesta na Golico — 7. junija A polonija Preželj, /.asebnica, Fužinska 5.
Otroške laži
Starši, sprejmite, kar je dolirega, in dajte svojim otrokom! (A. M. Slomšek)
V >Reichs-Eltern\varte«, ki izhaja v Berlinu, piše o gornjem predmetn zelo poučno dr. Hans Иајек naslednje:
Pred leti sem se imel priliko pogovarjati z očetom petnajstletne deklice. Prosil me je za pedagoški nasvet v zadevi, ki ji ni mogel ])riti do dna, namreč zakaj njegova hčerka neprestano in smešno laže. Ko nekoč ni hotela iti s svojimi starši na njih }X3sestvo, češ da gre na šolski izlet, je ta laž očeta najhridkeje zadela. Ko sem mu povedal, da se mi zdi ta laž najiwlj razumljiva, ga vendar nisem mogel prepričati, njemu je še nadalje ostala uganka: kje in kako se je njegova hčerka naučila lagati.
Kje se otrok uči laži? To vprašanje vsak dan znova jxjnavljajo skrbni starši. Odgovor nanj pa le prehitro najdejo: prav gotovo ne od staršev, morda je ])obral laž od otrok na cesti, v šoli ali zabavišču. Ali pa pravijo: dete laže, ker več ali manj nagiba na to, ali pa je to napako podedovalo. Pri tem kajpak oče nikdar ne misli sel)e ali svojih prednikov, ampak vali vso krivdo na mater, mati pa zo])et nanj. Reči moramo, da se otrok nauči laži od staršev in bližnje okolice prav tako, kakor se od njih nauči govorjenja. Za starše je seveda ta ugotovitev neprijetna, toda vprašajo naj se, če sami res vedno govore čisto resnico. Ali niso oni tisti, ki mnogokrat sami s svojim ravnanjem in z raznimi vprašanji tako rekoč silijo otroku v laž? Ali pa ga |>odzavestno navajajo, da jih otrok vara v raznih malenkostih? Najdejo se primeri, v katerih trpi otrok od i)rirojenega nagiba k laži, ki je bolezenski nagib. Praktično je to redek ]K)jav, ki ga ni u])oštevati. ker gre pri tem za alalmuinne in patološke tipe. torej o zelo bolnih otrocih. Te primere bomo izključili in lx)mo govorili le o normalni in zdravi deci. Seveda luoremo pričakovati in iskati resnice le tam in v takih družinah, kjer se vsi členi obnašajo korektno, pri čemer nastane zopet vprašanje, kakšna je vzgoja ui obnašanje staršev, da more dovesti do raznih laži. Kjer je namreč govor o iK)dedovanosti, se more otrok poboljšati le, če se polwljSajo starši.
(Dalje prihodnjič.)
Poravna)te naroMfno'za naš usti
ftotežiU svoi <ie*tac!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 4 o/o. Nove vezane pa po 5%. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, l<a-l<or tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stol<ratna je ta garancija.
Zanimivosti
Amerika le (udna dežela
[z /.liirkc ckscriitričnili zakonov, ki Jih jo zltiiil Dcak llujiiian, posnemamo: V državi Ohio morajo imeti vse mačke, ki so ponoči zunaj, na repu rdečo luč. V Bostonu jo prepovedano igrati vijolino in imeti pse, ki so višji od >0 cm. V nekem mestecu v državi Washington morajo nositi vsi moAki brade.
V	I/IS Anfiolesu ne sinejo mo.ški nositi brk.
V	Vir^iniji je pro|xivedano ko|)«nje v hišah. Ljudje se sinejo kopali samo na dvorišči li svoj ill hiš.
Cnosobno stanovanje
s kuhinjo v neposredni bližini postaje Bled jezero se odda
Več se poizve v hotelu
Trifčlav na Dledu
I	Zaeieictriko
g	vse naicenejšc In ugodnejše pri
I 3ože Markež
Ш	elektrotehnično podjetje
I	Jesenice, Murova. tel. 605
PijteJn^Jeji^ poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V	Krelcov dom
Kdor lioče dobro jesti, se abonira
V	Ljudtici Icuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
v Katakombe
Belo namizno vino din 10 — liter
Za konzorcij lista >Na uifijahc Jože Godiiia, Jesenice. — Urejuje; Stanko Savinšek, Jesenice.
Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k.