MarWOF$&l
JUTRA'
Maribor, pondeljek 13. maja 1929
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam ček. ziv. v Ljubljani it 11.409 Velja maaečno. prejaman v upravi ali po poiti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Oin
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova ce«tait,13
Oglaai po tarifu
Oglaae aprajama tudi oglaanl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiernova Mile* it, 4
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Italija odklanja vsako konffe-deracljo v Srednji Evropi
STREMLJENJA ZA KOOPERACIJO MED BAVARSKO, AVSTRIJO IN MAD-ŽARSKO. — RIMSKI OFICIJOZNI ORGAN 0 TEM GIBANJU.
RIM, 13. maja. »Giornale cTltaHa« se bavi v daljšem članku s'katoliškim gibanjem na Bavarskem, v Avstriji n na Madžarskem in naglasa, da stremi to gibanje po izpremembi seda njega stanja v Srednji Evropi. njegov cilj pa je habsburška- konfederacija. Gotovi avstrijski krogi delajo z vsemi sredstvi na to, da ,sc realizira priključitev Avstrije k Nemčiji, pri čemur računajo tudi na podporo Vatikana, ki bi mu okrepitev katoličan-stva v Nemčiji samo dobrodošla. Ker
pa je ta načrt z ozirom na splošni mednarodni položaj v Evropi neizvedljiv, pa stremi gibanje po ožji kooperaciji med Bavarsko, Avstrijo in Madžarsko, da bi se ustanovila srednjeevropska federacija držav pod žez lom Habsburžanov.
»Giornale d’Italia« pripominja k temu, da bo Italija vedno budno ščitila svoje interese in za to nikakor ni pripravljena dopustiti, da bi se spravljali njem interesi v nevarnost.
Stotine žrtev požara
VELIKI ŠUMSKI KOMPLEKSI V KANADI V OGNJU. - V OGNJENEM MORJU JE NAŠLO SMRT ŽE VEC STO LJUDI.
LONDON, 13. maja. »Daily Mail« poroča iz Kanade, da razsaja v Tumali pri Monitobi strašen požar, ki. grozi uničiti cele komplekse.' Da zavarujejo tamkajšnje rudnike pred divjim elementom, so --ve vliode v rove zazidati. Ogenj se r/r.-šif.a z neverjetno riaslipo. Iz Wini-pega so bili odposlani močni vojaški od-
Pouratefc ministrou u Beograd
BEOGRAD, 13- maja. MinisVsKi predsednik general Žlvkovič se h zopet vrnil iz Vrnjačkc Banje, kjer se je mudil več dni. T-vli ostali ministri, ki so bili za pravoslavne v^konnr.iie praznike doma, so prispeli zopet v Beograd, razen poljedelskega ministra dr. Frangeža, ki se mudi na in-spckcijskem potovanju po Macedo-. niji.
Pribičeuič zopet u Beogradu
BEOGRAD, 13. maja. Semkaj ,ie prispel iz Zagreba po večmesečni odsotnosti minister n. r. Svetozar Pri-bičevič, ki se namerava zopet stalno naseliti v Beogradu.
monarhistične demonstracije u Parizu
PARIZ, 13. maja. O priliki slavnostnega sprevoda, ki se jc vršil povodom 500-letnice francoske junakinje, device Orleanske, je prišlo po pariških ulicah do neljubih incidentov z monarhisti. Monarhisti so namreč na več krajih postavili svoje skupine, ki so vzklikale: »Živel kralj!« Vmes 'e morala poseči policija, ki je takoj aretirala vse demonstrante. Pri tem je prišlo med obema
delki, da sodelujejo pri reševalnih delih, ker je šumsko delavstvo skoro brez moči. Več skupin šumskih delavcev je obkoljenih od rgnjenega, morja. Domneva se, da je zahteval požar že ve,č sto človeških žrtev. Uničene so skoro vse lesne industrije in žage.
skupinama do močnega prerivanja in se je le osebni intervenciji policijskega ravnatelja zahvaliti, da se niso razvile še večje demonstracije.
Pogajanja za prodajo „6rofa Zeppelina11 ,
BERLIN, 13. maja. Kakor poroča »Ne\vyork Herald«, namerava dr. Ecke-ner prodati zrakoplov »Grof Zeppelin« ameriški družbi za zrakoplovni promet. Tozadevna pogajanja so baje že v teku. tako, da bo zrakoplov po absolviranju prihodnjega poleta čez Atlantsko morje že ostal v Ameriki.
11 učenk utonilo
VARŠAVA, 13. maja. V Komelu v Vo-litiiji je utonilo včeraj 11 deklic, ki so hotele s čolnom preko reke. Ker niso znale ved ti, se j:rn je čoln prevrnil. Nesrečne učenke, od katerih ni znala nobena plavati, so obupno klicale na pomoč, a v bližini ni bilo žive duše. Valovi so zagrnili vse in odnesli trupla s seboi.
Uelifce aretacije fcomunistou u Rtenab
ATRNE, 13. maja. Ker je bila majniška proslava po gregorijanskem koledarju prepovedana, so jo hoteli ko-
FoltnTrti priciffi v §WTBvmr_
Leto lil. (X.),
Račun prt poitnem ček. zav, v L Valja m Mečno, prejaman v upravi ali po poiti 10
Finančna kriza naših mest
je bila predmet obširne razprave na seii poslovnega odbora Zveze mest naše države, ki se je vršila te dni v Zagrebu. Vedno težji ekonomski in finančni položaj je lansko leto prisilil zastopnike glavnih mest Jugoslavije, da so sklicali konferenco zastopnikov mest iz cele države, na kateri se je ustanovila Zveza mest. Kasnejše neugodne notranjepolitične prilike so onemogočale delo Zveze, in šele sedaj je bilo mogoče to delo zopet oživeti.
Na zagrebški seji poslovnega odbora je zastopnik Zagreba g. Brauni podal obši-reii, globoko stvaren referat o ekonom-skeifi in. finančnem položaju mestnih občin, ,kj so ga vsi navzoči zastopniki sprejeli kot nekak program ter sklenili enotno akcijo vseh mest v državi za izboljšanje položaja in za obrambo svojih interesov. Predsedstvo Zveze je pooblaščeno, da s posebno spomenico, na vsa ministrstva v imenu vseh jugosloveijskih mest zahteva, naj se na mesta ne valijo nova bremena in novi stroški v kakoršnl koli obliki, dokler na drugi strani obstojajo omejitve glede virov občinskih dohodkov. Od ministrstva financ kot nadzorne oblasti nad mestnimi proračuni preko 3 milijonov Din bo zahtevala spomenica, naj vloži svoj veto v vseh slučajih, kadar bi ostala ministrstva skušala bodisi zakonskim, naredbenim ali kakim drugim potem prevaliti bremena na mestne občine. Tudi bo Zveza apelirala na ministra financ, da se dovolijo mestnim občinam, kojih specijalne prilike in položaj to zahtevajo, izjemni dohodki na račun premožnejših meščanskih slojev. Predsedstvo Zveze bo odposlalo več ekspertov v inozemstvo, slasti v Avstr-io, na Češkoslovaško itd., ki bodo tam proučili finančne in ekonomske razmere mest ter na podlagi rezultatov teh študij izdelali zakonski načrt za sanacijo financ naših mest, ki naj tvori bistveni del zakonskega predloga o mestnih občinah. Ta elaborat bo Zveza natisnila in razposlala vsem mestom V študij, in v izpopolnitev glede morebitnih lokalnih potreb, nakar bo izdelan na podlagi izjav vseh mest nov enoten predlog mest Jugoslavije, ki ga naj ministrstvo za notranje zadeve u-porabi pri sestavi zakona o gospodarstvu samoupravnih edinic.
Težka splošna gospodarska kriza v državi je naravno zagrabila tudi gospodarstvo naših mestnih občin. Imajo premalo možnosti za svoje lastne stalne dohodke, ampak sb po večini navezane na občinske doklade na državne davke. Te so ponekod abnormalno visoke, radi padanja davčne moči gospodarskih krogov pa v mnogih slučajih tudi dubijozne. Ta način financiranja občinskega gospodarstva resno ogroža pravilno funkcijonira-njc mestnih samouprav, ker le finančno sigurna in solidno fundirana občina lahko uspešno vrši naloge samouprave In tud naloge državne upraVc v prenešenem delokrogu. Zapadne države — celo Avstrija in Nemčija vkljub velikim reparacijam plačilom — so občinam prepustile gotove davčne objekte v izključno obda-cevanje. Pri nas se do danes žal ni niče-
sar storilo za ureditev občinskih financ, nasprotno so sc občinam stavile mnoge ovire pri določanju rednih dohodkov in pri razpolaganju z njimi. A ne samo to: državna oblast je šla celo tako daleč, da jc začela stroške državne uprave valiti na občine (stroške cepljenja proti nalezljivim boleznim, stroške asanaclje okuženih mest, stroške za izolirnic, stroške za zdravljenje nalezljivih bolezni pri siromakih itd). Z novim finančnim zakonom so se prevalili na občine tudi stroški za dajanje in vzdrževanje prostorov s pohištvom vred za policijo ter stroški za kurjavo, razsvetljavo in vodo v iste svr-
hc. Tudi še vedno ni regulirano vprašanje razmerja mestnih občin do drugih samoupravnih edinic (oblasti), ne vprašanje oblastnih trošarin, davka na tujce, taks in slična.
Zvezo naših mest čakajo torej nedvomno velike in težke naloge in treba bo zbrati vse podatke o socialnih, kulturnih, gospodarskih in finančnih prilikah vseh mest Jugoslavije, treba bo najživahnej-šega kontakta med mesti in upravo Zveze, šele tako bo mogoče smotreno in praktično pričeti reševati poedine komplekse komunalnih problemov naših mest
Ona 1 Din
munisti v Atenah imeti po julijanskem koledarju. Policija pa jim prepovedala tudi to in aretirala v mestu 160 komunističnih voditeljev. V znak protesta so določili komunisti za danes dopoldne prometno stavko, ki pa se je popolnoma izjalovila.
Hotel z gost! zgorel
NEWYORK, 13. maja. V Amerillu v državi Teksas je nastal v nekem tamkajšnjem lokalu ponoči požar, ki je poslopje popolnoma vpepelil. Koliko človeških žrtev je zahtevala katastrofa, še ni znano. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 5 trupel, domneva pa se, da jih je še mnogo več. Osem oseb je dobilo pri požaru težke opekline in so bile prepeljane v bolnico. —
Salomonska razsodba
Res pravo salomonsko razsodbo j& Izdal sodnik Eilperin v Newyorku. Obsodil je namreč 34-letnega Johna Macaba radi pretepanja njegove žene bodisi na šest mesecev zapora ali pa na vsakdanji poljub žene. Macab se je raje odločil za slednjo kazen. Obtoženec je priznal, da je svojo ženo pretepal običajno v pijanosti.’ Svoj prvi diktirani poljub je dal svoji ženi že kar v sodni dvorani in spravljena dvojica je odšla potem skupno d&mov. Toda sodnik je posvaril Macaba, da bo za slučaj, ako bi še dalje pretepal ženo, moral presedeti kazen, ne da bi se mu pri tem všteli do tedaj izvršeni dolžnostni poljubi.
Težka nesreča na Tržaški cesti.
Včeraj popoldne se je na Tržaški cesti zopet pripatila težka nesreča. Aleksander Švenda se je vozil s tovarišico na motornem kolesu iz mesta. Nenadoma pa je stopil s hodnika na cesto priletni možakar, ki ga je motociklist tako močno zadel s krmilom, da ga je podrl na tla, kolo pa se je prevrnilo. Neprevidni pa-sant je bil 761etni France Marčič iz Spodnje Grušove, ki se je pri padcu nevarno poškodoval ravno na desnem sencu. Rana je težjega značaja in je nad 4 cm dolga. Ponesrečenec je obležal na cesti nezavesten in so ga morali prepeljati v bolnico. — Kakor so izpovedale priče, motociklist ni zakrivil nesrečo, ker je vozil s predpisano brzino in na desni strani ceste. Tudi vozač se je potolkel na glavi, dočim sta spremljevalka in motorno kolo ostala nepoškodovana.	r
Razgrajači.	t
Stanovalci Dravske'ulice imajo z razgrajači večne neprijetnosti in težave. Ko jc človek najbolj potreben miru in počitka, ga prebudijo prepiri, kričanje ali prepevanje vinjenih gostov, ki v poznih urah zapuščajo številne dalmatinske kleti. Sinoči se je zopet pojavila v Dravski ulici skupina vinjenih žerjavov, ki so dvignili iz postelj vso ulico. Ko pa se je izza vogala prikazal stražnik, so se razgrajači zatekli v svoje stanovanje, od koder so izzivali in zasmehovali stražnika ter mu celo grozili. Ko i»h io prišla mirit gospodinja, so jo napadli in se Je morala zakleniti v svojo sobo, sicer bi se ji ne godilo posebno dobro. Stražnik je spričo agresivnosti vinjene družbe opustil posredovanje in je krivce šele danes zaslišal. Prijava vsebuje precej težke obdolžitve, tako da se bodo morali Miha L., France S., France M.. Jaka V. in Kristina S. zagovarjati pred sodiščem. —
i, rrvffmmmmvvTmrnm
Stan »
Mariborski V E C F R N I K lufrd
mmmmmmgmmmmmmi mm\ 11 i , flvmar«««
V Mariboru, dne 13. V. 1929
Ribolov v Dravi
ŠPORTNI IN OBRTNI RIBOLOV. — PRESKRBOVANJE MARIBORA Z RIBAMI.
Pred kratkim je imelo naše mariborsko ribarsko društvo svoj redni letni občni zbor, na katerem je g. dr. Kraus predaval tudi o ribah v Dravi in o njihovem potovanju Čez Falo. Ob tej priliki je ugotovil, kakšne ogromne množine rib se nahajajo v reki, ki teče skozi naše mesto. Števila, katera je navajal, bi bila zadostna, da bi se z ribami lahko preskrboval ves Maribor z vso okolico, in še v druga mesta bi jih lahko pošiljali. Kljub temu pa je Maribor brez rib, kajti tiste neznatne količine, ki se pojavijo tu in tam v trgovinah, niti ne zaslužijo, da bi se omenjale. Mimo tega so pa tiste ribe, ki se v našem mestu prodajajo, tako drage, da za širše občinstvo sploh ne prihajajo v poštev.
Maribor, ki ima veliko in rib polno reko, je torej brez rib in to nam daje zelo slabo spričevalo skrajne nepraktičnosti. Zakaj je tako, pa nam pokaže način, kako se pri nas ribe lovijo. Ta način je športen in ne obrten, to je zabava malega števila ljudi in ne zaslužek stanu, od katerega bi imelo korist vse prebivalstvo. Kajti na trnek ali v malo mrežico ni mogoče naloviti toliko rib, da bi se mogle prodajati na trgu, saj je znano, da je lovljenje rib na trnek najbolj zamudno delo.
Če bi hoteli preskrbeti mariborski trg z ribami iz Drave, in to v velikih množinah in po ceni, bi bilo treba poleg športnega, ki naj bi ostal še nadalje zabava posameznikov, uvesti tudi lovljenje z velikimi mrežami, kakrše rabijo ribiči ni morju in v velikih rekah. S takimi mrežami bi poklicni ribiči lahko nalovili zadost no količino rib in marborsk trg bi bil lahko z njimi stalno preskrbljen. Na ta način bi dobili važno novo prehranjevalno sredstvo in sedaj neizrabljeni, mrtvi ka-pitali narodnega premoženja, bi prišli do
veljave. Poleg tega bi se nudila, našim gospodinjam možnost različnih sprememb, ki bi bila posebno za petke in postne dni dobrodošla. Ravno tako bi s tem postali bolj bogati tudi jedilni listi naših restavracij in gostiln.
Ako se hočemo prepričati, kakšne važnosti je tak ribolov, se nam je treba o-zreti samo v drugo veliko mesto ob Dravi, v Osijek. Tam se nalovijo vsak dan ogromne množine rečnih rib, tako da je Osijek z njimi preskrbljen kakor malo-katero drugo mesto. Ne nalovijo se pa samo ribe za domači konzum, ampak tudi za trgovino in izvoz. Vsak teden plavajo iz Osijeka ribiške barke proti Novemu Sadu, Beogradu in tudi navzgor po Dravi, v mesto pa prihaja denar. — Kdor je imel kdaj priliko opazovati obsežnost in intenzivnost osiješkega ribo-lovstva ter prodajanja in izvažanja rib, se je lahko prepričal, da je to pridobitna panoga, ki je ni zametati in omalovaževati. In Osijek je prav tako ob Dravi kakor Maribor!
Umestno in potrebno bi torej bilo, da bi se pričeli merodajni faktorji, posebno pa funkcijonarji ribarskeea društva zanimati za to vprašanje. Najboljše bi pač bilo, da bi ribarsko društvo samo nabavilo potrebne priprave: mreže, čolne in shrambe za ujete ribe ter dobilo potrebno število strokovno izvežbanih ribičev. To obrtno ribolovstva bi potem lahko vodilo bodisi v lastni režiji, ali pa bi oddalo lov in naprave v zakup. Mariborski trg bi prišel tako do rib. šport sam pas tem tudi ne bi bil prizadet. Obrtno ribo-lovstvo bi pa prinašalo tudi dobiček in odprl bi se nov vir dohodkov. Pričakujemo tedaj, da ta nasvet ne bo ostal brez odziva, kakor jih pri nas ostane toliko, v škodo našemu mestu in našemu narodnemu gospodarstvu.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljck, 13. maja ob 20. uri Zika koncert.
Torek, 14. maja ob 20. uri »Proces Mary Dugan« ab. B. (Kuponi).
Sreda, 15. maja. Zaprto.
Četrtek, 16. maja ob 15. »Janko in Metka«. Otroška predstava.
Senzacijonalni »Proces Mary Dugan«, ki je pri premijeri vzbudil vseobče zanimanje, se ponovi jutri v torek 14. t. m. ob 20.
6rob čueh naših junakou u Suštanju
Ko se veselimo naše svobode, le pre-radi pozabimo one, ki so dali življenje zanjo. Na guštanjskem pokopališču počivata Anton Ermenc iz Gornjega grada in Ivan Zapundžtf iz Like, ki sta bila med zadnjimi, ki so branili Mežiško dolino dne 6. maja 1919. pred prodirajočim sovražnikom. Prvega je doletela krogla na griču v bližini Guštanja. Ivan Zapundžič je zaostal pri umiku. Volksvvehrovci so ga zajeli na Javornikovem griču pri Ou-štanju dne 6. maja 1919 in ga zaprli v občinski zapor v Ouštanju, kamor so privedli tudi zavednega Slovenca, posestnika Juraka iz Guštanja. Na posredovanje g. Čaksa, ki je bil tedaj nekak župan, je bil g. Jurak čez nekaj ur izpuščen na svobodo. Zato pa so Volkswehrovci planili na ujetega Zapundžiča, ga pričeli zmerjati, pretepati in pobijati, dokler ga nazadnje niso ustrelili. Bridka usoda niet nlka! Na žalost se je precej teroristov in bojevnikov, ki so po zavzetju Mežiške doline zbežali na Koroško, vrnilo zopet "as, da tukaj še naprej ovirajo konsolidacijo. Ti naj uvidijo, da je njihovo razdiralno delo zaman. Znali se bomo braniti, zato nam je porok grob Ertnenca in Zapundžiča.
Odbor za proslavo osvoboditve hoče grob primerno urediti, da bo vreden borcev naše svobode. To pa je le mogoče z darovi vseh Slovencev. Zato ne odpustite pooblaščence odbora, ki pridejo k Vam na dom po mal dar za veliko tombolo, ki se bo vršila na dati proslave dne 9. junija. Kdor ne more posetiti proslave osebno, naj žrtvuje nekaj za tombolo, da •e tako odkupi padlim za našo svobodo.
Noui uozni red
O	polnoči od 14. na 15. maja stopi v veljavo vozni red za leto 1929-30. Večje spremembe so pri sledečih vlakih:
Brzi vlak št. 2 Beograd - Zagreb - Jesenice - Miinchen odhaja iz Zagreba ob 17.30, iz Ljubljane gl. kol. ob 20.36 in z Jesenic ob 22.40. Brzi vlak št. 4, ki odhaja iz Zaareba ob 5.25, nima več zveze v Zidanem mostu proti Mariboru na potniški vlak št. 514. ki odhaja iz Zidanega mosta ob 6.53. Brzi vlak št. 3 Maribor -Zagreb - Beograd, odhod Maribor ob 14.33, vozi na Zidanem mostu na osebni kolodvor, tako, da imajo potniki vlaka št. 621 iz Ljubljane ob 14.10 tamkaj zvezo s tem brzim vlakom v Zagreb. Isto-tako vozi brzi vlak št. 8 Zagreb - Maribor - Dunaj, odhod Zagreb ob 20.40, na Zidanem mostu na osebni kolodvor, tako, da imajo potniki, ki odhajajo iz Ljubljane z brzim vlakom št. 5 ob 19.57, v Zidanem mostu zvezo z zagrebškim brzim vlakom proti Mariboru in Dunaju. Občinstvo se opozarja, da vozi dne 14. maja brzi vlak Zagreb - Maribor - Dunaj iz Zagreba gl. kol. ob 20.50 in iz Celja ob 23.15 ter da izostane vsled tega iz Zagreba gl. kol. ta dan brzi vlak z odhodom ob 23.25.
Vozni red potniških vlakov bistveno ni izpremcnjen.
Nočni potniški vlaki Ljubljana - Maribor v obeli smereh in nočni potniški vlak Zagreb - Zidani most tudi po novem voznem redu ne vozijo.
Potniška vlaka št. 1112 in 1129 vozita le na progi Pragersko - Kotoriba, tako, dn morajo potniki, ki odhajajo iz Maribora oh 5.20, za smer Čakovec in oni, ki orlhaiajo iz Čakovca ob 19.34 za smer Maribor v Pragerskem prestopati.
Za izletniške vlake se izdajajo do na-daljnega normalne vozne karte.
Mmbergkik dnemi drehii
Novosadski župan u mariboru
Novosadski župan g. dr. Borota je prispel včeraj kot predsednik novosadskega pevskega društva »Nevena« v Maribor, da sprejme častno diplomo Glasbene Matice. Na kolodvoru ga je pričakovalo veliko število pevcev z gg. dr. Tominškom in Jankom Arnušem na čelu. Po pozdravnem nagovoru na peronu je odšla vsa družba v Matične prostore, kjer je g. Arnuš po primernem nagovoru izročil g. županu dr. Boroti častno diplomo. Gospod župan se je v prisrčnih besedah zahvalil za to odlikovanje njegovega zbora in pozneje obljubil, da ga bo še to leto pripeljal v naše mesto. Popol dne je izletel z našimi pevci v Bistrico, odkoder se je že ob 17. uri vrnil na postajo. da se odpelje z zadnjim vlakom. Dr. Borota je bil čez poldne v gostih pri g. Arnušu, s katerim ga že več let veže iskreno prijateljstvo. —
5Iouo komandanta 5pasiča
Včeraj popoldne je dosedanji dolgolet ni komandant Maribora, brigadni general g. Dimitrije Spasič, zapustil naše mesto in se odpeljal na svoie novo službeno mesto v Bitolj kot pomočnik komandanta vardarske divizijske oblasti. Poslovil nega večera, ki so mu ga v soboto priredili oficirji mariborske garnizije v unionski dvorani, se je udeležilo tudi vse polno prijateljev in znancev g. generala, med drugimi veliki župan g. dr. Schau-bach, mariborski župan g. dr. Juvan in podžupan g. dr. Lipold. Poslovilni večer se je prav kmalu razvil v nad vse prisrčno zabavo. Številnim govornikom se je g. general iskreno zahvalil, naglašujoč, da se težko poslavlja iz Maribora, kjer je takom svojega dolgoletnega službovanja spoznal vso plemenitost in visoko kulturno stopnjo slovenskega naroda. Ohranil bo Maribor trajno v svojem spominu. Prireditev, na kateri je sodelovala tudi vojaška godba, je trajala pozno v noč, nakar se je družba razšla v želji, da bi našel g. general tudi v svojem novem službenem kraju tako prijetno domačijo kakor v Mariboru.
Kvartet Zika
priredi svoj letošnji koncert nocoj, v pon-deljek v mariborskem gledališču. Na sporedu so godalni kvarteti Vaclava Pi-chla, Claude Dcbussy-ja in Antonina Dvofaka. Gledališče se je že pred leti izkazalo kot prav posebno pripravno za take koncerte, ker je baš za to izredno intimno in akustično, pa bodo ljubitelji komorne glasbe prišli Še prav posebno na svoj račun.
Himen.
V soboto 11. t. m. se je poročil g. Vla-diboj Kapus, rez. peš. poručnik in odvetniški kandidat, z gospodično Toni Jugovo. Čestitamo! —
Smrtna kosa.
V soboto zvečer je preminula v Mariboru gospa Marija Arnuš, soproga orožniškega stražmojstra v pokoju in mati »Večernikovega« metteur en pagesa, g. Otmarja Arnuša. Pogreb pokojnice se bo vršil danes, ob 17. uri, iz mestne mrtvašnice na pokopališče na Pobrežju. Blag ji spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Pomočniška in vajeniška razstava. Slovensko obrtno društvo, ki si je nadelo nalogo, da skrbi za dobro vzgojo o-)rtniškega naraščaja, priredi v drugi po-ovici junija v unionski dvorani pomočniško in vajensko razstavo. Obrtna nadaljevalna šola je že razdelila razstavne prijavnice. Dosedaj sc je prijavilo že 297 vajencev in vajenk, ki se udeleže razstave. One mojstre in mojstrinje, ki še niso vrnili razstavnih prijavnic vajencev in vajenk, prosi društvo, naj vplivajo na svoje vajence, da prijavnice takoj izpolnijo in jih izroče potem svojemu razredniku. Domača javnost se bo lahko na razstavi prepričala, da more dobiti pri domačih obrtnikih ravno take izdelke, kakršne je kupovala dosedaj zn drag denar v tuiini. Pričakovati ie čim številnejšo udeležbe na razstavi. Prijave se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami, od S. do 12. in 14. do 18. ure v društveni pisarni. —
Glasbena Matica.
Moški zbor ima redno vajo v torek, ženski pa v sredo. —
Na znotraj in zunaj mokra idila.
Kajpak na Pristanu. Jože je pogledal pregloboko v kozarec. Neka izredno ener gična žena ga je prejela za vrat in v hipu sta bila pri Dravi. Jože z novo obleko pa se je znašel v vodi... z nogami in rokami se je branil svoje mokre okolice, iz katere se je izmotal kaj hitro. Podoben mokri kokoši je nasilni Jože skesano obljubil, da ne bo več gostom nagajal...
Ledeni suetniki
Kot epilog k lamentacijam o prošli zimi, ki se je pokazala letos izredno okrutna, omenjamo tri pomembne kmečke svetnike. To so legendarni ledeni možje: Pankracij, Servacij in Bonifacij. Njim sledi Zofija, ki s svojim godom v sredo zaključuje zimsko dobo z izdatnim dežjem. Odtod ime: mokra Zofija Z včerajšnjim dnevom so »ledeni možje« nastopili svoje regentstvo. Priznati jim moramo, da so dobri in — usmiljeni; kajti če bi danes bilo jasno vreme, bi utegnila priti slana, ki bi kulturam mnogo naško-dila. Tako pa nam je prvi: Pankracij poslal izdaten dež, ki je polja, vinograde, njive in travnike naravnost poživil. Vsakdo je zadovoljen, da so se ledeni možje, ki so pravzaprav strah našega kmeta, pojavili v tako dostojni formi. — Prav za,prav je teh čudnih svatov četvo-rica: sv. Mamert, ki je godoval v soboto, je zaščitnik vrtnarjev; Pankracij rad pošlje slano in celodnevni mraz. Letos je poslal blagodejni dež. Servacij' nadaljuje Pankracijevo misijo, dokler ne pride Bonifacij, ki je na glasu, da rad popravi to, kar sta njegova dva prednika eventuel-no pokvarila. Bonifacij ljubi solnčne žarke. Ko je njegove slave konec, pa se pojavi Zofka. Zofijin dež je sigurno jamstvo. Kakor dober podpis na dvomljivi menici. — To so vsekakor važni dnevi za kmetovalca in vinogradnika. Če ne nastopi čez noč kaka muhasta sprememba, bo vse dobro; kajti, ko odlože ti čudni svetniki svoje »mandate«, se ni več treba bati zimskih presenečenj.
Blagajniške ure pri davčnih upravah.
Radi nove organizacije finančne stroke, ki nalaga davčnim upravam izredno veliko internega uradnega dela, se je do nadaljnega odredilo, da bodo trajale izza dne 15. maja blagajniške ure pri davčnih upravah le ob delavnikih in sicer samo' dopoldne od 8. do 12. ure. Strankam se priporoča, da se v Čim večji izmeri poslužujejo plačevanja raznih davščin v poštnem čekovnem prometu in to tembolj, ker bodo pri vsakem poštnem uradu poštne položnice na razpolago. Na hrbtu poštnih položnic pa naj vedno označijo namen plačila. —
Sprejem gojencev v artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru.
V artiljerijsko podoficirsko šolo v Mariboru se sprejeme 1. oktobra 200 gojencev iz meščanstva in stalnega kadra. — Konkurz s podrobnimi pogoji je razviden v vseh vojnih okrugih, srezih, občinah in žandarmerijskih postajjah. —
Prosvetni dan v Dolnji Lendavi je priredila mariborska Zveza kulturnih društev za dolnjelendavski okraj včeraj
12.	tm. v Sokolski dvorani. Udeležilo se ga je nad 50 delegatov kulturnih in gosp. organizacij okraja. O ciljih in nalogah prosvetnega dela, ki mora biti usmerjeno h gospodarski povzdigi naroda, je poročal predsednik ZKD g. Skala, o stanju prosvetne in gospodarske organizacije v okraju ter o programu dela na obeh poljih v tekočem letu pa odbornik ZKD g Špindler. Razprave se je udeležila lepa vrsta delegatov ter je bii izvoljen poseben odsek ZKD za dolnjelendavski okraj, ki bo v zvezi s centralo ZKD organiziral delo v okraju. Sestanku je prisostvoval tudi g. sreski poglavar in obljubli svojo podporo Zvezi v njenem delu.
Samomor v dušni zmedenosti.
V soboto, pozno zvečer, je presenetil pasante, ki so šli čez državni most, nenavaden prizor. Na most sc je nenadoma povspela neka dama in se s krikom izročila hladnim valovom, ki so jo takoj zagrnili. Pokazala pa se je zopet kmalu na površju in pričela klicati na pomoč, nato pa zopet izginila. Rešilni avto je sicer prihitel do broda, vendar zaman. Dravski valovi so svojo žrtev medtem že odnesli s seboj in trupla še dosedaj niso našli. Nesrečnica je bila Josipina T., soproga uglednega mariborskega občana in je izvršila svoje usodno dejanje v duševni zmedenosti. Gospa je že dalje časa bolehala na živcih. V soboto zvečer, ko njenega moža ni bilo doma, je nenadoma zapustila svoje stanovanje. Odhitela je takoj proti državnemu mostu in skočila v globočino. Dogodek jo bil včeraj predmet splošnega razgovora v mestu —
Zračni plačilni natakarji
NAJNOVEJŠI POKLIC. — ZRAČNA BOLEZEN IN DRUGE NEPRIJETNOSTI.
ZRAČNA RESTAVRACIJA.
Z Cvirni iznajdbami in novimi izumi ustvarja znanost tudi nove poklice. Pojavljajo se novi specialisti v tej ali oni stroki in vzbujajo pozornost, mnogi pa tudi zavidanje.
Najnovejši pojav so vsekakor zračni plačilni natakarji, ki se idcer po dolžnostih v ničemur ne razlikujejo od svojih tovarišev na kopnem ali na prekooceanskih parnikih, vendar cenijo svoj poklic bolj kot livrirani strežaji v najodličnejših salonih in palačah.
Brez dvoma je njih funkcija težavnejša in odgovornejša in se kaj radi ponašajo z njo med navadnimi zemljani. Kadar pripovedujejo leteči natakarji o svojih zračnih doživljajih, se poslušalcev polašča vrtoglavost. Vožnje in izvrševanje dolžnosti v zraku so tako vratolomne, da pred neprijetnostmi niso zavarovani niti natakarji niti ostalo osob-je. Celo prvega zračnega natakarja Nemčije je med prvo vožnjo presenetila slabost ravno v času, ko je hotel gostom servirati izbrane prigrizke. Zavrtelo se je svetovje krog njega in bogato obložena tasa mu je zdrsnila na tla. Poredno naključje pa je imelo za posledico, da je postalo vodstvo nemške Lufthanse previdnejše pri izbiri plačilnih natakarjev in se je odločilo za ljudi, ki so odpornejši proti vplivom neprijetnega zibanja, torej za ladijske natakarje, ki so preizkušeni v burjah in viharjih na prekooceanskih vožnjah. Od takrat vlada v zračnih višavah popolna zanesljivost in so izključene vsakršne komplikacije.
Vremenski bogovi so ostali še vedno nagajivi in se kaj radi poigrajo celo z najspretnejšimi letečimi natakarji. Toda počasi so se nove zračne moči privadile tudi temu in kljubujejo vsem neprijetnostim. Nedavno so nemški novinarji enemu izmed junaških zračnih natakarjev izprašali vest in doznali prav mnogo o njihovem najnovejšem poklicu:
»Že avgusta minulega leta so zračne družbe uvedle v letalih službo natakarjev. Bil sem eden izmed prvih, ki sem opravljal službo na progi Dunaj—Ber-
lin, kar ni bilo prav nič naporno. Zibanju in sunkom sem bil vajen že z ladij in mi nova služba ni delala preveč preglavic, čeprav moram priznati, da je mnogo napornejša, zlasti ker je treba biti na uslugo vsakomur in ob vsakem času, dočim sedijo potniki prav udobno na ugodnih sedežih. Čestokrat se pripeti, da zgrabi letalo kak nenavaden zračni sunek ravno v trenutku, ko je človek najbolj obložen s krožniki, posodo in jedili, Takrat je pač umetnost vzdržati v ravnotežju«.
»Kako pa naročajo gostje?«
»Preizkušeni zračni potniki vedo prav dobro, kaj imajo in kaj smejo naročiti, dočim novinci običajno vprašujejo sosede ali natakarje za nasvet. Pogoditi pa je prav težko, kajti kar prija enemu, ne prija drugemu in narobe. Sicer pa izbira v zraku ni tako težavna, ker zaenkrat nudimo samo sir, svinjino, obložen kruh, sadje, kavo, čaj, kakao, mineralne vode in pijače za osveženje«.
»Ali je razlika med restavracijami na kopnem in onimi v zraku velika?«
»Da. Zračni plačilni natakarji opravljajo istočasno tudi službo kuharja. Razen tega pa pri pogrinjanju miz oskrbujejo poleg servijete in jedilnega orodja tudi vsak sedež s papirnato vrečico, kar napraVi na mnoge goste prav neprijeten dojem. Vrečice jih naravnost dražijo k zračni bolezni, kakor hitro izvejo kakim namenom služijo. Toda predpis je predpis.«
»Ali imate tudi v zraku stalne goste?« »Z mano potuje prav zanimiv stalni gost, neki pariški finančnik. Znamenit je po tem, ker med vožnjo neznansko mnogo konzumira. Sam mi je zatrjeval, da je izključeno, da bi se potnika polotila zračna bolezen, ako ima dovolj napolnjen želodec. Kakor hitro opazim francoskega potnika na letališču, se vedno podvizam, da svoje zaloge čim bolj izpopolnim, kajti pri prvi njegovi vožnji se mi je pripetilo, da je pojedel vse, do zadnje drobtinice.«
ASK Primorje prvak Slovenije
Primorje- (Daribor 5
Včeraj se je v Ljubljani odigrala finalna tekma za prvenstvo Slovenije, v kateri je »Maribor« zopet podlegel, toda z dokaj častncjšim rezultatom kakor na domačih tleh, kar je popoln dokaz, da je uspeh »Primorja« v prvi tekmi le plod presenečenj, ki so rezultirala iz povsem spremenjenega načina igre ljubljanskega prvaka. V včerajšnji tekmi je »Maribor« ponovno dokazal tehnično premoč, ki pa je ni mogel uveljaviti.
Ljubljanska kritika se pohvalno izraža o moštvu mariborskega prvaka in mu pri znava vrline in tehnične prednosti. V napadu sta bila najboljša Vodeb in Pepček, v obrambi pa se je odlikoval Unterreiter, ki je bil najboljši mož na polju. Geuer je pridobil na sigurnosti šele v drugem polčasu. Vsa prizadevanja »Maribora«, da bi izsliio vsaj izenačenje, so ostala brezuspešna, čeprav se mu je večkrat nudila prilika.
Sodnik g. Deržaj ni bil najboljši in je grešil v škodo obeh protivnikov.
ISSK MARIBOR : SK RAPID 525 (2:2, i:i).
Včeraj popoldne sta vodilna mariborska kluba priredila zanimivo športno družabno prireditev. Odigrala sta nogometno tekmo z moštvima sestavljenima iz Članov upravnih odborov. Za belo črne barve ISSK Maribora so nastopili: inž. Černe; dr. Vankmilller, Golubovič; dr. Stamol, dr. Kovačec, Košir; ravnatelj Vodeb, ranatelj Barle, major Mičič, mag. svetnik Rodošek in Lojze Doležal, dočim so črno modre zastopali: dr. Badl; Halbvvidl, BUdefeldt, inž. Kiffmann. Josip Pirich, dr. Gozani; Voller, ravnatelj Hermann, inž. Furrer, dr. Brandstžitter in trgovec Hofer.
Občinstvo je posvetilo tekmi izredno Pozornost in je sledilo poteku z velikim n?ivdušenjem, kajti večna rivala sta podala vse, da bi v odločilnem srečanju iz-
(4: J)
podbila tla negotovosti in z zmago afirmirala pravice prvačenja.
Burno pozdravljeni sta moštvi vkorakali v areno, godba pa je intonirala koračnico. Po pozdravu je pričela vroča in ostra borba, ki jo je s težavo in energičnim posredovanjem komaj obvladal nepri stranski sodnik g. Š u p u t iz Celovca.
Nogomet starinov, odličnih mariborskih meščanov je v polju nudil povsem resno sliko, dočim je za barijerami odmevalo v smehu navdušenja. Igralci so svoji nalogi povsem zadostili, publika pa ie v obilni meri prišla na račun. Kljub podaljšku je tekma končala neodločeno in sta si konkurenta delila zmagovalcu namenjen pokal.
Prireditev je dosegla v polni meri svoj namen in je privabila v Ljudski vrt najodličnejšo publiko, med katero sta se nahajala tudi župan dr. Juvan in naš celovški konzul.
Stanje hazenskega prvenstva.
1. SK	Ilirija	110	0	13:5
2. SK	Mura	110	0	10:8
3. SK	Maribor	2 10	1	28:14
4. SK	Ptuj	2 0 0	2	9:33.
Zemsfci ostanki kralja luana
Med češkoslovaško in luksemburško vlado je prišlo do spora radi zemeljskih ostankov kralja Ivana luksemburškega, očeta cesarja Karla IV., ki je padel v bitki pri Cresyu 1. 1346 na strani Francozov proti Angležem.
Zemski ostanki padlega kralja so bili že na deset krajih pokopani in počivajo sedaj v gradu Castello v saarškem ozemlju. Sedanja posestnica tega gradu, nečakinja znanega češkega veleindustri-jalca Liebiga, je izjavila, da je pripravljena izročiti zemske ostanke češkega kralja, ako privoli v to vlada, češkoslovaški državi. Češkoslovaška je nato takoj zamosila potom svojega poslanika v
''■.tPtiltiU Al -.. :■■■.
pere sam
„Mi se mnogo mlada gfcspfc
izpre!mfamo,“ jj®*?' »Cas^ imamo
dosh, pa tudi gospq~
dinjstvo me pre
ne utruja, ker p§v
remo tako, da
memo RADIO
ki pere sam.!
pere sam
UV	s«
Berlinu nemško vlado za izročitev zem-skih ostankov kralja Ivana, obenem pa je prišla z enako zahtevo tudi luksemburška vlada, kjer je bil kralj Ivan svo-ječasno regent. Pričakuje pa se, da bo Nemčija skoro gotovo izročila truplo kralja Ivana češkoslovaški državi.
Nauičezna smrt
V Petershagenu se je pripetil tragičen slučaj navidezne smrti. Posestnik Kruse je v starosti 78 let umrl in bil pokopan. Kmalu po pokopu so zaslišali grobokopi ropotanje, ki je izviralo iz groba, kar so potrdile tudi druge priče. Ker pa je radi birokratičnih formalnosti dovoljenje za izkopanje bilo izdano šele 12 ur kasneje, so našli Kruseja, ko so odprli krsto, že mrtvega. Iz lege njegovega trupla pa je bilo razvidno, da se je dejanski v krsti prebudil in se potem zadušil.
Gola ženska pred sodiščem
V Parizu se bo vršila te dni zanimiva razprava. Preteklo leto je slikarja Henrika Otmana povozil avtomobil in je slikar podlegel poškodbam. Nekaj dni pred smrtjo je Otman zapustil svojo ženo in vložil tožbo za ločitev zakona ter živel potem z mlado plesalko Heleno Bertag-nol, ki mu je služila kot model za dve sliki: »Zena z biserno ogrlico« in »Zena v ogledalu.«
Po njegovi smrti se je pojavila v ateljeju negova zakonita žena (ločitev zakona ni bila izvedena) in pokupila vse slike, med njimi tudi oba akta gospice Bertagnol. Ta je seveda proti temu protestirala in vložila tožbo, češ, da ji je pokojni Otman te slike poklonil. Sodišče pa je njeno tožbo zavrnilo, češ da slike ne predstavljajo njenega lica. Sedaj pa je gospica Bertagnol stavila predlog, da
se pokaže sodišču v vsej nagoti, da kaže, da je ona v resnici služila nemu Otmanu kot model za bo padla odločitev o teh slika®!
Udjna knji
Malokomu je morda znano, 8ai tudi v Zedinjenih državah, in sii univerzi v Kaliforniji, biblioteka o sv<£ tovni vojni in da ni njen ustanovitelj nikdo drugi kakor sedanji predse Zedinjenih držav, Herbert Hoover, cijativo za zbirko vsega na svetovnSj vojno nanašajočega se materijala je dalj profesor Adams v Stanfordu. Hoover je bil načrtu tako naklonjen, da je sam tp! koj začel zbirati njemu dostopni mate-j rijal. Hooverjeva vojna biblioteka na Stanfordovi univerzi šteje milijon listov,'
21.000 rokopisov, 130.500 brošur, 56.000 knjig, 57.000 izrezkov iz časopisov m
170.000 posameznih številk. Od knjig ih' brošur jih je 10.000 v francoskem, 9000 v angleškem, 7000 v nemškem, 12.000 v' ruskem, 1500 v madžarskem, 1500 v ita«; lijanskem in 4500 v drugih jezikih.
Podkupovanje-
Čeprav je neprestano naglasala, da mora imeti novo obleko, se mož je ini: da[ pregovoriti.
Žena končno: »Ako ne dobim obleke, potem ne izpregovorim več s teboj nobene besede!«
Mož: »To je res' Čisto žensko; aKo vse skupaj nič ne pomaga, potem pa se poizkuša še s podkupovanjem «.
Javna tajnost.
»Kako se drznete povsod trobiti, d?
sem idijot?«
»Oprostite. Saj vendar nisem vede!, da mora ostati to med nama zaupna zadeva.«
Stan *.
MarlSdrsfčl V E C E R N T K Tufra
Egas::-iMiBWi—
V Mar i H o r «.
3ne 'U V. 192^
Mihael Zavaco
Beneška ljubimca
Zg«d*vlnskl r*m«n iz starih Benetk
»Kako. da me vprašujete tako nesramno?« »AH veste kdo sem?«
»Seveda. Vi ste škof in kardinal beneški« Bembo je hripavo vzkliknil od presenečenja in skoraj da tudi od groze.
»Naj torej bo, peklenšček! Ne vem sicer, kdo ti je dal moč. brati skrivnosti na dnu človeške duše, toda ti čitaš v moji, kakor v odprti knjigi!«
»Ali je to kaj čudnega? Vi imate tako odkritosrčen obraz, da mahoma izdaja najbolj skrita
»Vidite, gospod«, je povzel Roland nenado-	čuvstva. Toda ne govori-.-a nepotreben reči. Iz-
ma, »namesto da ste surovi proti meni, ali da me	prašujte me torej, ker pravite, da umirate od ra-
, „ .	,	, j	poizkušate	plašiti,	bi bilo bolje, da govorite z me- dovednosti. Odgovarjati vam hočem odkrito. Kaj
»Glej no, slej.« je vzkliknil Roland s poroglji- noj spodobno. Morda bi vam vedel povedati kaj bi radi vedeli?«
i1?	tHtnanau.	.	„	„	Bembo	Je trepetal od gneva in groze.
»O čem?« je vprašal Bembo.	~	čutil	se	je samega s strašnim nasr otmkom,
»O Bianki, ali vam ni onaprN , •	ki je igral ž njim nekako tajinstveno igro. Umor
Mmo0iVa	bodalu. g .1 njeg:ovega sobesednika je bil že sklenjen v njegovi
pomeril Rolanda z očmi.	c;,.pr	duši Samo dvoje mu je branilo; da ni planil še ti-
oland.	»Mislil	sem,	da	samo	pesniki.	va^ povem napreMa se ne bi pustil’zaklati,	fto minuj°,T,ad tega neznanca ki ga je tako do-
kakor moj gospodar,	in	učenci	pesništva,	kakor	n	da as poskusim najudaneje zadaviti...«	J*,0, Dred°br.°. Poznal Prvič to. da m bil gotov,
jaz, iščejo ob mesečini žarkov ljubljenega bitja!« e aa vas p	------- -	w
»To je Aretinov tajnik!« je zamrmral Bembo.
Nejevoljno je vzmahnil ter stopil v stran, ka kor da bi ga hotel spustiti mimo sebe.
pod okni mladih krasotic, ki prebivajo v tej pa lači!.-.«
»Vrag te nesi, nepridiprav!« je zarenčal Bembo.
»Ali ste nemara zaljubljeni v gospo Imperijo?« je povzel Roland. »Mislil sem, da samo pesniki.
In na glas je dodal:
»Gospod, izvolite iti svojo pot!«
»Vi blaznite, dragi moj«, je dejal Bembo, ves *	J,	.	,	xirt,rn«,
bled od gneva.» S kardinalom in škofom beneškim vec*eti. zakaj ga j, ta človek nagovoril.
kdo izmed njiju je močnejši.: drugič to, ker je hotel vedeti, zakaj ga je ta človek nagovoril, in kakšni so njegovi nameni. Že dolga leta ni bilo v
govorite kakor s fakinom v pristanišču.«	.	...	.	,	.	.	.
»Laskate se mi, gospod Bembo. Toda zdaj no Bembovth mislih tolikega strahu take groze.
»Oho, to je prej rečeno, kakor storjeno! Toda gre za to- Hotel sem vam reči. da je natanko do- »Kaj da hočem vedeti?« je povzel ter pomeril jaz, ki sem zložil balado v čast božanske Bianke. volj, če ima človek na vesti tiste umore, ki mu kaj Rolanda s plamenečimi očmi- »Pred vsem to, kdo jo hočem zapeti na vsak način; vesel sem, da koristijo. Zares, zagotavljam vas, da ste globoko ste! Vi pravite, da ste pesnik in tajnik Pietra Are-imanj vsaj enega poslušalca, četudi ne poslušalke, padH v mojih očeh, ko sem vas videl seči po bo- tina. Res. videl sem vas pri njem. Toda vse to je kateri je namenjena...«	dalu. Kako je mogoče, da se vam ni zasvitalo v gola krinka. Vi ste nekaj drugega. In tisto drugo
Ob imenu Bianke je stresel Bemba silen ne- prvem trenutku, da se fantje, kakoršen sem jaz, ne hočem vedeti.« mir. Stopil je proti Rolandu, hoteč ga prijeti za dado ubiti kar tako, v škofovsko in kardinalovo »Bistra je vaša glava, gospod. Jako kmalu ste komolec. Roland pa ga je trdo pahnil nazaj.	zabavo? Naj bo! Ob svitu meseca, ki v tem tre- zaslutili, da tisti, ki navdaja vaše srce z dvomom,
»Ne dotaknite se me!« je zarenčal s tako hri- nutku ^obseva vaše prekrasno obličje, vidim, da grozo, radovednostjo in zmedo, ne more biti samo pavim In gnevnim glasom, da se mu je sam za- me začenjate sovražiti. In vendar vam nočem no- ponižen tajnik pesnika Aretina
coj' nič zlega.«	,	•
»Česa pa hočete od mene?« je zarenčal Bembo z glasom napetim od jeze. Že par minut vas poslušam in se vprašujem, ali nimam opravka z norcem.«
»Ne lažite. prevzvišeni gospod škof. saj veste, da sveta katoliška cerkev-strogo prepoveduje lagati. Če bi vi zares mislili, da govorite z norcem, in kardinal, ne verujete v nadnaravne duhove, to b* bil* zdavnaj odšli. A vi, ne samo, da ne od- sicer vem. Ali, nemara se vendar motite?«
»Da!« Je rekel Bembo in zaškripal z zobmi, hajate, vi stojite tu pred menoj in kar gorite od Bembo se je preplašeno ozrl okrog sebe. »Kako,.da govorite o liji s toliko prijaznostjo?...« želje, da bi me kaj vprašali!«,	___________
čudil.
»Ta glas!« je zamolklo zamrmral Bembo ter odskočil za par korakov.
Toda že se je Rolandu vrnil tisti lahkotni ton, s katerim je bil pričel:
»Saj ne vem, Če nimate zlega namena z ubogim pesnikom!...«
»Iztekli ste neko ime,..«, je dejal Bembo.
»Blanka-«
»Tak kdo pa ste. grom in peklo!«
»Pravkar ste mi rekli, da sem peklenšček. Mislim, da se spoznate med takimi gospodi. Smatrajte me torej za tisto, kar ste mi dejali...« »Peklenšček!«
»Ali je to kaj nemogočega? Da vi, kot škof
(Dalje prihodnjič).
2mHv«, dopj**<«nj« in ogla. •i tr**vtkega »H značaj*: «*ak* b«Mdi 60 p, MjmMiJV IMMll Oie tO —
Društveni lokal
se išče. Na cesto ležeči, ni pogoj. Ponudbe pod »S. G. R. J-« na upravo > Ve-gemika. ~
Servijete za brivce, stensko uro, omaro za knjige, vrtno o-rodje in železno posteljo prodam. Na-slov pove uprava jista. _	1095
Motocikel 800 ccm AJS
športna mašina, zgoraj krmarena (oben gesteuert), nova, se za Din 6000.— oenejše proda. Vprašati v Gosposki ul. 46, vrata 2.	  1092
Mebllrana soba, lepa ict-.snažna, poseben vhod, električna luč, se odda takoj boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva 5 I.
1091
Kakia - motocikle
hranite popolnoma varno v Mariboru, , gostilna »Grozd«, pri hišniku na dvo-
1	rlšCu, Berkman.	1090
stenic s plinom, pfahožer, s postrežbo ali brez. Čistilnica »Diverzon«, Cankarjeva ul. 14. Telefon 401.	1055
lltelllifl' , »	Ml.	      ■
Hitro,
poceni In dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor. “ ’ chova 14-
778
Tobačni Izvleček,
mazavo milo, urama zelenilo in druga sredstva za pokončavanje drevesnih škodljivcev je dobiti pri Kmetijski družbi, Melje.	•	 1061
Vrtnice.
visoke ln nizke ter plezalke, ciprese, ribizel, špargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11*	679
Škatlje
v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12.	1086
Gospodične,
izvežbane v ažuriranju in vezenju sprejme Olga Rupnik, atelje za perilo, Maribor, Slovenska ul. 20.	1084
Nove spalne in jedilne sobe
politirane in izdelane po najnovejšem vzorcu prodam. Mizarstvo, Aleksandrova 48, Rudolf Kompara. 1078
Fotografiram vse.
Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt Cene solidne. Fo-toniayer. Gosposka 39-	463
Krasna velika solnčnasoba
z vsem komfortom, in souporabo kopalnice eventuelno kuhinje oddam le boljšemu paru. Naslov v upravi. 1077
Sobo* In črkoslikanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Električne Inštalacije,
popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16.	117
Vše potrebščine za dom,
kakor posteljno in ostalo perila senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjal*, ročne torbice itd., vse krasno Izdelano in poceni dobite samo pri L. Kflttner. Maribor. Vojašniški trg 3.	52
Kratek glasovir,
dobro ohranjen, naprodaj, Koseskega ul. 12.	1081
POhiŠtVO Kralj Debeluh in
sinko Debelinko
Jedilnica,
črno politirana, pisalna miza s fotelom in stenska ura se radi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi »Ve-černika«.	1068
Poiamtin« part« s« ne lidajol
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naSa nad vse ljubljena soproga, mati, sestra in teta, gospa
Marija Arnuš
Sena iandarmeiljskega naiednlka v pok.
v soboto, 11. maja 1929 ob 20. uri po kratki težki bolezni previ-dena s tolažili sv. vere v 49. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v pondeljek, dne
13.	maja 1929 ob 17. uri iz mrtvašnice mestaega pokopališča na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo brala 14. maja 1929 ob 7. uri v stolni cerkvi v Maribora.
m
preproge, linolej, zavese, odeje, o-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puh, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri
MPIIEIS
Maribor
Gosposka ulica 20.
Ceniki zasloni Ceniki zastonl
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITt
V UPRAVI „VEČERNIKA“
MARIBOR. ALEKSANDROVA CESTA 13
PRINCESKO
Maribor—Ptuj, dne 12. maja 1929.
Jurij Arnuš, •optog
Maks in Otmar,
lioova
ter ostali sorodniki.
Rezika in Hilda,
Merki
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAVI,. JUTRA" IN ..VECERNIKA"
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
fedaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani;
predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.