* Fakulteta za Matematiko in Fiziko, Univerza v Ljubljani. 
** Agencija Republike Slovenije za okolje. 
Določanje radialne komponente vetra iz meritev Dopplerjevega 
radarja 
 
Vito Švagelj*, Gregor Skok*, Anton Zgonc**, Benedikt Strajnar** 
 
Povzetek 
 
Glavna naloga meteorološkega radarja je merjenje padavin. Z malo iznajdljivosti pa lahko merimo 
tudi hitrost premikanja dežja v radialni smeri s pomočjo Dopplerjevega efekta. Predpostavimo, da 
se dežne kapljice med padanjem premikanjo tudi z vetrom. Na ta način lahko izmerimo hitrost 
vetra in sicer samo komponento proti radarju. Z dvema radarjema pa lahko rekonstruiramo celotno 
vetrovno polje. Meritve vetra so danes večinoma samo pri tleh. Če bi lahko uporabili obstoječe 
meteorološke radarje za merjenje vetra, bi pridobili veliko več informacij o stanju atmosfere. 
Zaradi načina delovanja meteorološkega radarja in merjenja padavin s sunki elektromagnetnega 
valovanja je merjenje radialne hitrost omejeno. Radar lahko izmeri hitrosti le do neke maksimalne 
vrednosti. Tiste hitrosti, ki so večje od mejne, radar izmeri kot, da bi bile manjše od maksimalne. V 
magistrski nalogi sem implementiral in primerjal tri metode, ki skušajo pravilno določiti resnične 
hitrosti iz izmerjenih. Prva je metoda s torusno preslikavo, ki temelji na matematični funkciji, ki 
meritev preslika v nov prostor, kjer ni več omejitve hitrosti. Ostali dve sta metoda CINDA in 
Meierjeva metoda, ki temeljita na premikanju po območju radarske meritve in primerjavi trenutne 
vrednosti z vrednostmi v okolici. Namen naloge je izbrati najboljšo metodo, ki bi jo kasneje 
uporabljali operativno v modelu ALADIN. 
V svetu postajajo takšne metode vedno bolj popularne, vendar pa imajo mnogi težave pri uporabi. 
Zato je dober rezultat že to, da sem jih uspel implementirati, saj to zahteva določeno mero 
razumevanja samih metod. Metode niso vedno pravilno popravile meritev in to je bila največja 
razlika med njimi. Primerjava metod z meritvami radiosonde in modelom ALADIN je sicer 
pokazala, da so metode izboljšale napake nepopravljenih meritev. Razlike napak za metode pa so 
bile tako majhne, da iz primerjave nisem mogel določiti najboljše metode. Tako je metoda s 
torusno preslikavo najboljši kandidat za operativno uporabo v modelu ALADIN v Sloveniji, ker je 
uspešno popravila največ meritev. 
 
Ključne besede: vremenski radar, Dopplerjev radar, Nyquistova hitrost, dealiasing, 
vertikalna radiosondaža 
 
Keywords: weather radar, Doppler radar, Nyquist velocity, dealiasing, vertical radiosonde