PRO SVETNI
Štev. 14
Ljubljana, 28 septembra 1956
LETO m
Crejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In sprava Nazorjeva S/l. Telefon številka 21-397. — Letna naročnina din 300.—, Štev. ček. računa 60-KB-1-2-M0 — Tisk Časopisno založniškega podjetja Slovenski poročevalca.
DELAVEC
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Ali Je slovensko šolstvo
na Tržaškem enakopravno
Štipendiranje v naši republiki
Po podatkih republiške komisije za štipendije z dne L 7. 1958
Skoraj bosta pretekli dve leti od podpisa londonskega sporazuma, s katerim je bilo rešeno tržaško vprašanje in se je Italija zopet vrnila v Trst. V tem sporazumu dn priloženem Posebnem statutu sta se obe pogodbeni stranki, naša država in Italija, obvezali, da bosta zaščitili obstoj in razvoj narodnih manjšin, ki so z novo razmejitvijo ostale izven matične države. Jugoslavija je londonski sporazum ratificirala dn ga objavila v uradnem listn, s čimer so vse določbe tega sporazuma tudi dobile zakonsko moč in, veljavo. Sicer p a je italijanska manjšina na Koprskem uživala že pred podpisom londonskega sporazuma vse pravice, ki jih ta sporazum in Posebni statut določata. Žal pa v Italiji do danes še niso objavili sporazuma niti V uradnem listu republike niti v uradnem listu vladnega komisariata v Trstu. Tako se italijanski oblastniki ob sabotiranju doiočb omenjenih sporazumov neprestano izgovarjajo, da jih ta sporazuma ne obvezujeta, da pomenita zanje le kos navadnega papirja (na tržaškem sodišču je neki sodnik govoril celo o »kosu umazin ega papirja«).
Položaj naših rojakov na Tržaškem se torej po sporazumu ni niti malo izboljšal; nasprotno, v mnogečem celo poslabšal in raznarodovalna akcija se nadaljuje v pospešenem tempu.
Med najbolj pereča nerešena vprašanja spada vsekakor ureditev slovenskega šolstva, ki še danes ni uzakonjeno,, kar ima za posledico, da je položaj slovenskega učiteljstva še vedno neurejen in negotov. V Posebnem statutu stoji določilo, po katerem se je italijanska vlada obvezala, da bo »takoj izdala zakonske predpise, ki so potrebni za ureditev stalne organizacije šol«. Toda tisti »takoj« se je raztegnil čez dve leti, da je italijansko prosvetno ministrstvo le sestavilo načrt zakona za slovensko šolo, ki pa bo moral še skozi tri faze razprave in odobritve (vlada, parlament in senat), da bo končno postal zakon.
Osnutek zakona za slovensko šolstvo v Italiiji, ki ga imamo pred seboj, kaže, da so ga sestavljali ljudje, ki niso doumeli niti črke niti duha londonskega sporazuma, ki jim je misel resničnega sožitja na edini možni osnovi popolne enakopravnosti še vedno tuja in fei poskušajo še v samem šolskem zakonu ustvariti osnove za nadaljevanje svojega raznarodovalnega pritiska.
Enakopravnost dveh narodnosti se mora nujno zrcaliti v resnični enakopravnosti šolstva obeh etničnih skupin. Oglejmo si sedaj, kako si predstavlja se-stavljalec zakonskega načrta to enakopravnost
Za vpis v osnovno šolo, ki je obvezna, ni nikjer potrebna posebna prošnja. Za slovenske šole na Tržaškem in Goriškem pa zahteva člen 2. zakonskega osnutka posebno prošnjo staršev. Prošnji bodo starši morali priložiti še posebno izjavo, da je otrokov materinski jezik slovenski.
Čemu vse to? Morda v zaščito Italijanske šole, da bi kak Italijan ne vpisal svojega otroka v slovensko šolo? Taka razlaga bi ne bila le smešna, temveč celo veš kot absurdna, Žal se dogaja ravno nasprotno, da je mnogo, premnogo slovenskih otrok — ponekod celi razredi — v italijanskih šolah. Torej nima ta pogoj nobenega pomena, nobene praktične vrednosti? Edini namen take določbe je diskrimi-naeijski, ker razlikuje že vpis v slovensko šolo od vpisa v italijansko in ga kompliclra. Že v sami določbi je torej grobo kršeno načelo enakopravnosti. Ce pa še pomislimo, ob upoštevanju dejanskega položaja na Goriškem in Tržaškem, kakšno je izvajanje te določbe, moramo ugotoviti, da pomeni to napad na obstoj slovenske šole.
Kdo bo reševal prošnje staršev? Kakšen bo postopek? Koliko sitnosti, potov in stroškov bodo naložili staršem, ki bodo želeli vpisati svojega otroka v slovensko šolo? In končno: ne bodo med samim reševanjem prošenj izvajali poleg toliko že oberto;7eč:Jh II: nov pritisk na starše, da vpišejo otroka v italijansko šolo?
Ob prepogostih manifestacijah povampirjenega fašizma lahko upra,vičeno vse te možnosti predvidevamo; toda tudi če teh bi ne bilo in bi si smeli, utvar-jati, da se bodo prošnje reševale na najhitrejši in najbolj demokratičen način, moramo odločno odklonit; namero italijanskega prosvetnega ministra, da bi odvzel slovenskim staršem
pravico, da sami in neodvisno od kakršnekoli prošnje odločajo o vpisu svojega otroka v slovensko šolo.
Drugi člen zakonskega osnutka vsebuje še neko omejitev, ki postavlja slovensko šolo na nižjo raven kot je italijanska šola. V italijansko šolo namreč sprejmejo tudi otroke tujih državljanov, ki žive v Italiji (na srednjih šolah so dijaki — tuji državljani celo oproščeni plačevanja šolnin); po 2. členu zakonskega osnutka pa se bodo smeli v slovenske šole vpisati le italijanski državljani slovenske narodnosti. Oni Slovenci, ki so iz kakršnegakoli razloga jugoslovanski državljani, a živijo na Goriškem in Tržaškem, bodo morali vpisati svoje otroke v iialijansko šolo aii pa oskrbeti otrokom dragi privatni pouk.
Z novim zakonom bo končno rešeno vprašanje stalnosti slovenskega učiteljstva. Določena bodo za vsako šolo posebej stalna mesta. Na ta mesta bodo imenovani stalni učitelji izmed onih začasnih učiteljev, ki so vsaj pet let nameščeni na slovenskih šolah na Tržaškem odnosno Goriškem. Natečaja za stalno mesto se ne bodo mogli udeležiti le oni učitelji, ki bodo ob razpisu natečaja prekoračili 55. leto starosti.
četudi bo za večino učiteljstva dokončno rešen ta življenjski problem, vsebujejo vendarle tudi členi, ki obravnavajo per-sclnalne zadeve, nekatere določbe, ki omogočajo nadaljnjo diskriminacijo in pritisk na slovensko šolo. Peti člen zakonskega osnutka pravi, da bodo stalna mesta na podlagi natečaja poverjena »prvenstveno« (prefe-ribilmente) kandidatom s slovenskim materinskim jezikom. Zakonski osnutek torej dopušča, da bi mogli biti na slovenski šoli nameščeni tudi učitelji Italijani.
Prav tako, .ali še bolj na široko pušča zakonski osnutek odprta vrata za, nadzorniška in ravnateljska mesta, ko pravi v
8.	členu, da bodo šolski skrbniki v Trstu in v Gorici upoštevali pri zasedbi teh mest »Po možnosti« (pnssibilmente) osebje s slovenskim materinskim jezikrcn. Po žalostnih izkušnjah prefpkln-sti to dejansko pomeni, da bodo za nadzornike in ravnatelje slovenskih šol vrinjali Italijane in s tem poniževali ne le slovensko šolo, temveč tudi slovenske prosvetne delavce, ko da hi ti ne bili sposobni sami voditi slovensko šolstvo.
Resnična enakopravnost slovenske šole na Tržaškem in Go-
riškem bi bila dosežena z ustanovitvijo enakovrednih slovenskih šolskih skrbništev ali vsaj z imenovanjem (kar so predlagal; predstavniki naše manjšine v Italiji) namestnika skrbnika Slovenca, ki b| načeloval slovenskemu šolstvu in bi bil podrejen direktno mimstrstvd za prosveto v Rimu. Sestavljavcem zakonskega osnutka ni zadostovalo, da so podredil; slovensko šolstvo šolskim skrbnikom (od katerih je posebno tržaški znan kot star, zagrizen fašist), temveč prepuščajo tem tudi možnost, da imenujejo Italijane za nadzornike in ravnatelje slovenskih šol.
Zakonski osnutek, ki predvideva na slovenskih šolah povsem upravičeno tndi pouk italijanščine, monopolizira ta pouk za italijanske učitelje, ki bodo poslani kot nekaki specialisti na slovenske šole. Tudi ta določba je groba diskriminacija na račun slovenske šole in slovenskega učiteljstva. Velika večina učiteljev, ki poučujejo danes na slovenskih šolah, je dovršila italijansko učiteljišče; na slovenskih učiteljiščih v Trstu in v Gorici pa se poučuje toliko italijanščine, da so absolventi teh šol popolnoma sposobni poučevati na slovenskih šolah italijanščino. Ob grenlkih spominih,
ki jih ima naše primorsko ljudstvo iz preteklosti na razne »specialiste«, ki so v prvi dobi fašizma prihajali na slovenske šole, s pedagoškimi razlogi ne moremo upravičiti uvedbe posebnega korpusa učiteljev italijanščine na slovenskih šolah, temveč menimo, da je tudi to eden izmed prijemov perfidne raznarodovalne akcije, ki jo še vedno trmasto in vztrajno vodi Italijanska šovinistična reakcija.
Z zadovoljstvom smo zadnji dve leti spremljali razvoj odnosov med našo državo in Italijo in veseli smo bili vsakega zbližanja, vsakega novega koraka na poti k medsebojnemu razumevanju; vendar imamo za svojo dolžnost, da v tem trenutku, ko grozi nevarnost, da dobijo naši rojaki v mejah Italije tak šolski zakon, ki bo slovensko šolo dejansko hromil in dušil, dvignemo svoj glas protesta in pozovemo vse odgovorne či-nitelje, da preprečijo, da bi se lak načrt zakona, ki bije v obraz vsem načelom enakopravnosti in demokracije, uzakonil.
Slovenski šoli na Goriškem in Tržaškem je treba zagotoviti avtonomen položaj, da ne bodo mogli razni agenti preživelega italijanskega imperializma ovirati njenega svobodnega razvoja.	T. S.
Odbor za prosveto Zveznega izvršnega sveta je 14, maja letos razpravljal o tezah za izdelavo predpisov o šolanju. Odbor je sprejel sklepe o šolanju, ki jih tu podajamo v nekoliko skrajšani obliki.
I.	Obvezno šolanje
1.	Šolanje otrok od dovršenega sedmega do dovršenega petnajstega leta je obvezno.
Obvezno šolanje traja 8 iet. Izvajalo -se bo po pogojih in možfiostih v posameznih republikah.
2.	Telesno in duševno zdrav otrok lahko stopi.v obvezno šolo pred dovršenim sedmim letom samo tedaj, če ima 6 let to pol pred 30. septembrom. Ce ima šola dovolj prostora, mora takega otroka sprejeti.
Sola mora na zahtevo učencev odnosno staršev ali skrbnilkov obdržati tiste učence, ki 8-ietne-ga šolanja niso dovršili, čeprav so starejši od 15 let, niso pa še stari 17' let.
3.	Obvezno obiskovanje šole se konča z dovršenim 15. letom starosti, učene; pa, Ikj so končali to šolanje pred petnajstim letom, so izpolnili obvezo 8-let-nega šolanja.
4.	Učenci, ki v teku šolskega leta dovršijo petnajsto leto starosti, ne morejo zapustiti šolanja do konca šolskega leta.
5.	Obiskovanja šole v času obveznega šolanja so oproščeni začasno odnosno stalno učenci, ki zaradi duševnih motenj ali telesnih napak ne morejo obiskovati šole. Odlok o 'oprostitvi 'izda prosvetni' organ ljudskega odbora na osnov; predloga komisije. ki jo sestavljajo: zdravnik, učitelj -n predstavnik šolskega odbora.
Ljudsk; odbori so dolžni skr. beti za ustanovitev oddelka za defektno mladino.
■ Starši so dolžni pošiljati svoje otroke z duševnimi ali telesnimi napakami v šolo za defektno mladino, v 'kolikor taka šola obstaja.
6.	Učencenv, ki obiskujejo obvezno šolo, ni mogoče odstraniti iz'šole zaradi slabega, obnaša. nia alj .slabega učenja. Izjemo--ma jih je mogoče dati v drugo šolo v istem kraju. O tem odloča prosvetni organ ljudskega odbora na predlog šolskega odbora.
Izjemoma se lahko odstranijo iz višjih razredov obvezne šole učenci, starejši od . 15 let, ki. s .svojim obnašanjem slabo vplivajo na druge učence. Pred izključitvijo pa je treba poskusili vse, da s« taki učenej popravijo. Za izključitev je potrebno soglasje šolskega odbora. Izključeni učenci lahko ob koncu šolskega leta delajo privatni izpit.
7.	V času obveznega šolanja lahko učenci prestopijo iz enega tipa obvezne šole v ustrezni razred drugega tina no posebnih renubliških predpisih.
8.	Učenec je dovršil obvezno šolanje, če je z uspehom končal osmi razred katerekoli šole, v kateri je obvezno šolanje.
9.	Pogoje za vpis v 1. razred strokovnih in srednjih šol za splošno izobraževanje (peti raz-
red gimnazije) predpisujejo republiški svetli za prosveto.
Učenec, ki je izpolnil pogoje za nadaljevanje šolanja na srednji šali na področju republike, kjer je končal obvezno šolanje, lahko nadaljuje šolanje na srednjih šolah na vsem področju FLRJ.
II.	Ponavljanje razredov in
opravljanje privatnih izpitov
1.	V niižjih razredih obvezne šol« in v višjih razredih (Metnih osnovnih šol ter nadaljevalnih osnovnih šol z razrednim poukom ni popravnih izpitov. V višjih razredih ostalih šol 8-let-nega šolanja je mogoče opravljati popravni izpit največ i.z dveh predmetov. S tremi slabimi ocenami je treba razred ponavljati.
2.	V srednjih splošnoizobraževalnih šolah (višji razredi gimnazije) in v srednjih šolah za izobraževanje učiteljskega kadra se 'lahko dela popravni izpit največ iz enega predmeta, z dvema slabima ocenama je treba razred ponavljati. V teh šolah lahko učenec v času vsega šolanja ponavlja samo enkrat, izjemoma dvakrat, toda ne isti razred. O tem odloči učiteljski zbor v soglasju s šolskim odborom.
V prvem razredu srednje splošnoizobraževalne šole (peti razred gimnazije) in v srednjih šolah ®a izobraževanje učiteljskega 'kadra se lahko dela po-pravnj izpit iz dveh predmetov.
3.	V strokovnih šolah lahko dela učenec popravni izpit največ iz dveh predmetov, s tremi slabimi ocenami mora razred ponavljati. Razred lahko ponavlja samo enkrat, izjemoma dva. krat.
4.	Zaradi slabega uspeha učenci med šolskim letom ne morejo biti izključeni.
5.	Popravni izpiti za učence. v zaključnih razredih, ki morajo delati tečajni, sprejemni, višjj tečajni odnosno diplomski iepit, so meseca junija pred začetkom omenjenega izpita.
Popravni izpiti za ostale so od 24. do 31. avgusta.
III.	Višji tečajni in zaključni (diplomski) izpiti
1.	Višji tečajni izpit se dela v gimnaziji po zaključnem razredu. prav tako tud; diplomski izpiti v strokovnih šolah in, srednjih šolah za izobraževanje učiteljskega kadra.
2.	Višji tečajnj izpit ima pismeni in ustni del.
• Pismen; del ie treba delati iz:
1,	materinega jezika in književne zgodovine narodov FLRJ;
2.	iz tujega živega jezika — izbere si ga kandidat; 3. iz matematike.
Na ustnem izpitu je treba obvezno delati; 1. materin jezik in zgodovino književnost; narodov FLRJ; 2. narodna zgodovina z upoštevanjem obče ih ustava; 3. tuj živi jezik; 4. matematika. Peti predmet si kandidat izbere sam 'iz strok: fizike, kemije, biologije in geografije.
Kdor dobj pri pismenem delu dve slabi oceni, .se zavrne za eno leto, prav tako, .kdor dobi
dve slabi oceni pri ustmenem delu.
3.	Višji tečajni izpit na klasičnih gimnazijah ima pismeni in ustmeni del. Pismen; del je isti kot na drugih gimnazijah, le namesto rnatematike si kandidat izbere latinski ali grški, jezik. Pri ustmenem delu je namesto petega predmeta latinski ali grški jezik.
Tud; na klasičnih gimnazijah se z,a ono leto zavrne kandidat, ki dobi dve slab; ocen;, pri' pismenem ali ustmenem delu izpita.
TV. Privatni izpiti
frivatne izpite ie mogoče delat; na vseh prej omenjenih šolah. razen na tistih strokovnih šolah, na katerih specifičnost pouka tega ne dopušča. V enem roku .se lahko dela privatno več razredov, toda le ob pogoju, da se nižji razred dela pred višjim.
Opravljanje privatnih izpitov na strokovnih šolah in na šolah za izobraževanje učiteljskega kadra je treba s posebnimi predpis; regulirati enotno za vso državo. Tl predpisi bodo določali vse potrebne pogoje, ki
jih morajo izpolniti kandidati za opravljanje privatnih izpitov.
V.	Šolsko leto
Šolsko leto se začne 1. septembra, konča pa 31. avgusta naslednjega leta.
Vpis na vseh .vrstah šol je od 1. do 3. septembra. V izjemnih primerih 'lahko učiteljski svet dovoli vpisovanje do 30. septembra.
Začetek pouka na vseh šolah je 5. .septembra. 'Šolsko leto ima dve polletji, prvo traja do 15. januarja, drugo se začne 6. februarja in traja do 20. junija. Zimske počitnice trajajo od 15. januarja do 6. februarja. Letne počitnice trajajo od 1. julija do 31. avgusta.
Posamezne republike l&hko določijo daljše zimske počitnice, če to zahtevajo zimske vremenske razmere. Izgubljeni čas mo. rajo išole kasneje . nadoknaditi. . Učenci, ki delajo nižji tečajni izpit, sprejemni, višjj tečajni ali diplomski izpit, končalo pouk 20. maja.
V šolah, kjer delajo omenjene izpite, se lahko konča pouk že pred 20. junijem, toda ne pred
10.	junijem. O tem odločajo republiški sveti za prosveto.
Dajalec SKP LRS in SS LRS Drugi sekretariati	Visoke In višje šole število din mesečno 184	970.050 30	136.800		štipendije Srednje šole štev-	din ' mesečno 20	111.500		Skupaj število dih mesečno 204	1,081.550 30	138.800	
Skupaj Okrajni LO	214	1,106.859 in Obč. LO:		20 •	111.500	234	1,218,350
Celje	172	758.900	269	722-739	441	1,481.693
Gorica	29	672.800	153	455.960	282	1,128.760
Kočevje	70	295-950	146	454.712 _	216	750.662
Koper	78	385.150	25	108.500	103	493.650
Kranj	190	765.310	402	942.245	592	1,707.555
Ljubfjama	193	814.720	180	541.986	373	1,356.703
Maribor	270	1,069.800	319	592.700	539	1,682.500
Murska Bofoota 50		250.000	123	346.385	1.73	5S6.385
Novo mesto	104	499.300	92	349.400	198	848.700
Ptuj	77	300.000	129	360.000	206	160.000
Trbovlje	121	430.800	738	1,711.150	859	2,141.950
Skupaj okraji Gospodarske po okrajih	1454	6,242.730 organizacije		2576	6,585.831	4030	12^28.561
Celje	71	320.770	112	383.610	183	109.380
Gorica	19	89.000	41	174.830	60	«63.830
Kočevje	23	^ 130.150	42	247.550	65	»77.700
Koper	29	190.500	22	143.100	51	333.600
Kranj	89	476-839	101	482.775	190	859.654
Ljubljana	153	832.994	126	419.428	279	1.362.422
Maribor	112	575.052	147	554.594	259	1,129 646
Murska Sobota 13		78.000	33	128.110	46	206.110
Novo mesto	35	201.760	25	• 98.480	61	300.240
Ptuj	?	?	?	?	46	135.000
Trbovlje	44	244.700	57	337.190	101	581.890
Skupaj						
gosp, org.	589	3,139.815	706	2,974.687 .	1341	6,249.482
Vse skupaj	2257	10,489.395	3302	9,671.998	5305	20,298.393
Letna vsota štipendij (z nepopolnimi podatki za gospodarski sektor) znaša torej 243,553.715 din. V tem znesku pa niso upoštevane inozemske štipendije, štipendije za postdiplomsiki študij in štipendije nekaterih družbenih organizacij.
Iz tabele o štipendiranju v LR Sloveniji je razvidno, da so junija 1.1. ljudski odbori,. gospodarske organizacije in republiški organi državne uprave podeljeval; skupaj 5.605 štipendij v mesečnem znesku 20,269.339 din. Od tega odpade na ljudske odbore okrajev in občin 4-030 štipendij (Il.Shn) z zneskom din 12,828.531, na gospodarske organizacije 1.341 štipendij (23,9%) z zneskom 6,249.482 din, na SKP LRS in S.Š LRS 204 štipendije (3,6%) z zneskom 1,081.550 din, na druge sekretariate 30 štipendij (0,6%) z zneskom 136.000 din. Po-vprečna višina štipendije je 3.621 din.
Srednješolskih štipendij je 3.327 (59,4%), visokošolskih pa 2.278 (40,67r). Od skupne mesečne vsote odpade na visokošolce
52,1%, a na srednješolske štipendije 47,9%.
Tabela nam odkriva neskladnosti med povprečno višino štipendij gospodarskih organizacij in povprečno višino štipendij ljudskih odborov. Medtem ko je povprečje prvih 3.183 din, je povprečje drugih 4.660 din. Prav tako so znatne razlike v nor.’-prečju med posameznimi okraji. Povprečna višina štipendij okraja Koper je 4.792 din, medtem ko ima Trbovlje samo 2.493 din. Podobno' je tudi s štipendijami gospodarskih organizacij po okrajih. V okraju Koper je povprečna višina teh štipendij 6.541 din (zvezni odlok o višini štipendij dopušča največ 6.000. din, in sicer za visokošolce v zadnjih dveh letnikih), v okraju Kočevje 5.810 din, Trbovlje 5.781 din, v okraju Celje pa samo 3.876 dinarjev,
• Ti pokazatelji ..kažejo ne samo na prevelike -razlike, pri - odmeri štipendij, temveč tudi na očitno • kršitev odloka v. višini štipendije,- zlasti pri gospodarskih organizacijah.
Prva sefa Sveta za šolstva
Ljudske republike Slovtrife
Svet,za šolstvo Ljudske republike Slovenije je-imel S. septembra svojo prvo sejo. V otvoritvenem govoru je predsednik tov. Milko Goršič povedal med drugim tudi tole:
Svet za prosveto in kulturo LRS se je razdelil na dva sveta:	na
Svet za šolstvo in na Svet za kulturo in prosveto- Pokazalo se je, da je bilo delovno področje bivšega sveta preobširno za samo en organ družbenega upravljanja. Razpravljanje c šolski reformi,
ki je še v teku, in družbeno upravljanje v šolstvu sta naši javnosti’ zelo poglobila zanimanje za naše šole. Široki krogi prebivalstva so se prav z'družbenim upravljanjem in razpravljanjem o šolski reformi zavedli pomena šol za družbo in njen napredek ter spoznali pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. To pa je pomembno dejstvo, ki nam omogoča lažje reševanje številnih nalog na področju šolstva, ki so pred nami.
Svet za šolstvo LRS je družbeni organ upravljanja, izvršuje pa tudi določene izvršilne zadeve. Razmejitev med izvršilnimi funkcijami sveta in sekretariata 'bo la-■ hko dala šele praksa, ki mora biti uzakonjena z republiško uredbo.
V svojih nadaljnjih '. .izvajanjih je predsednik izluščil nato tiste probleme, ki so najbolj pereči.
Takšen problem, je dejal, je v prvi vrsti delo na področju družbenega upravljanja, to je delo šolskih svetov pri šolah in ■ pri ljudskih odborih. Le-ti so v naši javnost; dvignili interes za šolstvo, pripomogli pa so tudi že, da se naša šola bolj povezuje s .potrebami življenja in družbe. Ko bo zbrano dovolj obdelanega gradiva, bo potrebno, da Svet za šolstvo razmotri naloge, ki se javljajo na tem področju.
Drugo važno področje, ki mu bo moral svet posvetiti vso svojo pozornost, je šolska' reforma. Na tem področju moramo sodelovati pri .razpravljanjih za uzakonjenje predpisov o šolski reformi. Še prav posebno pa smo dolžni skrbeti, da bomo reoirsanizacijo izvedli či mbolj premišljeno in smotrno.
Lna n.ajvečjih Slabosti našega šolstva je pomanjkanje učnega osebja ter njegova .premajhna kvalifkacija in izobrazba. Kskor vsako leto, tako imajo tudi letos težave z zasedbo učiteljskih in profesorskih’ mest. Danes nam •manjka okoli 600 učiteljev in'400 profesorjev. Pri tem pa nam vključevanje v učiteljišča in VPŠ.
RAZPIS
Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev razpisuje mesto upravnika Prosvetnega delavca. Prednost imajo prosvetni delavci, aktivni in upokojeni. Plača in dodatek po dogovoru. Prošnje pošljite do 1. novembra 1956 na Republiški odbor Združenja učiteljev in profesorjev, Ljubljana, Miklošičeva 22/11.
pa tudi študij na fakulteti iz leta v leto ne daje boljše perspektive. Brez rešitve te naloge si ne moremo predstavljati napredka v šolstvu.
Potrebno je, da pomagamo urediti nagrajevanje - prosvetnih delavcev, posebno še zadevo naturalnih dohodkov učnega osebja na vasi. Veliko brigo moramo imeti tudi za nadaljnjo izobrazbo in izpopolnjevanje učnega osebja ter za Pedagoški center. Pred vsem pa nam je potrebna temeljita analiza vzrokov, zaradi katerih nt dovolj zanimanja za ta poklic, in izvojevanje mer, ki bi nam omogočile večji nabor učnega osebja. Tu ne gre za materialno stimulacijo, temveč v veliki meri za propagando, ki' bi povečala interes mladine za vzgojne poklice, za dvig ugleda učitel jskemu in profesorskemu poklicu in za ureditev odnosa učnega osebja do izvenšolskih nalog.
Tov. Goršič je dalje poudarili le-te sicer napredovale, toda zadelo šol, govoril je o vprašanju šolskih prostorov in njihovi izgradnji, o učbenikih in učnih potrebščinah ter o učilih.
Dotaknil se je tudi vprašanja strokovnih šol. Podčrtal je, da so le te sicer napredovale,, toda zaradi velike vloge v šolski reformi, ki se postavlja prednje,, je potrebno, da že danes odpravljamo ovire, ki bi jim otežkočale njihovo bodočo vlogo. Potrebno bo, da ljudski odbori prevzamejo strokovne šole in njihovo vzdrževanje in da se vskladijo učni načrti strokovnih šol z novimi zahtevami.
Po predsednikovih uvodnih
besedah je s set prešel na dnevni
red.' Skleni! je po daljšem razpravljanju, da bo na’ eni ■ izmed prihodnjih sej posebej proučil problematiko družabnega upravljanja' šolskih odborov, njih povezavo in njih sestav.
Nato je. svet imenoval iz svoje srede odbore za obvezno šolstvo, .za srednje šole in mladinska v prašanja, za strokovno šolstvo ih za materialna ter finančna vprašanja.
Prevzel, izpopolnil in odobril je naslednje' komisije, ki so bile pri bivšem Svetu za prosveto in kulturo LRS: za proučevanje pouka družbene in moralne vzgoje, za pred vojaško vzgojo, predšolsko vzgojo, posebno šolstvo, za kadrovska vprašanja, telesno vzgojo, za nastavitve, razrešitve in premestitve učnega osebja, za učiteljišča, odobravanje učbenikov, proučevanje gradenj in opreme ter priznavanje inozemskih šol in tečajev.
Pri ZaVodu za p roučevan ie šolstva je nato imenoval šest članov strokovnega sveta. V ta svet bedo imenovali po enega svojega zastopnika še Združenje učiteljev in profesorjev LRS,'Združenje učiteljev in profesorjev strokosmih šol LRS, Združenje učiteljev in profesorjev strokovnih šol LRS. Zveza pedagoških društev Slovenite, Pedagoški inštitut, Psihološki inštitut ter Inštitut za telesno vzgojo.
Na podlagi 23. člena Zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji in v skladu s sklepi Odbora za prosveto pri Zveznem izvršnem sretu ie svet predpisal za osnovne šole, srednje splošnoizobraževolrfe in strokovne šole naslcdrti; šolski koledar:
Nadaljevanje na 2. strani
X
Za pošteno delo - pošteno plačilo
F Pred tremi teti, se ml rdi, Je
lažla zvezna uredba o nagrajevanju upokojencev, ki opravljajo še nadalje svojo službo. V svojem bistvu je bila ta uredba pravilna, ker je odprla mladim ljudem, ki so ostali brez zaposlitve, mesta v podjetjih in ustanovah, kjer so veljali upokojenci za »nenadomestljive«. Toda, kakor je že lepa navada, smo zbirokratizirali tudi to dobronamerno uredbo. Predvsem velja to za uslužbence v prosvetni stroki — za učitelje, vzgojitelje, profesorje. Pravzaprav je tudi ta ugotovitev napačna, ker. velja trditev samo za učitelje in vzgojitelje. Profesorji, vsaj 'večina od njih, so namreč uredili stvar pametno. Prevzeti so pač toliko ur, da so po veljavnih predpisih dosegli 6000 din mesečnega honorarja. "Upokojenim učiteljem im vzgojiteljem (ter šolskim inšpektorjem — vsaj za enega vem, če> jih ni v republiki več), pa smo ■»zaupali« polno zaposlitev za najvišji možni honorar 6000 din (črtaj zaradi davka: 5810 din). Zdaj bo najbrž še kdo hotel videti ali vedeti,- v čem je tukaj birokracija! Pozabili so namreč vsi skupaj, da v prosvetni službi nimamo brezposelnih, kii bi Jim odjedali kruh- upokojeni »nenadomestljivi« in da jih po sedanjih podatkih še dolgo ne bomo imeti. Saj samo letos manjka na naših šolah okoli 1000 prosvetnih delavcev, od
tega samo na osnovnih, šolah
okoli 600 učiteljev.
Učiteljsko združenje se je vsa ta leta trudilo, da bi prepričaio odgovorne organe o krivičnosti
in' škodljivosti uredbe. Republiški organi pa niso mogli storiti ničesar, ker je pač uredba — zvezna. Morda smo se vsi skupaj tudi malo zanašali na idealizem, o katerem tako mnogo govorimo, če razpravljamo o učitelju in vzgojitelju. V resnici je idealizem tri leta tolkel loredbo in birokracijo. Vsaj večina učiteljev in vzgojiteljev je vzdržala, čeprav-so vsa ta leta med drugim mladino vzgajali tudi v prepričanju, da v socialistični Jugoslaviji ne sme in ne more biti izkoriščanja človeka, da za pošteno delo prejme vsak delovni človek tudi pošteno plačilo.
Pustimo ob strani resnico, da so naši upokojeni Učitelji ftn vzgojitelji, ki še opravljajo svojo službo, po večini -\rsaj dobri, če že ne prav dobri učitelji in vzgojitelji, saj imajo bogata življenjska izkustva in plodno poklicno preteklost. Nikakor pa ne smemo mimo resnice, da so marsikje upokojenci omogočili redno šolsko delo in tako reševali! težko situacijo v prosvetni službi, ki je zaradi pomanjkanja kadrov že vsa povojna leta izredno kritična. Vzemimo za primer samo Ljubljano, kjer bi ostalo približno 40 oddelkov brez učiteljev, če ne bi imeli
upokojencev. Ker pa je v Ljubljani razmerje med moškimi in ženskimi učnimi močmi 1:10 in so učiteljice skoraj vse tudi žene in matere, lahko trdimo, da bi bilo redno delo zelo resno ogroženo brez pomoči upokojenih tovarišev oziroma tovarišic.
Tako je morda prav zaradi tega v Ljubljani problem upokojencev v prosvetni stroki postal najbolj pereč. Tri leta so delali za nagrado, o kateri nikakor ne moremo trditi, da je primerna, da je pošteno plačilo za njihovo pošteno delo. Čeprav je Učiteljsko združenje storilo vse, kar je bilo v njegovih močeh (med drugim je zahtevalo, naj prejemajo upokojenci honorar v višini- plače učitelja, ki je opravil strokovni izpit), je ostalo vse pri starem in tudi v novem šolskem letu naj bi upo-kojenoi še nadalje delali za minimalni honorar 'n pri polni učni ■ obveznosti. Prav nič nll čudnega, če je nazadnje prekipelo. Upokojeni učitelji v Ljubljani so se ob koncu lanskega šolskega leta sestali in sklenili, da v takih pogojih v novem šolskem letu ne bodo več poučevali. Prosili in zahtevali so, da se vprašanje nagrade ja njihovo delo nazadnje uredi. Završalo je! Kje bomo dobili nove učne moči, kaj bo, če se v slovenski metropoli ne bo mogel vršiti reden pouk na osnovnih šolah! Vsi nadrejeni so izjavljali, da so zahteve upokojencev
upravičene, toda — kako ta kdo jih bo pravično rešil?
Ce se neka uredba zbirokratizira, je treba situacijo reševati življenjsko! Tako je občina Center odločila, da bo dala upokojencem poleg honorarja 6000 din, ki ga dovoljuje zvezna uredba, še mesečno nagrado 5000 din. Združenje učiteljev in profesorjev je sklep občine Center pozdravilo in predlagalo ostalim ljubljanskim občinam podobno rešitev. Obenem je posredovalo tudi pri republiškem Svetu za šolstvo, ki je dal vsem okrajem priporočilo za podobno
t. (Nadaljevanje s 1. strani)
f I. Trajanje lolskega leta.
Šolsko leto se začenja L septembra in traja do 31. avgusta naslednjega leta.
II.	Potek šolskega leta
šolsko leto se deli na prvo k
drugo polletje.
a)	Prvo polletje:
redni pouk se začne 5. septembra in traja do vključno 15. Januarja naslednjega leta.
b)	Drugo polletje:
redni pouk v drugem polletju ee začne 6. februarja in konča 20. Junija. Za učence zaključnih razredov, ki opravljajo sprejemni izpit, diplomski izpit ali maturo, traja pouk do vključno 20. nižija.«
c)	Šole, kjer opravljajo učenci sprejemne izpite, diplomske izpite alj mature, prenehajo s poukom 10. Junija.
č) Če je 5. september ali 6. februar nedelja, se začne redni pouk naslednji dan.
III.	Zaključna šolska proslava je med 11. in 26. junijem.,
, IV. Pouka prosti dnevi, j Pouka prosti dnevi so:
a)	državni prazniki, 1. november, 30. in 31. december (praznovanje novoletne jelke), 8. februar (Prešernov dan), dnevi od 27. aprila (ustanovitev OF) do vključno 30. aprila, občinski praznik, 2 dneva, ki ju po lastnem preudarku določi ravnatelj ali upravitelj šole in 2 dneva za redovalne konference!
b)	zimske počitnice od 16. januarja do '-vključno 5. februarja. Šolam v krajih, kjer so težavne vremenske prilike, lahko dovoli Svet za šolstvo LRS tudi daljše zimske počitnice, vendar samo pod po-goljem, da šole izgubljeni čas nadoknadijo;
c)	letne počitnice,
V. Redovalne konference med Šolskim letom so v naslednjih terminih:
a)	prva redovalna konferenca 31. oktobra. Ta dan je pouka prost;
b)	druga ali polletna redovalna konferenca v dneh od 11. do 14. januarja-;
c) tretja redovalna konferenca 5. aprila. Ta dan je pouka prost Če je datum treftje redovalne konference nedelja, se konferenca preloži na naslednji dan.
VI.	Izpiti
1.	Popravne izpite opravljajo:
a)	učenci zaključnih razredov med 20. jih 25. junijem;
b)	učenci ostalih razredov med
24.	in 31. avgustom.
2.	Sprejemne izpite opravljajo učenci med 8. in 15. junijem ter med 24. in 31. avgustom.
3.	Razredni izpiti so med 24. in 31. avgustom.
4.	Zaključni izpiti (mature, diplomski izpiti) so:
a)	v junijskem roku od 12. do
25.	junija;
b)	v jesenskem roku od 24. avgusta do vključno 4. septembra.
5.	Popravni izpiti zaključnih izpitov so od 24. avgusta do 4. septembra in od 26. do 30. oktobra.
VII.	Prvi orientacijski vpis za vse redne učence, ki nameravajo nadaljevati šolanje na istem zavodu, je 27. in 28. junija. Dokončni vpis za vse učence je od 1. do 3. septembra po razporedu, ki ga določi ravnatelj ali upravitelj. V izjemnih in upravičenih primerih sme učiteljski zbor do-, volit!! vpis do 30. septembra.
VIII.	Ta koledar velja od začetka-šolskega leta \956l57.
IX.	Posebna določila.
Zaradi specifičnosti, organizacije pouka na strcko-vnih šolah se pooblašča Sekretariat za šolstvo LRS:	;	-	_
a)	za izdajo posebnih določil za šolski koledar' vajenskih šol, kmetijsko gospodarskih šol, .Gradbene mojstrske šole v Ljubljani in Šole za voznike motornih vozil na Ježici;
b)	za izda jo posebnih predpisov v okviru določil šolskega koledarja glede izvajanja počitniške prakse in glede izvajanja terenskega pouka, kjer je eo sestavni del učnega načrta;
c)	za izdajo posebnih določil glede zaključnih izpitov na nižjih kmetijskih šolah in oddelkih Mojstrske šole TSš.
rešitev. Čeprav J« bilo ponekod govora o izsiljevanju ta celo »štrajku«, ki ga je v ioedalizmu prepovedan, so vendarle že vse ljubljanske obžtae »prejele pobudo Združenja učiteljev In profesorjev ter »prejele enak ali podoben sklep kot občina Center. Vsakih nekaj mesecev bodo učitelji-upokojencd prejemali posebne nagrade — mesečno z| nazaj po 5000 din din to vse dotlej, dokler ne bo Izšel novi zakon o upokojitvah, ki bo — tako vsaj pričakujemo — rešil ta in še druge neurejene probleme. Do takrat pa bi bilo prav, če bi tudi naša okrajna društva in vsi prosvetni organi poskrbeli enako rešitev za vse primere, kjer delajo naši upokojeni tovariši.	V. C.
Kongres Mednarodne federacije učiteljskih združenj
Geografski seminar v Pomurju
Svet je nato naročil sekretariatu, da pripravi nove pravilnike o razrednih, popravnih, dopolnilnih in zaključnih izpitih, ki jih ho med letom postopoma obravnaval.
Potrdil je dalje po 29. in 34. členu Zakona o vodstvu šol ustanovitev Tehniške srednje šole Maribor s strojnim in elektro-odsekom ter ekonomsko srednjo šolo Trbovlje.
Glede proračuna za leto 1957 je svet sklenil, naj sekretariat j sodelovanjem odbora za materialna in finančna vprašanja zniža, proračun tam, kjer je to možno in pripravi material za proračunsko obravnavo na Državnem sekretariatu za finance LRS. Ob predložitvi naj doda še pripombi:
da je treba dati pri odobravanju predlogov proračunov za leto 1957 prednost Pedagoškemu centru in Zavodu za proučevanje šolstva ter kljub visokim poviškom odobriti njihove proračune. Poviški so nujni zaradi razširjene dejavnosti' obeh ustanov, ki jih brezpogojno terja izvedba šolske reforme, za katero bo šolsko leto 1956-57 najvažnejše leto;
da je treba ustanoviu sklad za nagrajevanje -prosvetnih delavcev »Žagarjev sklad«, ki bi imel analogno vlogo kot Prešernov sklad za nagrajevanje kulturnih in znanstvenih delavcev-. Ta sklad naj se datira z zneskom 2 milijona dinarjev' v breme proračuna za leto 1957. Pravilnik za ta sklad bo sestavila posebna komisija sveta.
Svet je končno naročil Odboru za kadrovska vprašanja -pri Svetu za šolstvo LRS,'da'prouči problem plačevanja honorarnih ur učiteljem, ki poučujejo v višjih razredih srednjih' šol namesto manjkajočih profesorjev, problem honoriranja učiteljev praktičnega pouka in problem višine .honorarjev nadurnega dela. O zadevnih v prašanjih bo na poročilo odbora z,a kadrovska vprašanja razpravljal svet na eni izmed prihodnjih
Prvotno je bil seminar zamišljen v oktobru, potem pa prestavljen •na teden od 20. do 26. avgusta. V počitniškem času nismo' pričakovali posebnega navala na seminar, posebno še, ker se je vršil na skrajnem vzhodnem koncu Slovenije v Pomurju. Udeležilo se ga je več kot sto učiteljev geografije s slovenskih šol. Gotovo je k tako veliki udeležbi v preceijšrrjl meri pripomogla materialna podpora, kj jo je organizatorjem seminarja in udeležencem dal Svet za šolstvo LRS oziroma Pedagoški center, še v večji meri pa je bil odziv tako velik po zaslugi Geografskega društva Slovenije, ki se v zadnjih letih vse bolj prizadeva za strokovno izpopolnjevanje svojega članstva jm posebej za zboljšanje geografskega pouka in je tudi ta seminar organiziralo in uspešno izvedlo.
Glavni namen seminarja je bil seznaniti učitelje geografije z geografskimi problemi Pomurja na terenu samem in jih pri tem uvajati v metode proučevanja krajevne geografije. Hkrati naj bi to delo prispevalo svoj delež tudi k splošnemu proučevanju prirodnih, gospodarskih in kulturnih razmer v okviru priprave regionalnega plana ,za pomurski okraj.
Ker je severovzhodna Slovenija v geografski im tudi v drugi strokovni literatom še pomanjkljivo obdelana, so jzrireditel ji organizirali z glavnimi predavatelji v pivi polovici avgusta pripravo na seminar v samem Pomurju in tako v organizacijskem kot strokovnem oziru delo res temeljito pripravili.
Splošni referati o Pomurju so se zvrstili že prvi dan. V obširnem uvodnem predavanju je redni prof. dr. Ilešič pd splošni geografski karakteristiki Pomurja podrobneje analiziral posamezna področja Mure, ki so vključena v novi soboški okraj. Prikazal je piriirodne, zgodovinsko politične in družbene pogoje, v katerih moramo iskati razlage'za značilne an-tropogeografske poteze in razlike v sliki' teh modiročij in utemeljil njihovo združitev v skupno upravno In gospodarsko enoto. Po iz-
UCITEL.TSKI PEVSKI ZBOR SLOVENIJE »EMIL ADAMIČ« vabi: dobre pevce basiste,
1)3 rit liste in tenoriste i* vrat prosvetnih delavcev, da se priključijo zboru. Zaželeni so zlasti ♦ solisti. Priliavite se na naslov: UPZS »Emil Adamič«, Trg revolucije 18, VII. gimn. v Ljubljani.
črpnem geomorfološkem prikazu Pomurja, ki ga je dal asistent tov. Gams, nam je stud. geogr. tov. 01 as v skrbno pripravljenem referatu predstavil svoja nova dognanja o vedno zanimivem in perečem problemu Prekmurja, sezonskem izseljevanju.	,
Naslednje dni so udeleženci večidel prebili na terenu. V dveh dneh smo vsi skupaj s kamioni ob potovali ravninske in gričevnate predele Pomurja in se pod vodstvom predavateljev in domačih strokovnjakov seznanjali z ze-ml jiškoposestn imi razmerami v pomurskih krajih, z vrtaniem nafte, gospodarskimi značilnostmi Goričkega, Apaškega polja, doline ob Ščavnici, Ljutomera in jeruzalemskih goric. Kljub avgustovski vročini in obilju prahu, v katerega so se ovijali kamioni tega potujočega seminarja, bodo ti dnevi ostali udeležencem v naij-lepšem spominu in marsikdo, ki sl je po teoretični predstavi za-mišUa! potovanje po enolični pokrajini, je s skrbno obdelanih ravenskih polj, gozdnatega Goričkega in « trto zasajenih goirte tostran Mure odnesel s seboj ppleg koristnega znanja tudi mnogo .prijaznejšo sliko o tej najbolj odročni in najmanj slavljeni! slovenski pokrajini.
Kar nekam zaprte smo se čutili naslednji dan, ko smo po ogledu centra Murske Sobote in njenih podjetij sedeli pri predavanjih o metodah geografskega pouka in učnih pripomočkih za pouk geografije kii jih že imamo in bi jih še potrebovali. Nikakor se ni mogla ob teh vprašanjih razviti kaka temeljitejša diskusija In kot navadno, je tudi tokrat razprava o prijemih in pripravah za uspešnejše delo z učenci obnemogla ob večno aktualni temi materialnega položaja naših šol in učiteljev. Vendar je prav za to nalogo, za uvajanje aktivnejših metod v šolskem delu, dal seminar vsem udeležencem najboljše pobude in napotke, posebej še z.a pouk, ki. jc v zvezi s krajevno geografijo. Temu so bile posebej namenjene terenske odprave v skupinah, ki so jih v razne dele Pomurja vodili vnaprej pripravljeni .insfruktor-j;i'in‘na njih uvajali udeležence v praktično delo na terenskih ekskurzijah. Od bodočega šolskega sistema in bglj elastične ureditve predmetnikov, pa seveda tudi od dobre volje in prizadevnosti posameznikov je odvisno, če bomo v bodoče na tak neposreden način geografsko izobraževali mladino v večji meri kot doslej.
V zaključni diskusiji so tako udeleženci kot prireditelji izrazili svoje zadovoljstvo s potekom in uspehom seminarja. Med drugim je bilo predlagano, naj bi še pred geografskim kongresom, ki bo v
Od 24. do 27. junija je imela Mednarodna federacija učiteljskih združenj v Švici svoj XXV. kongres. Mimo 19 predstavnikov držav-članic so kongresu kot gostje prisostvovali predstavniki UNESCO, Mednarodne federacije sindikata'prosvetnih delavcev in Mednarodnega biroja za vzgojo. Delegati so poslušali poročilo o dejavnosti organizacije in razpravljali o pomembnejših vprašanjih s področja šolstva ter o delu nacionalnih organizacij. Osrednje vprašanje kongresa je bila reforma sodobne šole. Ta problem zanima daneis prosvetne delavce po vsem svetu. Seveda pa postaviti to vprašanje pred tdk mednarodni forum ni enostavna stvar. Zato so že januarja 1956 začeli pripravljati temo »Šola in blagostanje družine«, ki naj bi zaobjela gradivo o šolski reformi. Pri obdelavi tega gradiva se je bilo treba vprašati,ali današnja šola daje potrebno znanje mladini, ki bo živela in delala okoli leta 2.000. če potrebam bodočnosti ne ustreza, nastane vprašanje, kaj storiti, da bo svoj pouk prilagodila temu času. Vsj delegati so poudarili odgovornost pedagogov, ki morajo odgovoriti na to zapleteno vprašanje. Enoglasno so bili mnenja, da današnja šoja v veliki meri ne zadovoljuje potreb, kj jih terja razvoj sodobne družbe. Nenavadno hiter gospodarski, in družbeni razvoj bo privedel otroka v popolnoma druge materialne in družbene razmere. Težko jih je predvidevati, nedvomno Pa bo sodobni otrok živel v' dob; visoko razvite tehnike, v večjem gmotnem blagostanju in v drugačnih družbenih odnosih. Verjetno se b‘o pokazala potreba po nizu novih poklicev. Sodobna šola mora mladino naučiti, da si na najlažji način pridobi znanje sodobne tehnike. Tehnični
razvoj bio dajal bodoči vedno več prostega časa. Sodobni pedagogi morajo temu problemu posvetiti čimveč pažnja im najti ustrezne oblike dola * mladino, da se prosti čas čimbolj smotrno izkoristi. Komgre^ je priporočil vsem nacionalnim: organizacijam, da se zavzamejo za to, da bo vsa mladina, brez; razlike in brez diskriminacije, imela možnost za popoln razvoj svojih sposobnosti, sebi in družbi v korist. Bodoča šola ne sm® ,skrbeti za mladino, samo v času njenega detinstva, ampak mora svoj vpliv čimbolj podaljšati-Zato je treba obvezno šolanj« čimbolj raztegniti. Holandski in francoski delegati so bili mnenja, da bi moralo trajati, obvezno šolanje do 17.. celo do 13. leta starosti. V tej dob; bi mo-ral .dobiti učenec čitnširšo splošno kulturo, šola pa naj bi slste* matičišp ugotavljala njegova nagnjerfja in sposobnosti, Sel* potem nstj bi se učenec priučil določene .sSroke in se pripravii za svoje Sri^oče življenje.
Kongres je Jrit mnenja, da poj« ma splošne kulture n® smem* tolmačiti v klasnem pomenu. V ta pojem spada '^se. kar imenujemo danes tehniKn« izobrazbo, zasnovano na ppatehničneia
pouku.

naslednji jeseni, organizirali v okviru Pedagoškega centra krajši seminar, na katerem naj bi se udeleženci ob meto-dskih predavanjih in z vajami ob učnih pripomočkih prav tako praktično seznanjali z njihovo uporabo, kot so se na pomurskem seminarju z geografskim proučevanjem na terenu. Ker se bo tud« v prihodnje večidel pouk vrini v razredu in v šoli porabimo vendarle večino časa za pouk o tujih deželah m tistih domačih področjih, k|i jih lahko nazorno predstavimo le s slikovnimi sredstvi in povrh tega večina geografov za časa študija ni bila deležna nikakih metodik:h vaj ali predavanj, bi bi! tak seminar koristno dopolnilo k pomurskemu in podobnim.
Takih seminarjev, kot je bil v Pomurju, si pa še želimo in bodo kot ta prispevali koristen delež tudi k proučitvi regionalnih vprašanj posameznih področij oziroma okrajev. V tem. smislu so dah priznanje prirediteljem in udeležencem pomurskega seminarja ludi predstavniki soboškega okraja, ki so ne le vsestransko pripomogli k us nesni izvedbi seminarja, ampak .tudi pozorno spremljali njegovo delo.
Ot
Kongres je tudi preglKdal dejavnost’ posameznih nacioKalnih organizacij na področju mednarodnega razumevanja. Delegati so pozdravili prizadevanje mns-gih politikov za zmanjšanj* mednarodne napetosti. Izrazili1 so svojo predanost miru in utrjevanju prijateljskih odnos o? med narodi. V tem pogledu s<s> pozitivno lO-ceniH aktivnost nacionalnih organizacij, ki »o utrjeval® sbilidarnoist in zveze med posameznimi delavci. Kongres je priporočil organizacijam, naj tudi v bodoče krepijo vsestransko sodelovanje prosvetnih delavcev in njihovih organizacij, To sodelovanje bo mogoč® uresničiti z izmenjavo uradirtih delegacij. z organiziranjem' mednarodnih seminarjev in šmdij” skih potovanj, z medsebojnii,izmenjavo predavateljev, študentov in učencev, s proučevanjetm učbenikov itd.
Ob koncu so sklenili, da o delu in sklepih kongresa cbvest* vse ustanove, k; se ukvarjajo z vprašanji prosvete in šolstva, sindikalne organizacije in vse javno mnenje,, da bi s skupnimi napori reševali najvažnejša prosvetna in šolska vprašanja. Tp zahtevajo sodobni družbeni razvoj in potreb® mladine, ki bo v bližnji prihodnosti gradila boljši	SV®L
N. Savič
VSEM DOPISNIKOM V PROSVETNEGA DELAVCA Vse dopisnike, ki pošiljajo svoje članke za objavo v Prosvetnem delavcu, naproša uredništvo, naj bodo rokopisi čitljivo napisani. Med vrsticami natipkanih člankov naj bo vsaj za eno vrsto prostora, da je mogoče članke v jezikovnem ali slogovnem pogledu ustrezno popraviti.
Uredništvo
Pavle Flerf t
Nekaj misli o učbenikih
(Prispevek k razpravljanju o šolski reformi)
Pre<J nedavnim sem bral v naših časnikih poročilo, da Zavod za proučevanje šolstva pri nas analizira učbenike in šblske priprave. Ko bo to končano, pravi poročilo, bo Zavod Zvezni komisiji za šolsko reformo predložil priporočila za izdelavo novih učnih knjig in programov reformiranega šolstva.
Ko sem to pebral, sem si mislil, da je moja dolžnost kot starega teoretika in praktika, da opozorim na nekatere stare zamisli preizkušnje in predloge, ki smo jih povedali moji sotrudniki in jaz, ki smo oraii ledino za delovni pouk. Povedali pred 40-leti a,ji tam okrog, tedaj v času, ko na njih realizacijo ati vsaj oficial-no preizkušanje ni bilo misliti. Te misli pa niso ostale popolnoma neuslišani glas v puščav danes, ko prodira spoznanje o vred-sti in potrebi življenjske delovne šole in delovnega pouka.
V analizo učbenikov in šolskih priprav se ne bom spuščal. Za tako analizo je predvsem potrebno, da teoretično in praktično poznaš te učbenike in šolske priprave, jaz pa zlasti praktičnega preizkušanja in spoznanj danes ne morem dob »ti, brez takega poznavanja in spoznavanja vrednosti za praktično rabo pri delovnem pouku in pri samodelavnosti otrok pa je vsSkršna analiza učbenikov in šolskih priprav pra-pna is brez pomena, pa naj pri-
,de od katerekoli strani. Zato nič o analizi in nič o priporočilih in predlogih, omejujem se le v zgoraj omenjenem smislu. . Ponovil bom nekaj starih zamisli.
Če se hočejo predlagati priporočila za izdelavo šolskih knjig, se moramo seveda najprej vprašati, katerih učnih knjig- Odgovor na to vprašanje pa bo, da potrebnih, se praši, potrebnih za šolo, ki priznava načelo in geslo, <fa se učimo z delom im po samodelavnosti otrok. Če preudarimo to delo in to delovno načelo, bomo kaj kmalu spoznali, da ima n. pr. osnovna šola pri nas dosti nepotrebnih knjig.
Vzemimo n. pr. delo prj elementarnem branju in pisann. (Seveda brez didaktičnih in metodičnih razpravljanj, kakor se v tem članku v kaj takega sploh ne spuščam, ker to ni njegov namen in bi presegalo okvir tega zapiska). Da spoznamo potrebe, iz katerih izhajajo potrebe ali po šolski knjigi ali po tej ali omi šolski pripravi z.a elementarni pouk branja in pisanja, poizkusimo razčleniti delo prj tem pouku. Po taki razčlembi ugotovimo, da ima ta pouk tri stopnje: 1) spoznanje črke - tiskane, in sicer pri nas ž.c udomačeno:	velike tiskane); 2)
vezanje znanih črk, torej zbiranje in urejevanje črk v viden izraz pojma - pomeni, besede in siden izraz izražene misli - pomeni stavka, kar je pravzaprav
bistvo branja; 3 spoznavanje raznih tiskov.
Za katero teh treh stopenj je knjiga neobhodno potrebna?
Za prvo ne, kajti spoznavanje čtk prav gotovo ni neobhodno vezano na knjigo,-.saj gre ru le za metodično pot; pri nas je bilo dostikrat povedano in razloženo, kakšne so te metodične poti pri otroški samodelavnosti; — Za zlaganje in urejevanje črk v viden izraz za pojem misel je potrebna stavnica, ni pa potrebna knjiga. To pa za sestavljanje z velikimi tiskanimi črkami in, kadar zahteva to pravopis, tudi z malimi ti-skankami. Da pa takoj povemo za stavnico, recimo, da ima pri pouku ž delom prvenstveno pravico stavnica, ki si jo je napravi! otrok sam, kajti industrijsko izdelane in narejene kupljene stavnice le prerade zapeljejo, v otroško igračkanje in tako izmaličijo otroško samodelavnost.
Tako smo . za prvi stopnji elementarnega pouka branja zanikali polrobo po uč”i knjigi in s tem tudi vrednost knjige, ki ji pravimo abecednik. - Ali pa je potreben vsaj za tretjo stopnjo: za spoznavanje različnih tiskov? Prvi del'knjige, ki je po navadi . pra vi abecednik, gotovo ne, potreben pa je drugi del naših dosedanjih začetnic, torej »prvo berilo«, ako je sestavljeno im natisnjeno tako, da' je z njim res moči spoznavati različne tiske. Za njegovo vsebino pa kar recimo, da bodi to otroška kn jiga, Rar pomeni: ustrezajoča otroškemu duhu in razvoju, vedra, lahko tudi poučna, kalpada brez vsiljujočih tendenc. Tako bo dosegla svoj
Ali pa je abecednik potreben za pouk v elementarnem pisan ju? Ce vemo. da ni pisanje P'č dragega kakor posnemanjejn povezovanje tiskanega, nam pač ne bo potrebna posebna knjiga za priučevanje tega, posebno ne, če je pravda iu prednosti pokončne ali ležeče pisave in potrebe vzorcev za to ali ono že končana s priznavanjem individualnosti pri^ pisavi. _ In »predvaje za pisanje«? Ali tiste: »Spodaj (zgoraj) zaokroženo!« in »Tanko gor!«, »Debelo doli«, pojm: »lok«, vijuga«, pentlja«, plamenasta črta« itd- Ali na tiste predvaje mislite? Jaz ne; jaz mislim na »predvaje«, s katerimi se roka »osvobodi«, se pravi, da postane gibka. Take pa ne napravi knjiga, temveč vse d^ru,ga-čen postopek, o katerem je že tudi bilo dosti govora.
In z vsem tem smo povedali, da za elementarni R0^, v branju in pisanju posebno knjiga ni neobhodno potrebna - ali, da je abecednik nepotreben in so_ zato tudi nepotrebna kakršnakoli navodila, kako naj se abecednik sestavi.
Če ne za abecednik, smo priznali potrebo po »Berilu za prvo šolsko leto.« A tudi samo za prvo, kajti v priznanju take potrebe po Berilu za II., III •• • razred se bomo malo omejili- Bom pa zani-sal le malo tudi 0 tem, kajti v naših pedagoških listih so izšli že številni, tehtni članki in uteme-iieni razlogi za uvedbo Šolskega lista namesto. Berila. Naj iz teh ponovim samo drobce.
Pred več ko 30 leti smo dobili v naših osnovnih šolah Šolske lijte, ki so zamenjali Berila iz ay»
strijske dobe. Le da to niso bili šolski listi, kakor bi jih želela oroška samodelavnost, ampak so bili le zamena za stara šolska berila. Kmalu se je pokazalo, da so bili to le zametki za nove čir -tanke, ki so bile v bistvu prav tako »šolske« kakor so bila prejšnja berila.
Za take šolske liste pa nam til bilo. Bilo nam je za tiste, ki jih bodo pisali, sestavljali, urejevali (če ni preveč zahtevno: tudi razmnoževali) otroci sami in v katere bodo prinašali svoje življenje.
Ustavimo se še ob eni knjigi za jezikovni pouk, »Jezikovni vadnici« alj »Slovnici.* Ali ni bil tudi jezikovni pouk v vseh razredih osnovne šole tak. da se je pri njem učitelj poglabljal, v proučevanje svojf dece in njenega dela, 'v njene individualne jn kolektivne sposobnosti in iz tega črpal za svoje delo navodila., ki niso niti njemu niti otrokom omejevala ssobode pri delu? Če je tudi pri jezikovnem pouku (branju, pisanju, govornih in jezikovnih vajah, pri pravorežju in pravopbiu) postoral tako, so mu sistematično »slovnico« sestaviljali otroci sami. Tudi o tem je bilo že dosti besed.
Ko pa tako »rušim«, priznam, da imajo prav tisti, ki me vprašujejo, ali mislim, da bo dovolj nadomestil za berila, ako se držimo samo otroškega šolskega lista. O, ne bo ga dovolj in iskati bo treba načine, kaj in kako naj se stvar uredi, da ne bo škode ne za šolsko in ne za samostojno otroško delo. Tudi glede tega ne dajem nikakih predlogov, opozoril bi le a* nekatera dejstva®
Splošno znano je, da morajo otroci v šoli spoznavati kolikor je to zanje primerno, slovensko književnost. Pa vemo, da so mariborska »Obzorja« že nekako na, poti, da to pospešujejo. Brez kritične pripombe o tem prizadevanju bi le rekel, da mislim zanje, naj bo prav načrtno ju naj obsega
-	seveda sto-pnjema, po potrebi in po možnosti, naše klasike od Levstika do Miška Kranjca in Fr. Bevka . in mladinske klasike do Ribičiča in Seliškarja in ... in...
—	Saj to je moja pripomba-
K njej pa še eno.
, Pred več ko 40 leti' smo slovenski šolniki govorili o tem, ali naj pustimo političnim listom vstop v šolo. Pa smo reki!: »Ne!« In bi tako reke]/- tudi danes za naše dnevnike in tednike - brez vsake pripombe, zakaj tako. Vprašanje zase pa je, ali naj ostane naša mladina zato nepoučena o notranje in zunanje političnih dogodkih? Naj omenim samo dva, zdaj aktualna zunanjepolitična: problem Sueškega prekopa in problem rasne diskriminacije v ZDA. AH naj prepustimo kar učitelju in njegovi dobri volji, njegovemu zanimanju in znanju, da bi tolmačil mladini v šoli tako in podobno? Ali ne moremo dobiti - kar imenujmo ga tako - političnega šolskega lista? Imamo n. pr. »Pionirski list«, ki ima že zunanjo obliko časnika; ali bi ne mogli Iz njega napraviti takega šolskega tednika? Drugih mladinskiih listov ne omenjam; pri nas smo namreč še vedno prepričani, da j'e mladinski list (časoojis). dobet, že je literarno, v manjšem obsegu
še poučno dober. Ali pa bi dobil! s takim časnikom v nase šole ka« ko normo in bi uvajali s tem ne« ko novotarijo? Naša književna zgodovina nam pripoveduje, da je pred 100 leti izhajal slovenski »časopis za mladost sploh«, ki j« 1849 dobil naslov »Časopis za šolsko mladost.« Bil je to »Ve« dež«, in če ga prelistujemo, vidi*« mo, da bi njegov urednik Jane* Navratil še danes dal lahko kak migljaj za urejevanje »šolskega lista«, ki bi prihajali v šolo od zunaj.
Ampak nekaj, kar mislim, da bi bilo tudi že še važno:
Noben tisk, ki naj prihaja V šolo od zunaj, ne sme biti »trgov* sko podjetje«, nasprotno, če so za kaj potrebne in koristne sub* vencije, ki jih daje skupnost, potem bi rekel, *da so tu; in tudi nobene bi se družbi tako ne izplačale.
Dovolj o poglavju o knjigah in berivu za jezikovni pouk, v okvir tega zapiska spada namreŽ tudi še beseda o drugih knjigah! zato recimo katero o knjigah, ki jih imamo za pouk v računstvu, {n poglejmo, alj so in v koliko so neobhodno potrebne pri tem pouku in v šoli sploh, koliko so po-.trebne za pridobivanje praktičnega znanja. Pouk računstva lahko razdelimo v tri elemente, s" katerimi si pridobivamo to znanje:
Prvi izmed teh elementov j« spoznavanje številčnih, pojmov in operacije z njimi; drugi element predstavlja mehanično utrjevanja prvih pridobljenih pojmov in operacij z njimi; tretji element ja praktično uporaba pridobljene*^ in mehanično utrjenega, znanj*, 4
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« ob 30-letnici delovanja
•poanlne ]n dajali priznanje velikemu napredku Zborovske glasbe pb zaslugi neumornih elanov UPZS In njegovih sodelavcev. Po kratkem slavnostnem govoru tov. Franceta Grudna je predsednik društva tov. France Demšar podelil diplome in častne značke najbolj zaslužnim članom zbora. Z zlato častno značko so bili
Albin Podjavoršek:
<V4JU
predibfo
,/Zelli
^•,"‘Edva]
Pevovodja zbora Jože Gregor«
Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič je v pretekli ttoncertai sezoni dostojno proslavil 30-letnioo svojega udejstvovanja. Zaradi pomembnosti tega jubileja za vso slovensko kulturno javnost je društveni odbor pritegnil več starejših članov In članic v pripravljalni odbor in razne komisije, da so pomagali Izvesti obsežne priprave za čim dostojnejšo proslavo tega kulturnega dogodka. Za pokroviteljstvo nad jubilejnimi prireditvami je društvo prosilo tov. Edvarda Kardelja, ki jo poslal zboru naslednjo čestitko:
»Čestitam Vam iskreno k, jubileju Vašega društva, ki Je tako tanogo pfispevalo k slovenski zborovski pesmi. Obenem se Vam lahva^dfujem tudi za zaupanje, ki mi ga Izkazujete * Vašim trom o pokroviteljstvu.
Jelim Vašemu zboru mnogo uspeha. 8 tovariškimi pozdravi rard Kardelj.«
^	JUBILEJNI ZBORNIK
'r< Odbor Je izdal posebni Jubilejni zbornik »36 let UPZS Emil Adamič«, ki obsega zanimivo gradivo o zgodovini in razvoju tbora, o turnejah, koncertnih nastopih, razvoju mladinskega petja, članke o programski tematiki, kritike, preglede članstva In dirigentov v raznih obdobjih, priznanja zaslužnim članom Sa razvoj zborovske glasbe. V dodatku so razna gospodarska podjetja z naročilom oglasov gmotno podprla izdajo zbornika in tako dala priznanje zaslugam, ki jih ima zbor za vso slovensko kulturno javnost. Zbornik ni namenjen samo ožjemu krogu pevcev, ampak tudi vsem prosvetnim delavcem, kulturnim in prosvetnim ustanovam, društvom in Svobodam, ki bodo v njem thašli mnogo koristnih Izkušenj In pobud za nadaljnji razvoj Zborovske kulture.
DNEVNI TISK
Ob času IV. Ljubljanskega festivala je dnevni tisk mnogo poročal o pomenu in delu našega zbora. Na posebni tiskovni konferenci, ki jo je sklical odbor UPZS, so se novinarji sezna. Bili z zgodovino zbora, starejši člani in odborniki pa »o pripovedovali zanimivosti z raznih zborovskih turnej. Seznanili so •e tudi s pomenom zbora za razvoj mladinske zborovske glasbe In za organizacijo mladinskih zborov.
Uprava »Slovenskega poročevalca« Je dala brezplačno na Razpolago izložbene prostore, v katerih smo imeli več tednov stalno razstavo zgodovinskega gradiva našega zbora. Razstavljeno je bilo mnogo slik, kritik in drugega gradiva v umetniško Urejenih iziožbah, pred katerimi so se vsak dan gnetle množice občinstva. Upravi SP se tudi na tem mestu za naklonjenost toplo zahvaljujemo.
NA ADAMIČEVEM GROBU
Kot uvod v jubilejne slavnosti so 4. julija ob pol 16. url i>evci obiskali grob Emila Adamiča na Zalah in se poklonili njegovemu spominu z njegovo najljubšo žalostinko »V snegu«. Tovariš Drago Supančič se je ob prisotnosti mnogih starih članov in prijateljev zbora s toplimi besedami spomnil velikega pokojnika, odborniki pa so položili venec na grob. Tako je UPZS počastil 20-letnico smrti velikega skladatelja, ki po njem nos; svoje ime, in s pesmijo pokazal, da tudi po vojni nadaljujemo njegovo delo še uspešneje v novih, svobodnejših obzorjih.
JUBILEJNI KONCERT
je. bil dne 4. julija v okviru IV. ljubljanskega festivala pod pokroviteljstvom tov. Ivana Regenta, predsednika Zveze Svobod In prosvetnih drušiev Slovenije, na festivalskem prostoru pri Križankah. Kljub zelo kritični publiki in rahli tremi nastopajočih je zbor pod vodstvom temperamentnega pevovodje tov. Jožeta Gregorca dosegel odličen uspeh, kar so pokazale tudi mnoge kritike v časopisju, Program je pokazal prerez dela UPZS skozi 30 let; obsegal je dokaj pestro sliko zborovskih pesmi po vsebini, slogu in po zahtevnosti izvedbe. Tudi najstrožji kritiki so dali zboru lepo priznanje, kakor ga tudi zasluži. .
Z vključitvijo jubilejnega koncerta UPZS v okvir IV. Ljubljanskega festivala je slovenska kulturna javnost dala zboru in s tem tudi vsem prosvetnim delavcem posebno priznanje za njegovo visoko stopnjo glasbene kulture, na kar smo lahko ponosni, saj je to edina tovrstna amaterska skupina, ki je lahko sodelovala na festivalu.
SLAVNOSTNO ZBOROVANJE
Ca 30-letplco zbora je bilo dne 5. julija ob 11. uri v okrašeni • dvorani I. gimnazije v Ljubljani. Prisostvovali so zastopniki oblasti, kulturnih ustanov in kuiturno-prosvetnih društev Slovenije, ki so poslali jubilantu mnogo čestitk in krasna darila. Med darili je zbujal posebno pozornost doprsni kip skladatelja Emila Adamiča, delo. unietnika Vojske iz Maribora, ki ga je poklonil SPK Maribor, in kip muze petja, darilo Sveta Svobod In prosvetnih društev OLO Maribor.
Tu so sn srečali mnogi ugledni zborovodje, skladatelji in aktivisti zborovske kulture iz vseh krajev Slovenije, najboljši pevski zastopniki vseh okrajev ter v prijetnih srečanjih obujali
Oh teh treh elementih ni treba dosti razmišljati, ali je za njih priucevanje potrebna posebna knjliga ali rie. — Za spoznanje številčnih pojmov so nam potrebne količine, materialne osnove pojma; prav tako so. za operacije z njimi potrebne količine kot njih materialne osnove. Kje pa nahajamo te količine? Pač v življenju okrog nas, v naravi - knjiga jih more nuditi le abstraktno; mar naj bi abstraktno pridobivali nekaj, kar nam v življenju služi Je konkretno? In zakaj naj bi pri drugem elementu utrjevali nekaj abstraktnega, če pa nam je le-to potrebno samo konkretno in predvsem ustno? - Tretji element, praktična uporaba pridobljenega znanja pri računskem pouku, pa že sam izključuje neko abstraktno, papirnato uporabo. Prav zaradi te praktične uporabe pa se največ pišejo in sestavljajo (vsaj za osnovno šolo) šolske knjige - ra-čunisce, ki so kar natrpane s te-koimenovanimi uporabnimi nalogami. Da pa je praktična' vrednost take knjige kaj problematična, vidimo že po tem, ker je bila knjiga sestavljena in opremljena s števili, ki so ustrezala tistemu ča-*u; življenje pa ni čakalo, zato je bila knjiga v tem pogledu zastarela že, ko so jo tiskali, še bolj, ko je prišla v šolo, kjer pa se stara še naprej. Zato mislimo, da nam snovi za lake uporabne naloge laže daje življenje sproti; m še kako mnogovrstno: od vsakdanjih nakupov in potreb; od prodajnih cen do podatkov, ki jih jemljemo iz časnikov, celo prav do salutnih in deviznih tečapev. Kazen teh gibljivih snovi pa vam nanosijo otroci v šolo lahko raz-
Ob Neumanovi knjigi: Od želje do odločitve pri izbiri poklica
Tov. Zdešar čestita UPZ na slavnostnem zborovanju ob njegovi SO-letnicl
odlikovani: Emil Adamič, Malčka Černut, France Gruden, Srečko Kumar, Milan Pertot, Vinko Rupnik, Drago Supančič, Avgust Šuligoj. S srebrno in bronasto častno značko je bilo odlikovanih še 58 zaslužnih članov, prijateljev in sodelavcev UPZS.
‘PEVSKA TURNEJA
Za zaključek jubilejnih slavnosti je zbor organiziral koncertno turnejo v Švico in Francijo, kamor je dne 6. julija s Tauern-ekspresom odšlo 80 članov našega zbora v veselem razpoloženju in napetem pričakovanju novih vtisov. Nismo bili razočarani. Stroške turneje so poravnali člani zbora z lastnimi prispevki in z dohodki s koncertnih nastopov; zato je naše bivanje v inozemstvu trajalo, žal, samo 9 dni. Čeprav je bila turneja že izven koncertne sezone, je zbor na vseh koncertnih nastopih žel viharna priznanja. Čeprav smo bili mnogokrat neprespani In utrujeni, smo se pri vsakem koncertu tako strumno zbrali in zapeli s tako zbranostjo in občutkom, da smo upravičeno zaslužili priznanja. Zmagala je zavest, da zastopamo našo glasbeno kulturo in ponosno Titovo Jugoslavijo. Na turneji
Leto 1956 pomenil pni naa važno prelomnico ob eni izmed pomembnejših dejavnosti razvoja mladine: ko dovrši mlad človek obvezno šolo in stopi —: kakor pravimo — v življenje, se začne ozirati za primernim poklicem. Doslej smo prepuščali to zadevo slučaju in je ta ali oni mladinec morda pogodil pravi poklic, drugi- spet pa je zavozil že ob »vstopu v življenje« na nepravi tir in bil več ali manj morda potem tudi vse življenje nesrečen. Usmerjanje mladine v poklice in moderno poklicno svetovanje je v industrijsko razvitih državah Zapa-da in v Ameriki ena najvažnejših pomoči družbe mladim ljudem, ko le-ti, glede na svoje želje, interese, nagnjenja in sposobnosti izbirajo svoj bodoči poklic. To, kar je imela Amerika že 1. 1908, se pri nas z letošnjim letom šele začenja: poklicne svetovalnice so odprle mladini vrata v vseh na&ih okrajnih središčih. Ob tem pa so se brez dvoma vsi, .ki jim je bodočnost mladine pri srcu, tudi. zavedli, da je usmerjanje mladine v poklice oziroma po-kilcnp svetovanje najože povezano s 'pedagoškimi prizadevanji tako predšolskih kakor šolskih fciniteljev in da je tudi miutjino, da se taka povezava še bolj in bolj utrjuje im učvrščuje.
Literature o poklicnem svetovanju, ki je na Zapadu kaj bogata, pri nas tako rekoč nimamo. Tudi po revijah ne najde, mo nič primernega. Leta 1955 je izšla brošura prof. Ivana Bertonclja, pionirja poklicnega svetovanja pri nas, »Izbira poklica in pregled strokovnih šol v LK Sloveniji«; ta knjižica pomeni prvo brazdo v ledino informiranja vzgojiteljev, staršev in mladine o poklicih. Kakor rečeno, je ta knjižica bolj informator. Prav na vzgojno področje pa sega na videz skromna, vsebinsko pa bogata knjižica Zdravka Neumana »Od želje do odločitve
pri izbiri poklica«, ki jp je letos izdal Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LR Slovenije.
Ne pretiravam, če pravim, da bi se morali z vsebino knjižice seznaniti vsi-, ki imajo kakor kali posla z mladino v obvezni šoli. Avtor jo je sicer napisal in namenil mladini- V uvodu pravi: »Ta knjižica je namenjena tebi, ki stopaš iz šole v življenje. Preberi jo, pokaži jo prijateljem in znancem, staršem in učiteljem ter se porazgo-voči z njimi o izbiri poklica.- Ne ta ne katerakoli, druga knjiga ti ne more pokazati, kateri izmed deset tisoč poklicev ‘je primeren zate. V njej boš morebiti našel le .pomoč pri iskanju prave smeri. Ce ti bo pri tem v oporo “ in to je že veliko ~ bo dosegla svoj nameni«
S tem namenom kram! j a z mladim človekom in obravnava naslednja vprašanja:
I.	Izbira poklica je življenjsko vprašanje (zakaj moramo vsi delati; posameznik je del celote; kako so v. preteklosti izbirali poklice; misli o izbiri poklica; zgodba, ki naj se ne .ponavlja).
II.	Poti v svet poklicev (spoznavanje poklicev; načrt za spoznavanje poklicev; opazovanje ljudi pri delu; zaposlitve v prostem času; nagibi, ki vplivajo na izbiro poklica; še nekateri čin-itelji, o katerih velja premisliti).
III.	Poti v svet samega sebe
(kaj moraš vedeti o sebi; ocenjevanje sposobnosti; iskanje nagnjenj in poklicnih interesov).
IV.	Kako šola pomaga Izbirati poklic (smernice, ki jih dajejo učni predmeti; učitelji in profesorji svetujejo; poklicno nagnjenje in šolski uspeh).
V.	Poglavje, namenjeno dekletom (pomen izbire poklica za ženske; ženski in moški poklici; izbira je dovolj velika).
VI. Ce imaš telesno ali duševno hibo (poklic pomaga prenašati hibo; možnosti ne zmanjka kmalu).
Zelo posrečeno zaključuje.av-'tor vsako poglavje z odstavkom »Vprašanja in odgovori«, ki utegnejo biti vzgojiteljem v šoli in izven šole v veliko oporo in pomoč pri spoznavanju otrok, a tudi pri vzgojnem 'dedu z mladino samo: Ta vprašanja in Va-. je -bodo opozorile vzgojitelje na marsikatero posebnost, ki se ja bo moral dotakniti ali jo obravnavati v šoli pri pouku, ki pa bi- j-o drugače morda prezrl. Samo za primer hi navedel iz poglavja »Kako šola pomaga izbirati poklic« zaključni odstavek »Vprašanja in vaje«, v katerem avtor naniza naslednje točke:
1.	Ali misliš, da bi lahko dosegel boljše uspehe v šoli? Zakaj?
2.	Katere predmete imaš v šoli najrajši? Ali, veš. za kak poklic, v katerem, je znanje teh predmetov posebno koristno?
3.	Imaš morebiti veselje da enega samega predmeta? Zakaj?
4.	Naštej. po vrsti štiri učn* predmete, ki jih imaš najrajši!
5.	Poskusi pokazati za vsak šolski predmet, kako je pove* zan z življenjem v družbi.
8. Nekdo je strokovnjak v svojem poklicu, vse drugo ga ti* zanima. Ali je to pravilno? Za* 'kaj?
7.	Kako ti lahko učitelj pomaga pri izbiri poklica?
8.	Ali je družbi do tega, kakšen šolski uspeh boš dosegel? Zakaj?
Knjiga je ilustrirana ;s fotografskimi posnetki iz poklicne ■ svetovalnice in z originalnimi ilustracijami akad. slikarja Staneta Kumarja. Ilustracije bodo vzbudile še več interesa in je prav, da niso izostale. Pa tudi tekst lepo poživljajo. -Jezik je sočen, čist in preprost.
Člani UPZ pred Pestalozzijevim spomenikom v Ziirichu
smo si ogledali mesta Insbruck, Basel, Strasabourg, Pariz, Ziirieh. Koncerte smo imeli v Strassbourgu, kjer smo snemali tudi za radijsko mrežo Posarja, sodelovali smo na velikem šolskem festivalu z več tisoč poslušalci, samostojen koncert pa smo Imeli v krasni, zelo akustični dvorani Palals de Fetes, kjer so poslušalci tako navdušeno ploskali, da bi morali vsako pesem večkrat ponavljati, če bi jim hoteli ustreči. Tudi sami smo čutili izredno zbranost In enotnost celotnega zbora. V Parizu je zbor nastopil v televiziji ob času, ko je pri sprejemnikih okrog 10 milijonov ljudi, kakor so nam povedali radijski uslužbenci. O bogatih vtisih iz Pariza bomo še poročali.
Na povratku skozi Švico smo v Ziirichu posneli skoraj ves program za radio; tu smo slišali laskave pohvale in dosegli najvišji honorar, določen za tovrstna snemanja.
S turnejo smo zaključili visok jubilej našega zbora ter si nabrali njnogo izkušenj, spominov in novih pobud za nadaljnje še uspešnejše delo zbora.	juš Stante
KONDOR
zbirka mojstrskih del iz domače in tuje književnosti
FHov nemški učbenik
V letošnjem lem je izšla lil. izdaja nemškega učbenika »Wir lernen Deutsčh«, ki jo je na Dunaju izdal profesor dr. Leo Kober. Opozorili bi radi na učbenik, ki ga je priredil dolgoletni' lektor za nemški in angleški jezik na dunajski univerzi in predavatelj na mednarodnih visokošolskih tečajih za nemški jezik na Duna-
ju.
Učbenik
je prirejen za pou-
i'_i i -	-
ne cenike, vozne rede, v to snov spadajo tudi razne kalkulacije, predračuni to obračuni, ki jih boste delali, recimo, vsaj za šolske izlete ipd. Vse to je brez sleherne računice, ki je pač bolj opora, deilu učitelja, ki ni dovolj iniciativen. Ne pa tudi otrokom, ki smo jih navadili gledati v življenje to zajemati iz njega samostojno. — In merstveno oblikoslovje? Ni-karte o tem izgubil jati besed, ko je povedal že pesnik, da: Stvarnica vse ti ponudi,.le jemati od nje ne zamudi!
Samo še malo pripombo o učbenikih in realijab:
Če bodo le-ti čim manj pomagali verbalističnemu pouku, sestavljeni pa bodo čimbolj empirično, da bodo v pomoč tudi otroški samodelavnosti, tem bolj bodo ustrezali; kot pripomočku Za verbailijfično in mehanično učno sredstvo pa jim moramo prepovedati vstop v šolo-
Kar ^em povedal zgoraj, so pač načelne misli in načelna prepričanja; ali so izvedljiva? Pred 30 leti sem zaključeval neko podobno razpravico z. besedami: »Ako vsestransko pomisliimo na naše šolske razmere, kakršne so danes v! 99%, bomo priznali, da je naši šoli danes še potrebna čitanka, potrebna začetnica.«
Tako povedano pred 30 leti. Pa danes? Prišepetavajo mi, da ve!ja ta zaključek tudi za danes.
In če res velia, kako dolgo še? Tako dolgo dokler se ne izcimi to ne »prodre splošno spoznanje, da je reforma nemogoča brez reforme učiteljstva — ne samo reforme v njegojd izobraizM, temveč reforme v njem samem, v slejier-nam članu tega stanu.
čevanje po direktni metodi, ki jo avtor z velikim uspehom uporablja na tečajih za slušatelje iz sko-
Če pa govorimo o tej reformi, ne rečemo, da moramo reformirati učitelja, ampak da se mora reformirati učitelj. On sam, m reformirati po lastni občuteni potrebi po tej reformi in po spoznanju, kje in v čem je reforma potrebna.
Kajti ta reforma prosvetnega delavca (učitelja, profesorja . . .) bo uspešna samo takrat, kadar nastane iz spoznanja, da (učitelj, profesor....) prosvetni delavec v soli ni in ne . more biti samo po-učevajoči element, kajti to opravilo je ob večji ali manjši spretnosti kolikor toliko le obrtniško, medtem ko mora prosvetni •delavec bitji v šoli vzgojujoči element.
V šoli vzgojujoči element, v sebi pa tak, da je ves povezan z življenjem okrog sebe tako tesno, da občuti sleherni utrip tega življenja, hkrati pa tako povezan z otroki v svojij šoli, da ta občuteni utrip življenja prehaja po nijem r.a otroke samodelavno, po lastnem občutku in spoznanju.
Takrat bo prosvetni delavec vzgojitelj naraščaja svojega naroda, pouk pa mu bo sredstvo pri tem vzgojnem delu.
Takrat bo prosvetni delavec tudi spoznal, da mora odkriti -individuailno in po zahtevi življenja - novo metodično pot za ta pouk, ki ni sam sebi namen, ampak le sredbtvo pri vzgoji.
Takrat mu tudi ne bo kaj dosti za navodila, za predpisane učne programe in učbenike. Zakaj sam bo iskal svojo pot in sam jo bo našel.
Povedano itn zapisano po starih zamislih in starih spozna-, til njih.
raj vseh evropskih držav in ,pre-komorstva. Med njegovimi učenci so bili pred drugo -vojno tudi številni Jugoslovani, po vojni seveda manj, toda v zadnjih letih se • njihov p ^število polagoma veča. Seveda pa ne gre avtorju za otroško direktno metodo golega konverziiranja, 'temveč za metodo, ki si; prizadeva smotrno posredovati slušateljem lagodno izražanje na osnovi skrbno zgrajene slovnične zgradbe. Ta pouk pa zahteva od slušatelja, da obvlada slovnico svojega jezika, od učitelja pa ogromen napor, včasih tudi fizične narave (glasno in jasno govorjenje, stalno ponavljanje ipd.). Ta metoda se je izkazala za zelo uspešno. To dokazujejo stalno dobro obiskana predavanja pa tudi učbenik, hi je sedaj doživel že III. izdajo.
Posebno zanimanje goji avtor do sintakse. Zagovarja predvsem intonacijo za razumevanje odnosov med stavčnimi členi in razlaga slovnične odnose kot funkcije mišljenja. Posebno besedni red v nemškem stavku je po njegovem gled.ahju odvisen samo od miselne funkcije besede’in ne od njenega slovničnega naziva. Predavanja, v katerih avtor na ta način razlaga nemško stavkoslov-je, so izredno zanimiva. Ti moderni sintaktični pogledi si utirajo pot med germanisti. v
Učbenik je rezultat dolgoletnega poučevanja ipo direktni metodi, v njem so zbrana vsa izkustva modernega pouka tujega jezika. Knjiga bo dobrodošla začetniku, pa tudi učitelj nemškega jezika. bo našel v -njej mnogo novih vidikov in zanjenivilv metod-skih prijemov. Knjiga je napisana živahno, vsaka beseda je dobro premišljena, teksti so brez navlake, prevladuje vsakdanji pogovorni jezik, slovničnega gradiva je pa prj posameznih'lekcijah le toliko, da so. teksti razumljivi. Tudi z drijogi avtor ne varčuje.
Učbenik je mogoče naročit; pri Universum Verlagsgesellschafi, 'Wiien V., Straufiengasse 16 in ga priporočamo vsem,^ kj poučujejo nemščino na naših šolah ali pa se kakor koli zanimam za pouk nemškega jezika po direktni metodi.
. - V, B.
Med dvema vojnama smo Slovenci začeli prevajati v svoj jezik najzmamenitejša dela iz svetovnih književnosti, ki so jillh prejšnji naši rodovi prebirali v nemščini. To prevajanje Pa ni moglo biti načrtno in ga je testo zavirala trgovska politika založniških podjetij. Takrat so delovali naši najboljši prevajalci: Oton Zupančič, Vladimir Levstik, Anton Debeljak Anton Sovrž, Andrej Budal, Josip. Vidmar, Alozj Gradnik, Mile Klopčič idr. Dobivali smo prevode Iz antičnih književnosti, Shakespearove drame, Dickensa, Shawa, Gaisworthyja, Moličira, Voltaira, Balzaca, Stendhala, Flauberta, Puškina, Gogolja, Tolstoja, Dostojevskega, Gorkega, Reymonta, nekaj iz skandinavskih literatur, iz italijanske (Boccaccio, Manzomi), španske (Cervantes) tn ameriške (Jack .London, Sinclair Lewis) književnosti.
Prevajanje se je Po- osvoboditvi še bolj razmahnilo, a do sistematičnosti tudi sedaj ni prišlo. Prejšnji repeirtoar smo nekoliko izpopolnili te prevedli mnogo del jz sovjetske književnosti, (več Gorkega, Solohov, A. Tolstoj, Fedin, Leonov, Gladkov), a tudi vrsto del progresivnih pisateljev Zahoda, dobili smo prva dela doslej neznanih slovstev, kar je seveda več ali manj plod naključja. Novost pa je obsežnejše, prevajanje Iz srbohrvaščine. Naše prevajanje se je v prvem desetletju po osvoboditvi osamosvojilo, dobili smo prve- poklicne prevajalce.
Med množico prevedenih del, je precej plevela, vendar pa literarno pomembna dela prevla.
. dujejo. Večino prevedenih knjig danes žg težko dobiš, celo v starini to v knjižnicah so redka,
. mnogih znamenitih del pa še .nimamo v prevodu. Doslej se še nihče ni lotil natančnega pregledovanja in ocenjevanja naše prevodne književnosti (seveda pridejo v poštev le dobri prevodi mojstrskih del), nikomur še ni prišlo na. um. da bi jo načrtno Izdajal bodisi za dijaško mladino bodisi za ljubitelje leposlovja. In vendar imajo drugi narodi založbe Reelam, Fischer Bucherei. zbirko ro ro ro, Bijblofeca Unlversale (Sonzo-gno), The Modem Llbnarv (Ran-dom , Kouse). Fv-ervman’ s Ll-brarv. Pocket Bonks, The Pocket Libr.ary, češka Svžtovž kni-hovna itd.
Tega nedonosnega dela. ki na je izredne«® kulturnega pomena' za širjenje ljubezni do lepe književnosti med mladino ih od ra sl iimf, se loteva založba Mladinska kniiga. V novi zbirki domač''b in tulih leposlovnih del. ki ji je dala naslov KONDOR. hoče zbrati v kskih 209 zvezkih nallenša in najimenitnejša dela naše in svetovne književnosti. Ta zbirka naj bi
obsegala romane, povesti, novele, drame, pesmj in eseje.
Načrt je obširen in preračunan na več let, seznami segajo od kitajske in indijske davnine preko antike in orienta k nam, k vsem Slovanom, v zahodno Evropo in v obe Ameriki.
Založba hoče ustreči šoli', kjer je posebno glede izbire domačega berila nepregledno težav, saj učenci n« morejo do določenega roka prebrati istega dela, ker ga vsi ne dobe niti v šolski niti v javnji knjižnici. Če pa dela niso prebrali vsi v razredu, ga učitelj ne more s pridom obravnavati, opozarjati na njegove značilnosti, vrednost itd. Ker se jfe izkazalo, da do malenkosti komentirani teksti ne dosežejo svojega namena, se je uredništvo Kondorja odločilo le za kratke opombe z uvodom.
KONDOR pa hoče popularizirati poznavanje domače in svetovne kniiževjtostiit tudi med najširšimi krogi in ljubitelji literature, zato tudi na zunaj ne bo spominjal na stereotipno opremo učbenikov.
Mladinska knjiga bo požrtvovalno podprla to zbirko, zato bodo knjižice poceni.
Prvim trem knjigam (Bevkov
Kaplan Martin Čedermac, Pu. škinova Stotnikova hči, izbor iz Homerjeve Iliade) bodo sledili v oktobru Cankarjev Križ na gori, Shakespearov Hamlet in Jurcič-Kersnikovl Rokovnjači. V pripravi, so še naslednja dela: izbor slovenske' ljudska lirike, Aškerčevih, in Jenkovih pesmi, izbrane novele Juša Ko. zaka, Cirila Kosmača, Miška Kranjca in Prežihovega Voran-ca, Tavčarjeva Visoška kronika, Kersnikov Ciklamen in Agitator, Pod.l/imbarskega Gospodin Franjo ( v izboru) jn Cankarje.
- vi Hlapci, iz tujih književnost! pa Odiseja v prozi,' izbor to Herodota in Plutarha, Shakespearova komedija Sen kresne noči, Molierov Tartuffe to Gogoljev Revizor, Turgenjeva Očetje to sinovi, izbor iz Don Kih.ota itd.
Založbi in uredništvu želimo, da bi veliki načrt popolnoma uspel, da bi mladina in odrasli pridno begali po knjigah in da h; zbirka postajala čedalje bolj zanimiva, privlačna in raznovrstna. Z leti se bo lahko lotevala tud; obsežnejših tekstov v prozji nas razveselila s prevodi, ki se jih'doslej š® nihče ni lotu.
Miroslav Ravbar
„Brez zamenjave premestitev nemogoča!"
Ob koncu počitnic. Na ulici erečam tovarišg. Slabe volje je. Pravkar prihaja z okraja. Že več let še iz mesta vozi 20 km daleč v službo. Je že v letih in prosi zaradi domačih razmer v mesto. »Nemogoče!« »o mu rekli. »Ni zamenjave.« Išče jo sam po mestu in okolici, a zaman. Niti upokojenci za borih 6000 dim ne gredo, saj stane mesečna karta že blizu 1000, din. Voznine v vasi ne morejo plačati. Tovariš bo še eno leto vstajal ob 5. uri in se bo pozno popoldne vračal z vlakom domov . .. Njegova delovna vnema? Pravi, da je že davno splahnela. Čaka samo še na pem-zijo.
«■
Mlajša tovarišica prihaja prav. tako z okraja. Prosila je konec šolskega leta za premestitev, ker se je poročila. Mož ima službo blizu mesta, kjer imata oba stanovanje pri starših. »Premestitev možna le proti zamenjavi,« je napisala občina na akt. Oh, ta zamenjava! SPK nima ljudi, kdo naj torej poišče nadomestilo? Obiskala je že vse znance, pisala na razne strani, prosila in rotila, naj Jo kdo zamenja, saj je tam na razpolago samsko stanovanje in posebna doklada. »70 km mi je predaleč,« ji je pisala prijateljica, ki se bori v nekem bližnjem .kraju s stanovanjem in hrano. Tako je tovarišica najbrž spet od-
šla na staro mesto, ker »zamenjave« ni...
*
V vlaku srečam znano tovarišico, absolventko VPS, ki prosi v mesto. Umrla ji je mati in morala bi priti bližje domu. Billa je že večkrat na okraju, toda brezuspešno. »Najdite si zamenjavo, mi je nimamo,« 'so ji rekli. Resignirano mi pove, da ji j® žal, ker je pridno študirala. V predpisanem roku je končat« študij in šla v okraj, ki jč jc štipendiral dve leti-Eno leto je vzdržala in bd še več, če- bi ne bilo težkih družinskih razmer. »Rečem ti, tovariš, da so še vedno protek-cije. Samska absolventka fakultete - je dobila službo takoj v mestu, čeprav še nima diplome. •Ne zavidam ji, zdi se mi pa vendarle, da je prvo — končano šolanje. Ali ne misliš tudi ti tako?« .Videl sem, da je obupala nad prosveto, ko je dejala: »Ali se čudiš, če nimamo več volja za učiteljsko službo? Najraje bi šla drugam ...« Potolažil sem jo, dia vsaj tega ne bd storila. Toda — delovni elan? Ne vem, kako ji je danes na starem mestu.
Alj je še kdo, ki bdi nad takimi »obupanci«? Ali je res nemogoče reševati hujše primere brez zahtevanih »zame. n j a v«?	-T- j
Pionirji slovenskega šolstva Odprta noč in dan
Josip Kieim@'ti&i& - osemdes&tl&ttiih SO Q7*Ol)CL VT^Cltd 0 • •
V brošuri »1918—1929«, izdani efo desetletnici drž. slovenske, osnovne in meščanske šole v Mariboru, ki jo je založil 1. 1929 Učiteljski dom v Mariboru, sem našel tudi članek in sliko Josipa Klemenčiča, nekdanjega In prvega slovenskega šolskega upravitelja na Pobrežju v Mariboru. Posnetek kaže postavnega moža, lepih in odločnih potez, odkritega, dobrodušnega, a predirnega pogleda, nazaj počesanih in kratko pristriženih las ter močnih obrvi in brk. Takrat ni imel niti petdeset let; letos pa j® 20. avgusta 1956 obhajal že svojo 80-letnieo, toda v ničemer se nj spremenil: še vedno ista vzravnana drža, še vedno skora j nezmanjšana delavnost in mladeniška čilost, le sivi lasje dajejo temu odličnemu šolniku stare generacije, ki je prva orala ledino slovenskemu šolstvu v nekoč ponemčurjenem Mariboru, .j-idez plemenitega ib častitljive-''' ga očaikovstva.
Rad prebiram prej omenjeno brošuro, ki jo je izdal ■ bivši ravnatelj mešč, šole tov. Drago Humek, dalje Pečjak-Korenc-Seliškarjevo »Našb meščansko šolo«, izdano istega leta, ter Hrenovo »Studenci«, saj govore vsa ta dela o naporih takratnih učiteljev prvoborcev za pravo in napredno Pot slovenske šole. Eden od teh je bil. tudi tov. Josip Klemenčič, ki je obhajal 10. sept. t. 1. še petdesetletnico skupnega življenja s svojo vrlo življenjsko tovarišico Marijo, roj. Tušek, ki je bila nekoč ena najbolj, požrtvovalnih ijudsko-prosvetnih delavk v najhujši dobi narodnostnih bojev. Pisatelj dr. Alojzij Kraigher jima je postavil v svojem romanu Kontrolor Skrobar najlepši .in trajen spomenik , v osebah Severja in Severice,, ki sta edina neoma-deževana in konstruktivna lika v tem sijajnem naturalističnem delu.
bo to v vzpodbudo mlademu učiteljskemu rodu, j« popustil.
Tovariš Josip Klemenčič je bil rojen kot kmečki sin v Ča-govi v Slov. goricah. Slabi zgledi domačega nemčurskega šolni-
Z razpadom Avstro-o©rske je Višji šolski svet v Ljubljani poklical tov. Klemenčiča na težko in važno službeno mesto upravitelja pobrežke šole. S kletvico »De.r bindische Oberlehrer, der
ka so ga odvračali od učitelj- verfluchte Hond, ist schon da« skega poklica; želel si je iti na kmetijsko šoilo. Ker pa je bila vendarle želja domačih, da postane šolnik, je sklenil: »Če pa že moram biti učitelj, hočem biti mladini dn svojemu narodu res pravi vzgojitelj!« Ko je hr^jl nekoč Učiteljskega tovariša iz
Komaj sem našel Klemenčičevo, vso v cvetju in med drevjem stoječo hišico sredi polja v Gajev! 13 na Pobrežju v Mariboru. Ko sem povprašal pri neki hiši za »starega Klemenčiča«, so m; rekli: »Pri tistem-le kmetu vprašajte za bližnjico! Če mu poveste, da greste h Klemenčičevim, vas bo . rad pustil po bližnjici, čez, ozare. Da, Klemenčič. to vam je res ‘poštenjak, da malo takih!« To je bila iskrena, neponarejen a karakteristik? no-brežkega delavca, 'najbrž enega njegovih učenoev, o njegovem učitelju.
Ko sem končno dospel do njegovega skromnega tuskuluma, sem ga hašel sedečega med dvema pobreškima .dijakoma, ki ju je inštruiral matematiko. Pravi, da dela to sebi v zabavo kot. ljubitelj • matematike • in da se. tako neprestano pomlaja ter ima to. »pomlajevalno kuro« še povrhu — zastonj. •
Nerad mi je dal nekaj podatkov. iz svojega življenja; šele ko sem mu zatrjeval, da je to za »Prosvetnega delavca« in da
tiste dobe, ga je prevzela misel nekega članka, da »narod spoštuje in ljubi posebno onega učitelja, ki mu tudi gmotno pomaga«. To mu je bilo v nadaljnjem poklicnem življenju vodilo. Čeprav pravi pregovor, da nihče ne more biti prerok v svoji domovini, 'je na svojem prvem službenem mestu v domačem kraju s svojim delom in vedenjem pokazal, da to vedno ne drži. Poleg vzgoje mladine se je lotil izobraževanja vaščanov v naprednem gospodarstvu. Nemcem je bilo to trn v pet: in so ga premestili k Trojici, tej nemčurski trdnjavi v avstro-ogrski dobi- Tu je doživljal 's svojo družino trnovo pot, pa'tudi zmagoslavje. Kot zver so ga preganjali iz stanovanja v stanovanje, tako da je od njegovih štirih otrok bil vsak rojen v drugi hiši; toda vrla in zavedna zakonca nista klonila. Nemci so se jih hoteli znebiti, pa jih je vzel nazadnje k sebi dr. Kraigher, kar je nemčurje še bolj razkužilo, ker so vedeli, da se bosta oba še uspešneje borila proti vsenemški penetraciji. Tov. Klemenčič je ustanavljal kulturna in gospodarska društva, pospeševal umno sadjarstvo, ki je v teh krajih najbolj donosno, sam je napisal praktično knjižico »Sadjarstvo«, izdano 1. 1909 pri Učiteljski tiskarni »za pouk v ljudski šoli in za kmečke potrebe«. ki je izšla še leta 1949 pri MD v pomnoženi izdaji. Njegova družica je našla ob gospodinjstvu,- vzgoji svojih otrok, bd katerih so zdaj Milan, Mara in Vera v učiteljski službi, naj-mlajši, Ivan, pa inženir in podpredsednik OLO Ljubljana, še čas zg odrsko udejstvovanje in je celo napisala igro »Prleško g os til vanj e«.
ga je sprejela sf analiziram a in zaslepljena mladina mariborske periferije; toda v kratkem času je - s slovensko pesmijo; šolsko kuhinjo, z ustanovitvijo ob5. RK, Sokola, pevskega društva Zarja, te! še danes pod taktirko dn. Rajka Sikoška iim Milana Klemenčiča uspešno deluje, slovenskega Gasilskega društva, Sadjarskega in vrtnarskega društva ter predvsem s svojim priznanim pedagoškim taktom imel kmalu vse prebivalstvo- za seboj in neki hemčur je resignirano rekel: »Hatten die deutschen Lebrer auch so etwas tun konnen, aber die Trotteln hab’n nur g'soffe!n!«, s čimer pač ni mogel bolje karakterizi-rati' šolo - ponemčevalnico na naši severni meji in dati nehote priznanje slovenskemu učiteljstvu. Mati Klemenčičeva pa je v tistih prvih povojnih letih, ko za slovenskega učitelja nf bilo dobiti v. mestni okolici hrane, kuhala za vse učiteljstvo in za mladino, povrhu pa še sodelovala na odrih kulturnih društev. Mnoga so bila odlikovanja, priznanja jn pohvale, ki jih je prejel tov. Klemenčič za svoje nesebično in uspešno delo med ljudstvom; med drugim je prejel bronasto medaljo Jugoslovanskega pevskega saveza, srebrno JRK, srebrno kolajno GR LRS 1. dr: Pisal je tudi v strokovne. stanovske in pedagoške liste. Velik je tudi njegov delež pri uresničitvi izdaje Lav-tarjevih računic, Kot pokojni pedagog Senkovič in drugi spada tudi on med tisto generacijo Schreinerjevih učencev, k; so med prvimi z vsem idealizmom uresničevali njegove ideje kot
izvrstni pedagogi in metodiki ter ljudski izobraževalci.
Doba okupacije je tudi njega in njegovo družino prizadela z izseljevanjem; njegov najmlajši sin je odšel v partizane. Po osvoboditvi je tov. Klemenčič med prvim; prijel za delo v Pobrežju in je še danes aktivni član mnogih društev, blagajnik GD, Partizana i. dr. Ko mu ob koncu v imenu vseh starejših in mlajših tovarišev želimo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu njegove družine in onega roda Pobrežanov, ki jih je sam vzgajal v poštene, zavedne in napredne ljudi, naj. mi bo dovoljena še ta primera:
Razne konfesije so znale svoje velike idejne- borce in mučenike ovekovečiti v »Življenju svetnikov«. Slovencem niso priznali nobenega. Toda imamo jih, svoje velike može, mučenike in junake, ki so se borili v preteklosti z neupogljivo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, svet-
V letošnjih počitnicah je imela smrt v naših vrstah "žal bogato žetev.
Dne 14. avgusta 1956 je umrla tov. GABRIJELA SENKOVIČ, rojena Gorišek, soproga preminulega obl. šol. nadzornika in slov. pedagoga Matije Senkoviča. Pokojnica,-je bila rojena 4. 'februarja leta 1881 v Rušah, kjer je bila tudi učiteljica ročnih del. Skupaj z njenim mbžem, takrat učite: jem v Rušah, v tem .»Slovenskem Beogradu«, kakor sb ga imenovali Nemci! so jo z -drugimi zavednimi Rušani odpeljali v graške vojaške zapore, kjer si je nakopala ruda bolezen. Pokojnica je uživala kot učiteljica velik ugled.
Istega dne je bil na lastno željo, da bi ga lahko pripeljali v domovino, upepeljen v Gradcu dtie 11, avgusta umrli bivši učitelj v Laiporju in šolski upravitelj v SpodnJ Polskavi tovariš AVGUST KOPRIVA, učiteljev sin, rojen 9. avgusta leta 1883 v
šolski upravitelj v Žalcu. Bil je kmečki sin, rojen 26. avgusta leta 1903. Najprej je bil učitelj v Radljah ob Dravi (prej Maren-berguj, nato pa 31 let v Žalcu. Bi: je član in odbornik mnogih
organizacij in društev, med drt** gimi ZK, SZDL, ZB, RK, Partizana, Svobode, tajnik občinskega sindikalnega sveta in član
oss.
Slava njihovemu spominu!


3.
niške like deia In trpljenja, lju- Kamnici pr: Mariboru. Bil je med
di, tovariše in tovarišice v na-	—:-----*	'
šem stanu, ki so z žrtvijo lastnega zdravja, ugodja in materialnih dobrin vse svoje življenje darovali molče in z ljubeznijo s voj j domovini.
Naj se torej gornje skromne vrstice ne razumejo’ kot slavospev posamezniku, ampak kot droben donesek k bodočemu večjemu delu iz slavne preteklosti naših že mrtvih in živih najstarejših zaslužnih tovarišev v našem šolhiškem stanu: še aktivnim v zgled, posebno najmlajšemu rodu učiteljev in profesorjev, ki nič ne ve o tem, koliko žrtev je stalo njih prednike in kakšne so bile okoliščine in pogoji v delu naših najstarejših tovarišev, da so, kljub neštetim nasprotovanjem -tujih in domačih reakcionarnih elementov, -pomagali ohranit! naš narod v oni zavesti, ki je rodila Pašo svobodo.
___	Alfonz Kopriva
K pripravam za šolsko reformo
»Slovenski poročevalec« z dne 7. septembra napoveduje v članku »Priprave za reformo špl-stva«, da bo v septembru in oktobru več sestankov zvezne komisije za reformo šolstva ter njenih podkomisij, na katerih bodo dokončno izdelali elaborate o glavnih vprašanjih, da bi končno določili obrise novega šolskega sistema. Med drugim še omenja, da gre za določitev vsebine učnih programov, učnih metod ter notranjo organizacijo osemletnih šol in gimnazij: Posebej pripravljajo predlog celotnega šolskega sistema za sejo komisije v oktobru. Po tej seji bo predlog o novem sistemu bržkone dan v javno razpravo. Tako pravi naš dnevnik.
NOVO!
Vse prosvetne delavce obveščamo, da je izšel
KOLEDAR
PROSVETNIH DELAVCEV 1958-57
Koledar obsega 208 strani z glavnimi statističnimi podatki o naši domovini, izvlečki uredb o službovanju, o standardih šolske, opreme in o Društvih učiteljev in profesor-, jev. Vezan je v polivinil, cena 200 din. Prosimo, da ga naročite skupinsko vsaj po 5 izvodov. Le na najmanjše šole bomo odpošiljali tudi posamezne izvode. Naročila in vplačila sprejema založba ' »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ulica 2. Samo naročila pa sprejema tudi uprava »Prosvetnega delavca«, Ljubljana, Nazorjeva ulica 3.
,Zora-film‘
u novoj školskof godini nudi Vam svoje dijafil-move i filmove na 16 mm trači.
Filmov! 1 dtjafilmovi u poduzeču »Zora-film« proizvode se pod stručnim rukovodstvom redakcionog odbora.
Kod narudžb: dijafilmova do 15. X. o. g. Okrajni narodni odbori kod večih narudžbi uživaj u specijalni privremeni popust, koji zavisi o broju naručenih filmova, a kreče se izmedju 15 i 35%.
Snabdijte Vaše škole ovim savremenim nastavnim sred-stvima.
Za katalog filmova 1 dijafilmova, kao i informacije, obra-tite se na
»Zora-film«, Zagreb, Kruge 48
Telefon: 25-243 i 37-955
Doslej smo razpravljali v glavnem le o načeCnih vprašanjih šolske reforme, sedaj pa že prehajamo h konkretnim oblikam bodočega šolskega sistema. Ker je to brez dvoma najtežja naloga. ne bo odveč, če dodamo še kak predlog.
Najprej nekaj besed o popravnih izpitih. Kljub spremenjenemu roku in obvezni pripravi za opravljanje popravnih izpitov, so le-ti še vedno neprijetno in hudo breme za dijaka in učitelja. Mnogi pedagogi menijo, da so popravni izpiti nepotrebni, zato jih je treba odpraviti. Res je, da se odstotek učnih uspehov Po končanih izpitih nekoliko zviša; to pa je tud; vse, kar z njimi dosežemo. Ce pa vprašamo izpraševalce, za koliko £e je izboljšalo splošno znanje dijakov, kj smo ga s popravnim izpitom hotelj doseči, je odgovor v splošnem negativen. Čemu torej opravljati nčko delo, če že po dolgoletnih izkušnjah vemo, da ne bo rodilo zaželenega uspeha. Znano je tudi. da se mnogi dijaki rad; zanašajo na popravne izpite, zato med šolskim letom ■ tudii manj prizadevajo. Prepričan sem, da bj se učn; uspehi tud; brez popravnih izpitov izboljšali. Za odpravo popravnih izpitov je najprimernejši čas začetek šolskega leta. Tak ukrep bj se dal izvesti tudj pred izvedbo šolske reforme,.
Večina statistik o letnih učnih uspehih poudarja, da je največ slabih ocen iz matematike in tujega jezika, ponekod pa tudi iz zemljepisa. Vzroki so različni Poglejmo, če bi se dalo kaj ukreniti. Primerjal sem oba učbenika za računstvo: Računioo za četrti razred osnovne šole (Rape, Sežun, Završnik) ter Aritmetiko ‘.n. algebro za I. razred gimnazij (Žabkar). Skoro ista učna snov, samo da je drugi učbenik zahtevnejši. kar je za višjo stopnjo razumljivo Tu nimamo kaj popravljati. Učitelja obeh stopenj bi lahko napravila takle preizkus. Učitelj četrtega razreda osnovne šole bj lahko napravil z učene; nekaj vaj po gimnazijskem učbeniku, ker je ©nov ista,
in tako seznanil učenca z višjimi zahtevami. Gimnazijski učitelj bi po osnovnošolskem učbeniku spoznal metodično pot, po kateri se je učenec učil računstva db vstopa v gimnazijo. Učencu bi tako olajšal prehod k višjim zahtevam matematike.
O pouku tujih jezikov smo že mnogo razpravljali. Za dosego boljših učnih uspehov v tem predmetu j« možno samo dvoje: sli prenesti začetek pouka tujega jezika v višji razred, ko je učenec zrelejši' "in že navaj en predmetnega pouka, ali pa prilagoditi metodo jezikovnega pouka učenčev; zmogljivosti.
Zemljepisni pouk se v I. razredu gimnazije ne nadaljuje tam, kjer je učenec v 4. razredu osnovne šoje nehal. Namesto da bi v duhu in po zemljevidu potoval po lastni domovini:, jo sreča šele v IV. razredu gimnazije. Splošne zemljepisne pojme bi bilo mogoče obravnavati vzporedno z obravnavo Jugoslavije. V II. razredu spoznava zgodovino Južnih Slovanov na Balkanu, v zemljepisu pa. potuje po izven evropskih zemljinah.
Tudi na take malenkosti bo morala gledati šolska reforma, če hočemo napravit; šolo življenjsko.	-nik
Iz drugih republik:
Dodatki
za prosvetne inšpektorje
in načelnike
Nekateri okraji (Čakovec, Dubrovnik, Koprivnica, Našice, Ogulin, Pula, Vinkove: in Zadar) dajejo svojim inšpektorjem poleg dopolnilne plače še dodatek za težje pogoje dela v znesku din 1000 — 3000.' Dopolnilni prejemki načelnikov (funkcijski dodatek, dopolnilna plača, a v 4 okrajih še dodatek za težje pogoje- dela) znašajo od 6000 do 11500 din, a dopolnilni prejemki šol. inšpektorjev (dopolnilna plača in dodatek za težje pogoje) od 2500 do 8250 din. (Školske novine 7. 9. 56.)
A pri nas? »Intencija zakonodajalca vsekakor ni bila v tem, da bi se z novo ureditvijo prejemkov le-t! znižali prosvetnim uslužbencem.« (Drž. sekretariat za splošno upravo in proračun v zvezi z navodilom Zveznega drž. sekretariata za občo upravo in proračun o povišanju temeljne plače uslužbencem-pri-pravnikom. (Objave SPK LRS št. 2/56.) A vendar so se z omenjeno uredbo prejemki šol. inšpektorjev v večini okrajev LRS znižali za 1000 ’ din, za kolikor so se znižale temeljne plače, dopolnilne pa ostale iste,
___	'	... YM
obema vojnama odličen šolski organizator, priznan zadružni delavec kot ustanovitelj Olepševalnega društva, zadružne sušilnice, ergele, inicjatoir in tajnik Zadruge za elektrifikacijo Pragerskega in Spodnje Polskave in odbornik gasilskega drušiva, za katerega napredek je skrbel še po osvoboditvi. Njegov: trije še živeči sinovi so znani slovenski šolniki in avtorji strokovnih m pedagoških Člankov ter. šolskih knjig.
V torek istega dne je nenadoma izdihnila v mariborski bolnišnici . tov. DRAGICA FRASOVA, rojena Khaflič, profesor ‘ na' I.- gim- -naziji v Mariboru., Bila je kot blagajničarka Društva učiteljev jn profesorjev izredno požrtvovalna sindikalna delavka, najboljša tovarišica, nadvse ljubeča in skrbna mati svojima še., nepreskrbljenima hčerama ter izborna profesorica matematike, spoštovana tn (priljubljena prj mladini in starših. Rodila se je kot profesorjeva hči 21. januarja leta 1910 v Idriji. . Njeno prvo službeno mesto je bilo na meščanski šoli v Tjtelu v Srbiji, nadalje v Ribnici na Dolenjskem. na ženski realni gimnaziji v Ljubljani ter na I. gimnaziji v Mariboru. Med vojno je delila usodo večine slovenske inteligence; bila je izgnana iz domovine. Po osvoboditvi je kot agilna članica SZDL, ZK, RK in drugih delala na terenu. Pretresljivo slovo ob preranem grobu je izpričalo njeno splošno priljubljenost, v vrstah mariborskih, prosvetnih delavcev pa bo ostala z* njo velika vrzel. .
Dne 14. avgusta tega leta je . nepričakovano in za vedno odšel od nas, potem ko je bil prihitel na občinski praznik svoje rojstne vasi Ribnice na Pohorju, zaslužni javni delavec MAKS PIVC,
Vam nudijo poleg učbenikov, ki jih dobite pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani, tudi še naslednja dela;
1.	Zbornik dokumentov in podatkov o narodno - osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov.
2.	Izbrana dela Edvarda Kardieja:	O problemih naše
socialistične graditve.
Kultura in zgodovina:
Ceram C. V.: Pokopane kulture;
Burckhardt Jakob: Renesančna kultura v Italiji; Taylor A. J. P.: Habsburška monarhija 1809—1918; Nehru Djavaharlal: Odkritje Indije;
Pirenne Henri: Srednjeveška meta.
Priporočamo Vam tudi naslednje knjige:
Jeans James: Zgodovina fizike;
Laberenne Paul: Nastanek svetov;
Rousseau Pierre: Zgodovina znanosti;
Zgodovina narodov Jugoslavije;
Žlebnik Leon: Obča zgodovina pedagogike, itd. Zahtevajte Jubilejni katalog šolskih izdaj, Katalog šolskih knjig in učil ka leto 1956-57 in Cenik šolskih ter pisarniških potrebščin, Katalog muzikalij, ki Vam jih pošlje:
GR2JHVM ZfiLOŽSfl SLOVENIJE V LJUBLJANI Mesini trg 26
išsaaMiStil
i
i
i
i
i
i
i
1
50000000©000^0000000000^i
. 1
,v IIkr >t ~' E??,

Revija
Jezik
in
slovstvo
Letošnji letnik revije bo obsegal osem številk po tri tiskane pole (48 -strani). Prva številka izide 15. oktobra, zadnja 15. maja. Celoletna naročnina znaša 450 din.
Naročila in vplačila sprejema uprava založbe »Mladinska knjiga«, Ljubljana, Tomšičeva ulica 2, pošt. predal 36, telefon 21-593, tekoč.; račun pri Komunalni banki v .Ljubljani št. 60-KB-1-Z-67.
Vsem dosedanjim naročnikom revije »Jezik in slovstvo« sporočamo, da jim bomo tudi drugi letnik pošiljali, ne da bi se- nam še posebej na novo priglasili (sporočite nam le morebitne spremembe naslova).
Založba »MLADINSKA KNJIGA« Ljubljana, Tomšičeva ul. 2
3°CXDOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOC
'OOOOOOOOOOOOOOOOOGOC Joe

r
&
Založba
..MLADINSKA KNJIGA'
Ai
LISTI
CICIBM šfsv. 1 — ie izšla
PI0NIH štev. 1 — izide 28. septembra
PIONIRSKI LIST štev. 1 — izide 3. oktobra
M 0 V E KNJIGE:
KNJIŽNICA
»ČEBELICA«:
KNJIŽNICA
A. Martič: BELKO — ilustrirala V. Borčič, 50 din, vezana 110 din — že izšla.
cena broš.
J. Jalen: BOBRI, I. del — ilustriral M. Bizovičar, cena
»SINJI GALEB«: broš. 90 din, vez. 150 din — že izšla.
KNJIŽNICA
»KONDOR«:
ZBIRKA
»GLOBNS-
P0T0PISI«:
IZ ŽIVLJENJA ŽIVALI:
KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE:
KNJIŽNICA ZA MLADINO:
F. Bevk: KAPLAN MARTIN ČEDERMAC — fo izšla.
A. S. Puškin: STOTNIKOVA Hči — že izšla.
Homer: ILIADA — izide v kratkem.
Enotna cena: mehko vezana 130 din, trdo 250 din.
M. Herzog: ANAPURNA — je že izšla, cena 300 din.
J. Matjašič: IZ ŽIVLJENJA NAJMANJŠIH — že izšla, cena 300 din.
A. Polenec: NASTANEK ŽIVLJENJA — že izšla, cena 300 din.
F.	Bevk: PETER KLEPEC — broš. 110 din, kart. 130 din. Langus: POTOVANJE V TISOČERA MESTA — broš. 250 dinarjev, poipl. 350 din.
R. L. Stevenson: OTOK ZAKLADOV — broš. 270 din, poipl. 370 din, celo pl. 470 din.
C. Dickens: PUSTA HIŠA, i. in H. del — 980 din.
G.	A. Burger: MiiNCHHAUSEN afi LAŽNIV! KLUKEC, ppl. 380 din.
M. Kranjec: ČARNI NASMEH — broš. 190, ppl. 260 din. R. VVright: OTROCI STRICA TOMA — broš. 190 din, ppl. 260 din.
I. Tavčar: CVETJE V JESENI — broš. 130 din, poipl. 190 din.
ZALOŽBI! »MLADINSKA KNJIGA« oddelek za prodajo knjig in listov Ljubljana, Tomšičeva ulica 2
*