Leto XIII. št. 9 15. september 1966 CINKARNAR [GLAS I L 0 DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE DELO CENTRALNIH ORGANOV UPRAVLJANJA Centralni delavski svet je imel od izvolitve v aprilu pa do konca meseca avgusta 1966 štiri redne in eno izredno sejo, sestajal se j'e torej vsakih 24 dni. Udeležba na sejah je bila nezadovoljiva, saj se jih je povprečno udeležilo po 38,6 članov ali 68,2 %, kar je za CDS s 5? člani odločno premalo. Povprečni izostanek 18 članov, od tega je 8 do 9 članov izostalo neopravičeno je vsekakor precej velik in nesprejemljiv. Tem članom, posebno pa tistim, ki izostajajo neopravičeno, bodo morale naše politične organizacije, oziroma kolektiv posvetiti več pozornosti. Svoje izostajanje morajo ti člani opravičiti pred kolektivom, saj jih je le-ta izvolil v organe upravljanja, da v njegovem imenu upravljajo podjetje. tovljenih nepravilnosti. Nadalje je CDS na tej seji odobril službeno potovanje na Nizozemsko strokovnjaku ŽTP Maribora. Ta strokovnjak je skupno z našim predstavnikom pregledal in ugotovil sposobnost cistern za prevoz žveplene kisline, ki jih nameravamo kupiti na Nizozemskem. Cena cistern je zelo ugodna. Na tej seji je CDS, na predlog komisij za urejevanje kršitev delovnih dolžnosti, s tajnim glasovanjem izglasoval odpust iz delovne organizacije sedmih nediscipliniranih članov. Na svoji črtrti seji je CDS obravnaval in potrdil poročilo Montaža naprav v obratu rafinacije cinka — New Jersey naglo napreduje. Pričetek obratovanja teh naprav pomeni za naš kolektiv veliko pridobitev; poleg tega, da bomo proizvajali izredno čist cink (99,995% Zn) bomo pridobivali tudi kadmij in svinec. Prva seja po izvolitvi polovice članov CDS je bila posvečena konstituiranju centralnega delavskega sveta. Člani so s tajnim glasovanjem izvolili svojega predsednika in namestnika predsednika. Zak predsednika je bil izvoljen tovariš Janko Rebov, kemijski tehnik v OOB, za namestnika predsednika pa tovariš ing. Milan Krivec, obratovodja mehaničnih delavnic. Na tej seji so se člani sveta tudi seznanili s potekom volitev v organe upravljanja v našem podjetju. Nadalje je CDS tudi izvolil novi upravni odbor, ki šteje skupaj z glavnim direktorjem 11 članov. Imena članov UO so bila objavljena v Cinkamarju 15. maja. Svojo drugo sejo je CDS posvetil obdelavi in potrditvi pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Potrdil je tudi ostale pravilnike, in sicer: Pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po ekonomskem učinku, Pravilnik o izdajanju in tiskanju glasila »Cirkarnar«, Pravilnik centra za strokovno izobraževanje, Pravilnik o štipendiranju, Pravilnik o uporabi osebnega avtomobila in Pravilnik za tehnične izboljšave. Vsi navedeni pravilniki so sestavni del Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Na tej seji je CDS tudi odobril kredit za dovršitev ledame; led potrebujemo v OOB. Za obrat Mozirje pa je odobril izgradnjo skladišča, ki ga ta obrat potrebuje za ^skladiščenje vnetljivih tekočin. Na svoji tretji seji je CDS potrdil prevzem uprave podjot-ja po novem upravnem odporu. Obravnaval in kritično je pre- gledal proizvodnjo in izvršitev planskih nalog za prvih pet mesecev letošnjega leta. Potrdil je poročilo o izgradnji objektov nove žveplene kisline, pra-žame in rafinacije cinka. Kritično je pregledal in ocenil prva izplačila osebnih dohodkov po novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki velja od 1. aprila dalje. Po razpravi je imenoval tudi sedemčlansko komisijo, ki je imela nalogo, da temeljito preanalizira celoten pravilnik. Ugotoviti je morala vse napake in pomanjkljivosti v pravilniku ter skupno s komisijo, ki jo je imenovala polletna konferenca sindikalne organizacije podlagati centralnemu delavskemu svetu, oziroma upravnemu odboru, spremembo ugo- o poslovnih rezultatih, doseženih v prvem polletju 1966. Nadalje je soglasno sklenil, da naše podjetje pristopi kot soustanovitelj k poslovnemu združenju »Union gas«. Za oddih‘in rekreacijo članov našega kolektiva je CDS odobril nakup počitniškega doma »Rinka« v Solčavi. Dom je odprt od 1. avgusta 1966 dalje. Na tej seji je tudi potrdil sklep delavskega sveta enote metalurgije oziroma predlog UO, da se delavcem na delovriem mestu »čistilec destilacijskih peči« od 1. avgusta 1966 dalje prizna vročinski dodatek v višini 50 točk. Spremenil je svoj sklep, ki določa nadomestilo za redni letni dopust. (Nadaljevan)c na 2. strani) PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST V AVGUSTU | ii V avgustu je proizvod- P, i * nja potekala v okviru plan- i s kih zadolžitev z izjemo d obrata žlebov in cevi, kjer d i1 je bila proizvodnja in pn> dj i1 daja pod planom. Ker je to i d naš najbolj akumulativen d, i1 proizvod, je ta izpad pror l '| i1 izvodnje in prodaje občut- i *j d no vplival na zmanjšanje dj d (dohodka. Obrat topilnice, d( d delno zaradi remonta peči d, d in velike vročine, ni dose- d, 1 gel osnovnega plana. Zasto- i 'i d ji so se pojavih tudi v pro- 1 *i J izvodnji žveplene kislina ([i zaradi Okvar na fluosolid- d| nih reaktorjih. V prvem n polletju modre galice ni- n smo proizvajali zaradi po- 1 i manjkanja bakra, zato je 1 i proizvodnja pod planom. 1 ( Zaradi zastojev v preteklih ’ I mesecih in zaradi pomanj- 1i kanja žveplene kisline je bila v tem mesecu pod J planom tudi proizvodnja j j superfosfata. V zadnjih me- j,i secih opažamo tudi pri or-ganskih barvilih, da proda- j ja zaostaja za prodajo v p prvih mesecih letošnjega; p leta, kar je posledica no- (i vega gospodarskega razvoja naše države. V avgustu pa je stekla proizvodnja nove žveplene kisline, tako da smo zabeležili že proizvodnjo 689 ton žveplene kisline v novem obratu. Kljub navedenim zastojem proizvodnje pa je letni ji proizvodni plan dosežen z , i 69,5 % torej je presežen za , i 3,1 %, kumulativno pa smo v osmih mesecih letošnjega J leta ustvarili za 16,8 % več- f jo proizvodnjo kot v istem J (i razdobju lanskega leta. Te \ proizvodne rezultate pa J ii smo dosegli z bistveno ne-ii spremenjenim številom zait poslenih, tako da ugotavljamo tudi porast produktivnosti v tem razdobju. Produktivnost dela je v letošnjem letu za 16,1 % večja od dosežene produktiv-i1 nosti v razdobju januar— d avgust 1965. i > Izvoz je bil v avgustu po f vrednosti pod planom. Vzrok je isti kot v prejš"-^ njih mesecih — zaradi pomanjkanja domačih cinko-vih koncentratov smo morali le-te uvoziti in sedaj vračamo surovi cink iz naslova predelave uvoženih cinikovih koncentratov. Iz navedenih razlogov je tudi (Nadaljevanje na 2. strani) CINK V GRADBENIŠTVU C 'nk — kdo ga ne pozna? Verjetno ga vsi poznamo, ne vemo pa v kakšne namene ga uporabljajo. Danes vedno znova iščemo nove gradbene materiale, da bi za vsako ceno našli kaj novega, pri tem pa cesto grešimo. Pri iskanju novega nam po navadi zmanjka časa, da bi se lahko temeljito spoznali z že preizkušenimi in cenejšimi materiali, zato se sigurno izplača, če staro znanje obnovimo in povemo, kaj je novega na tem področju. Da bi mogli oceniti vrednost cinka kot gradbenega materiala si bomo nadrobno ogledali pogoje uporabe. Cinik v obliki cin-kove pločevine ali kot zaščitnik kovinskih konstrukcij ima v sodobnem življenju vsestransko uprabnost; zato poglejmo kako se obnaša, kadar je izpostavljen atmosferi, kako se obnaša pri stiku z vodo, nadalje z ostalimi kovinami in raznimi gradbenimi materiali, ali iga lahko uporabimo pod zemljo in podobno. Cink izpostavljen atmosferi Kadar svežo cinkovo površino izpostavimo delovanju zraka in dežja, kmalu opazimo, da je posivela. Sprememba lepe srebmosive barve cinka v tem- b) Čistost cinka je praktično nepomembna za njegovo življenjsko dobo. c) Žveplo kot produkt zgorevanja goriv je največji sovraž- nik cinka in ostalih materialov. Cinkove površine izredno počasi korodirajo ob morju ali na deželi daleč proč od mestnih in industrijskih naselij. Prisotnost soli v atmosferi ne vpliva na potek korozije. Tako praksa kot razni preizkusi so potrdili, da cinkova pločevina debeline 0,8 mm na strehi nekje ob morju vzdrži 100 let, dobro pocinkana pločevina pa 20 let. Žveplo v zraku vedno pospešuje razpadanje cinka. Atmosfersko žveplo hitro oksidira v žvepleno kislino, ki je, zaradi obilice vlage zeilo razredčena in še bolj agresivna in napada zaščitno plast bazičnega cinkove-ga karbonata ter ga pretvarja v lahko topen cinkov sulfat, ki ga z lahkoto odnaša dež. Tako pride do verižne reakcije, pri kateri se vedno znova troši cink za nastajanje cinkovega karbonata, ki ga blaga žveplena kislina topi, sloj cinka pa je vedno tanjši. Hitrost razpadanja cinka je direktno odvisna od količine žvepla v zraku, (Nadaljevanjo na 3. strani) Delo centralnih organov upravljanja (Nadaljevanje s 1. strani) Svojo izredno sejo pa je CDS posvetil poročilu, oziroma predlogu upravnega odbora o ponovno izvršeni inventuri osnovnih sredstev, Izkazane viške in rnanjke je delavski svet potrdil, potrdil pa je tudi nekaj osebnih obremenitev. Sprejel, in potrdil je tudi več sklepov, s katerimi je določeno knjižno vodenje vseh osnovnih sredstev. Še preden je pričela obratovati plritna linija v novem obratu za proizvodnjo žveplene kisline, *ta žerjava nad rudnim dvorom izpraznila mnogo vagonov, natovorjenih s cinkovim in piritnim koncentratom. nosivo pomeni da se je na ]x> vršini napravila tanka zaščitna plast, ki ščiti kovino pred nadaljnjim razpadanjem pod vplivom raznih korozijskih procesov. V čisti atmosferi je ta zaščitna plast zelo učinkovita in da cinku izredno dolgo življenjsko dobo. O uporabnosti cinka v atmosferi lahko napravimo dva zaključka, ki sta plod številnih raziskav in 150 letnih izkušenj: a) Stopnja razpadanja cinkoJ ve površine zavisi predvsem od okolja, kjer je cink uporabljen. CIN K l R N P S temi sklepi je določil kdo odgovarja za točno in ažurno vodenje osnovnih sredstev. Viški in manjki pri inventuri osnovnih sredstev se v prihodnje ne bi smeli več pojavljati. UPRAVNI ODBOR l-pravni odbor podjetja, izvoljen je bil v maju, je imel do konca avgusta sedem sej, sestajal se je torej približno vsakih 15 dni.-. Udeležba na sejah je bila zelo odbora, saj je bilo navzočih 'povprečno desert članov ali 91 *>/,>. Svopj odsotnost so člani vedno opravičili; neopravičenih izostankov ni bilo. Na svoji prvi seji, udeležili so sč' je tudi člani prejšnjega upravnega odbora, je UO sprejel in potrdil poročilo prejšnjega UO ter potrdil prevzem uprave podjetja. Na.tej seji se je tudi konstituiral, izvolil je svojega predsednika in namestnika predsednika. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tovariš Vili Raznoinik, dipl. int, za namestnika predsednika pa tovariš Ljubo Kompan, kemijski tehnik. Na drugi seji je upravni odbor odobril več službenih potovanj v inozemstvo, tako je tovarišu glavnemu direktorju odobril službeno potovanje v Italijo in Francijo, tovarišu Jakobu Raspotniku, dipl. inž. na Nizozemsko, tovarišici Jožici Farčnikovi, dipl. inž. in tovarišu Milanu Krivcu, inž. v Avstrijo, tovarišu Bernardu Ko-stevcu, dipl. inž. pa v Zvezno republiko Nemčijo. Nadalje je na tej seji odobril odpis razlike v znesku 50,47 N-din, ki je nastala ob prodaji cinkove pločevine neki norveški firmi. Tovarišu Danilu Kosu, elektrikarju je odobril trimesečni izredni neplačani dopust. Na tretji seji je upravni odbor obravnaval pritožbe naših delavcev, ki so se pritožili zaradi razvrstitve na delovno mesto. Na tej seji je dvema našima delavcema odobril posojilo za individualno stanovanjsko izgradnjo, in sicer 5.000 N-din, in pa 2.000 N-din. Nadalje je na tej seji obravnaval več prošenj za dotacijo. Ker so tozadevna sredstva že v začetku leta plansko razdeljena je večinoma vse prošnje zavrnil, oziroma odstopil v rešitev izvršnemu odboru sindikalne podružnice. Na četrti redni seji je UO obravnaval izpolnitev planskih nalog v prvih štirih mesecih tega leta. Nadalje je na tej seji odobril trimesečno prakso na Poljskem tovarišu Rastislavu Catru, tehniku v kemiji I. Sprejel je predlog glede dodelitve pavšala kurjačem parnega kotla za delo na parnem stroju. Nadalje je na tei seji sprejel predlog, da se delavcem na delovnem me- stu »čistilec destilacijskih peči« dodeli vročinski dodaitek. Poleg tega je na tej seji obravnaval še več prošenj za dotacije, ki jih naslavljajo na upravni odbor razne šole, društva itd. Svojo peto sejo je upravni odbor posvetil v glavnem poročilu o doseženih poslovnih rezultatih v prvem polletju letošnjega leta. Odobril je zvišanje posojila graditeljem zadružnih hišic na Hudinji do višine 40.000 N-din, Nadalje je predlagal CDS spremembo sklepa, ki določa nadomestilo za redni letni dopust. Na tej seji je sprejel tudi predlog o nakupu počitniškega doma »Rinka« v Solčavi. Sprejel je tudi predlog, da naše podjetje pristopi kot soustanovitelj, poslovnega združenja »Union gas«. Za poizkuse z našimi umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi je najel več parcel pri KZ Šmarje pri Jelšah. (Nadaljevanje na 3. strani) I Proizvodnja in j; • produktivnost t (Nadaljevanje s 1. strani) letni izvozni plan dosežen le z 61,6 % — torej planska zadolžitev ni dosežena. Vrednostno smo v avgustu izvozili za 459.829 8 naših proizvodov v osmih mesecih letošnjega leta pa za 3,778.532 $. Od skupne vrednosti izvoza 3,778.532 S odpade 90 % vrednosti izvoza na konvertibilna področja, 6% na vzhodnoevropska Ji področja in 4 "j, vrednosti na izvoz na klirinška pod- ,i ročja. {» Za razdobje do konca le- < ta predvidevamo večji iz- •' voz žveplene kisline in su- 1 perfosfata, tako da bomo (l dosegli planirano vrednost 1 izvoza za leto 1966 v zne- 1 sku 6,125.000 «. Nadomestila za prve tri ZAČASNA DOLOČILA O NADOMESTILIH OSEBNEGA DOHODKA ZA PRVE TRI DNI BOLNIŠKEGA STALEŽA Na podlagi člena 25 Zakona o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 29/66), ki določa, da so delovne organizacije dolžne s splošnim aktom — sklepom, oziroma pravilnikom določiti višino nadomestila osebnega dohodka za prve tri dni bolniške odsotnosti z dela, ki se plačuje iz sredstev gospodarske organizacije, je upravni odbor podjetja v mesecu avgustu sprejel in potrdil naslednje začasne sklepe, ki določajo višino nadomestila za tri dni bolniškega sta-leža. • Stoodstotno nadomestilo za prve tri dni bolniškega staleža prejmejo tisti delavci, ki bolujejo zaradi obratne poškodbe, ki pa ni nastala po krivdi poškodovanca. Nadalje prejemajo 100 % nadomestilo tudi tisti delavci, ki bolujejo zaradi poklicne bolezni, 100 % nadomestilo prejemajo tudi vajenci. • Šhstcdcst odstotno nadomestilo za pne tri dni bolniškega staleža se pri-: zna tistim zavarovancem za nezgodo na delu, za katero je kriv zavarovanec sam. 60 % se prizna tudi za nezgodo, ki se je pripetila na poti na delo oziroma z dela. Enak odstotek se prizna tudi za nezgode, ki se pripetijo izven dela. • Sedemdeset odstotno nadomestilo za prve tri dni bolniškega staleža se prizna zavarovancem za nego 1 družinskega člana. ( 0 Osemdeset odstotno nadomestilo za prve tri dni bolniškega staleža pa se prhata za vsa ostala obolenja. Zavarovancem, ki po predpisih Temeljnega zakona o zdravstvenem zava^ rovanju ne izpolnjujejo zavarovalnega pogoja, to je, da niso neprekinjeno zaposleni 9 mesecev oziroma 18 mesecev v zadnjih dveh letih zaposlitve do nastanka bolniškega staleža prizna naslednje nadomestilo: 0 Stoodstotno nadomestilo se prizna zavarovancu za obratno poškodbo, ki ni nastal po krivdi zavarovanca, enako se prizna tudi za poiklicna obolenja. • Šestedeset odstotno nadomestilo se prizna zavarovancu za obratno poškodbo če je poškodba nastala po krivdi zavarovanca. Nadalje se prizna 60 % nadomestilo za poškodbe, ki šo nastale na poti na delo ali z dela, nadalje za nego družinskega člana in za vsa ostala obolenja. • Petdeset odstotno nadomestilo pa se prizna zavarovancem za poškodbe, ki so nastale izven dela. Poškodovanec, ki se je poškodoval na delu prejme začasno 60% nadomestilo. Razliko do 100 % nadomestila pa poškodovanec prejme, čim HTV komisija pri delavskem svetu delovne enote ugotovi, da obratna poškodba ni nastala pa krivdi ponesrečenca. Nadomestilo za prve tri dni bolniškega staleža se izplačuje v višini povpreč- nega osebnega dohodka, ki ga je imel zavarovanec v preteklem letu. Za leto 1966 se torej izračuna in izplača povprečni osebni dohodek, ki ga je zavarovanec prejel v letu 1965. Ti začasni sklepi oziroma bodoči pravilniki pa veljajo od 1. avgusta 1966 dalje. Namen teh sklepov oziroma' pravilnika je z ekonomskimi okrepi zbuditi zavest in odgovornost vseh naših delavcev, da z vzdrževanjem varnostnih in zaščitnih naprav ter z redom in piino na delovnih mestih, kakor tudi na poti na delo, domov, bolj pazijo na je zdravje ih delovno sposobnost. Nadomestila za bolezenske izostanke od treh dni naprej pa se izplačujejo po predpisih Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju. UPRAVNI ODBOR (Nadaljevanje s I. strani) Na šestem zasedanju je UO obravnaval poročilo o izvršeni inventuri osnovnih sredstev ter pripravil predlog za CDS. Nadalje je pripravil predlog za ustanovitev novega sektorja, kakor tudi predlog za imenovanje glavnega inženirja investicijskega sektorja in predlog za imenovanje glavnega inženirja vzdrževalnih obratov. Na sedmem zasedanju je upravni odbor uvedel postopek za spremembo oziroma dopolnitev Pravilnika o medsebojnih razmerjih in Statuta podjetja. Določil je tudi komisijo, ki bo pripravila ta osnutek sprememb. Našim strokovnjakom iz pre-delovnih, kemijskih in metalurških obratov je odobril več specializacij na Poljskem. Na specializaciji bodo od 7 do 30 dni — po potrebi. Nadalje je na tej seji obravnaval več prošenj, ki jih na UO pošiljajo razna društva in ustanove. • D. Murovič CINK V GRADBENIŠTVU (Nadaljevanje z 2. strani) Posledica teh procesov je mnogo krajša življenjska doba cinkove ali pocinkane pločevine. Nekje v industrijskem rajonu bo 0,8 mm debela cinkova pločevina vzdržala 50 do 80 let, dobra pocinkana pločevina pa kvečjemu 5 do 10 let. Žveplo prihaja z dimnimi plini iz industrijskih in hišnih dimnikov, pri čemer imajo dimni plini premoga manj žvepla kot dimni plini zgorelega tekočega goriva. Zlasti veliko žvepla vsebujejo odpadna te-•koča goriva, iti jih uporabljajo za kurjenje, ker so razmeroma poceni. Nagel prehod od kurjenja s premogom na kurjenje z odpadnimi olji je povzročil naglo propadanje streh v Parizu in Angliji. Ne smemo pozabiti, da je v Parizu 90 %. streh kritih s cinkovo pločevino in da zaradi zvečanih količin žvepla v zraku nastajajo občutne škode na teh strehah. b) Čestokrat logično mislimo, da bo najfinejši cink, zato ker ga v žvepleni kislini težko topimo, mnogo odpornejši v atmosferskih prilikah kot je navaden cink. Praksa je to misel odločno zavrgla in ni opaziti razlik v stopnji razpadanja cinka glede na čistost kovine. Razni poskusi pocinkovanja jeklene pločevine s cinkom, ki so mu bile dodane kovine so ostali brez pozitivnih rezultatov. Nekaj uspeha je bilo s cinkom, ki je bi'l oplemeniten ž 2% bakra. Njegova življenjska doba se (je povečala za 20% in to v mestni ali industrijski atmosferi. Nekaj upanja na boljšo obstojnost imajo cinkovi valjani izdelki oplemeniteni ž bakrom in titanom. Laboratorijski poizkusi so dali dobre rezultate, ki pa še niso potrjeni s prakso zaradi prekratkega roka uporabnosti. Iz razloženega gradiva lahko zaključimo, da je življenjska doba činkove pločevine ali pocinkane pločevine proporcialno odvisna od debeline cinkovega sloja in od zunanje okolice. Pleskanje cinkovih površin V najtežjih atmosferskih prilikah je najbolje če cinkove površine prepleskamo z obstojni---mi barvami. Sveže cinkove ali pocinkane površine so za pleskanje neprimerne, zato je najbolje, da jih za krajši čas izpostavimo vplivom atmosfere. (Nadaljevanje na 7. strani) OB IZPOPOLNITVI DVEH ZAKONOV NEKAJ VAŽNIH KVALITETNIH SPREMEMB V PREDNA-CRTU O IZMENJAVI ZAKONA O SREDSTVIH GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ IN O PREDNAČRTU ZAKONA O PRISPEVKU NA SREDSTVA SKUPNE PORABE S prednačrtom zakona o izmenjavi in dopolnitvi zakona o sredstvih gospodarskih organizacij so predvidene nekatere bistvene spremembe, ki jih je potrebno temeljito proučiti tudi v našem podjetju, zlasti z vidika gospodarnosti in rentabilnosti poslovanja Važnejše spremembe so naslednje: • Podjetja samostojno odlo. čajo o zavarovanju stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva, obratna sredstva in sredstva morajo koristiti sredstva, ki se izločajo v sklad skupne porabe v skladu z zakonom o izločevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (prejšnji 4% prispevek za stanovanjsko izgradnjo). Naprava za vlečenje žice je popolnoma avtomatizirana. Uporaba sredstev skupne porabe ni več določena z zakonom taksativno, kot do sedaj. Z novim zakonom je tudi prepuščeno kolektivom, da tudi dejansko demokratično preko statuta ali splošnih aktov odločajo o uporabi sredstev skupne porabe, ter je tako v tem določilu manifestirana krepitev samoupravnih pravic kolektivov v tem smislu, da popolnoma samostojno odločajo o uporabi sredstev skupne porabe. # Zanimivo je novo določilo, ki dovoljuje prodajo orodja državljanom ali civilnim pravnim osebam, in sicer orodja za delo, ki predstavljajo osnovna sredstva, ali sredstva skupne porabe, ki so uporabljena za obrtno dejavnost, za poljedelsko proizvodnjo in za opravljanje drugih gospodarskih dejavnosti, s katerimi se lahko bavijo državljani ali civilno pravne osebe, vendar pod pogojem, da je prodaja teh stvari organizirana z javno licitacijo. Te stvari so lahko izjemoma prodane dri ižavljanom ali civilno pravnim osebam tudi s pismeno ponudbo ali z neposredno pogodbo samo, če prodaja teh stvari ni uspela z javno licitacijo, predhodno objavljeno v dnevnem časopisu ali na drug običajen način. Dosedanji način, ki ni dovoljeval prodaje stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva in sredstva skupne porabe državljanom in civilno pravnim osebam je v praksi pogosto povzročal nelogičnosti in nepravilnosti. Mnoga podjetja so bilapri- siijena, ker so se morala razbremeniti obveze čuvanja in amortizacije, da so posamezne stvari, ki niso bile več v uporabi izbrisala iz inventarja ter šele potem prodajala na kilograme kot neuporaben stari material trgovskim podjetjem z odpadki po zelo nizkih cenah; običajno po cenah, ki so bile znatno nižje od onih, ki bi bile sicer lahko dosežene s prodajo teh stvari zainteresiranim državljanom in civilno pravnim osebam. V izogib teh nepravilnosti je v prednačrtu predvidena liberalizacija prodaje stvari, ki predstavljajo osnovna sredstva in sredstva skupne porabe, in sicer v tem smislu, da bo dovoljen popolnoma svoboden promet ob nadomestilu tržne vrednosti za 9tvari, ki jih sicer lahko državljani kupijo na tržišču kot nove in ki služijo za izvrševanje obrtne, poljedelske in drugih dejavnosti, s katerimi se po obstoječih predpisih v okviru poklica lahko bavijo državljani in civilno pravne osebe, kakor tudi stvari, ki po svojem namenu lahko služijo £a razne osebne potrebe in potrebe v gospodinjstvu. Seveda pa ne sme biti zlorabe — prodaje izpod tržnih cen in podobno ter je zato predvideno, da je prodaja stvari iz osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe in dajanja v zakup lahko opravljena samo z javno licitacijo in le izjemoma, če javna licitacija ne uspe, po pismenih .ponudbah in z neposredno pogodbo. (Nadaljevanje na 5. strani) skupne porabe po načelu dobrega gospodarja s tem, da delajo v cilju ohranitve nezmanjšane vrednosti sredstev, s kate-rimi upravljajo, če s posebnim ' zveznim zakonom ni drugače odrejeno. Proučiti je torej potrebno zavarovanje sredstev v tej smeri, da se višina premij zmanjša vendar brez rizika zmanjšanja vrednosti sredstev ob pojavu škodnih primerov (npr. stroje-lomno zavarovanje). • Obratna sredstva so tudi stvari, ki služijo kot orodje za delo, katerih doba trajanja je krajša od enega leta brez ozira na njihovo vrednost, kot tudi stvari, ki služijo kot orodje za delo in je doba trajanja daljša od enega leta, če posamezna vrednost teh stvari ne presega Vrednost 500 N-din. • Sredstva skupne porabe podjetja se uporabljajo v skladu s svojimi potrebami podjet-ja in potrebami Članov kolektiva, y skladu $ statutom ali dru-gim splošnim aktom podjetja, za,-stanovanjsko izgradnjo pa se- CINK1RN1R DOGODKI V SVETU žal časopisne stolpce še vedno najbolj polnijo vesti o vojni v Južnem Vietnamu in bombardiranju Severnega Vietnama. Kot izgleda, m ameriški predsednik Johnson prav nič pripravljen na kakršnakoli mirovna pogajanja, kljub temu, da v svojih govorih trdi ravno nasprotno. Vodilni sovjetski JAst Pravda je v enem svojih uvodnikov zapisal: »ZDA na vse načine poslabšujejo in zapletajo mednarodni položaj. Prav ZDA so odgovorne za očitno poslabšanje sovjetsko-ame-riških odnosov. Kar zadeva Sovjetsko zvezo, ni mislila in še danes ne misli, da odnosi ne bi mogli biti drugačni, kakor pa so zdaj po krivdi ZDA. Da pa bi se ti odnosi izboljšali, je nujno potrebno, da ZDA spoštujejo norme mednaitodnega prava žri da se ne vmešavajo v notranje' zaideve drugih držav in narodov.^ »Rezultat vojne v Vietnamu vemo že danes, vprašanje je le, kdaj bodo wašing- tonski vodilni krogi spoznali zgrešenost svoje agresivne politike in prenehali z nesmiselno in nečloveško vojno. Francoski predsednik De Gaul-le je trenutno na turneji po bivših francoskih kolonijah prvega septembra je obiskal Kambodžo, državo, ki meji na Vi-entnam. Prav zaradi tega in pa zaradi dejstva, da De Gaulle nasprotuje Johnsonovi politiki v Vietnamu, je ta obisk še toliko bolj pomemben. Časopisne agencije AFP, AP in Reuter poročajo, da je francoski predsednik govoril na zborovanju v Phnom Phenu, glavnem mestu Kambodže, kjer je bil v spremstvu princa Sihanuka. Na tem zborovanju je general De Gaulle dejal, da vojaška rešitev vietnamskega problema ni mogoča, pa čeprav bi vojna še tako dolgo trajala. Edinole politični sporazum lahko prinese mir temu področju, slonel pa naj bi na temeljih ženevske konference iz leta 1954. Med drugim je De Gaulle dejal tudi naslednje: »Iluzije o uporabi sile so krive za nenehno krepitev ekspedicijskih korpusov in za nepretrgano stopnjevanje vojne v Aziji vse bliže in bliže LR Kitajski. To stopnjevanje je čedalje bolj izzivalno nasproti Sovjetski zvezi. Od njega se odvrača vedno več držav v Evropi, Afriki in Latinski Ameriki. To stopnjevanje čedalje bolj ogroža mir na svetu.« Tri tedne pred zasedanjem Generalne skupščine je dosedanji generalni sekretar U Tant obvestil vse članice svetovne organizacije in Varnostni svet, da na svojem položaju ne bo ostal dalj, kot bo trajal zakoniti rok. U Tant je v zadnjem času dobil množično podporo z vseh strani, izraze spoštovanja do dola, ki ga je'opravil, in želje, da bi ostal še nadalje na položaju generalnega sekretarja, zato njegov sklep' toliko bpjj preseneča. V obrazložitvi je ‘tjj Tant zapisal, da ga je k temu prisilila okoliščina, da svetovna Kaj se všteva v zavarovalno dobo (Nadaljevanje) Opravljanje obrtniške, trgovske in gostinske samostojne dejavnosti, ki jo je zavarovanec opravljal pred 15. majem 1945 v Jugoslaviji, se šteje v posebno dobo, če- je bila ta samostojna dejavnost zavarovančev edini in glavni poklic. Opravljanje navedene dejavnosti pred 15. majem 1945 se šteje v zavat-rovalno dobo toliko časa, kolikor je bil po tem dnevu, do Uveljavitve TZPZ zavarovanec v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, pod pogojem, da je delovno razmerje trajalo najmanj 5 let. Osebi, ki je bila v delovnem razmerju po 15. maju 1945 15 oziroma več let, se šteje ves čas samostojne dejavnosti pred 15. majem 1945 v posebno dobo. Za vštetje samostojne dejavnosti v posebno dobo pa morajo biti izpolnjeni še štirje splošni pogoji, in sicer: # da je bila po tedaj veljavnih predpisih samostojna dejavnost pravilno registrirana pri pristojnih organih ali organizacijah, oziroma da je dal za njo pristojen organ predpisano redno dovoljenje, oziroma pravico; • da je zavarovanec tako dejavnost osebno opravljal; # da je imel zavarovanec predpisano strokovno izobrazbo, kadar je bila ta za posamezno dejavnost v predpisih določena; • da zavarovanec v samostojni dejavnosti ni imel v posameznem letu zaposlenih povprečno več kot pet oseb, iz-vzemši zakonca in otroke, ki so pri njem opravljali tako delo. V število petih oseb se ne vštevajo samo delavci, ki so opravljali strokovna dela v zavarovančevi samostojni dejavnosti, temveč se v to število računajo vsi delavci in uslužbenci (Nadaljevanje s 4. strani) S prednačrtom zakona o prispevku na sredstva skupne porabe je predvideno, da morajo delovne organizacije obračunavati in plačati prispevek na sredstva skupne porabe, ki jih uporabljajo za katerekoli druge namene, razen vnašanja v rezervni sklad in v poslovni sklad. Ta prispevek je dohodek občine, republike in federacije in je lahko predpisan do skupne višine stopenj prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, ki znaša v letošnjem letu 123 %, vendar pa po predvidevanjih, naj bi na bazi ustvarjalnih odnosov stopnja prispevka znašala 9,7 %. Ta ukrep je utemeljen s tem, da po ustavi SFRJ delovna organizacija razporeja dohodek na del, ki sluti širjenju mate- Ob izpopolnitvi dveh zakonov rialne osnove dela in na del za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi, kar pomeni, da daje Ustava isti pomen sredstvom za zadovoljevanje osebnih, kakor tudi sredstvom za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi. To ustavno načelo ni bilo dosledno izvajano v sedanjem sistemu, ker so obdavčeni samo denarni osebni prejemki, medtem ko ni obdavčeno posredno koriščenje sredstev skupne porabe v korist delovnih ljudi. V taki situaciji dajejo delovne organizacije, ki imajo možnosti za odvajanje večjih sredstev za skupno uporabo delavcev manjši prispevek za zadovoljevanje potreb družbeno političnih skupnosti kot pa bi morale z ozirom na svojo ekonomsko moč. Za rešitev tega problema je s tem zakonom predlagano obdavčenje sredstev skupne porabe na isti način, kot je obdavčen osebni dohodek delavcev, kar bomo v prihodnje morali upoštevati po sprejetju zakona pri sprejemanju sprememb statuta in drugih splošnih aktov, ki bodo odrejali koriščenje sredstev skupne porabe za potrebe našega kolektiva. ki so opravljali razna dela v zvezi z zavarovančevo samostojno dejavnostjo, bodisi v pi, sami, delavnici ali na terenu. Pod navedenimi pogoji se všteje v posebno dobo tudi opravljanje samostojne storitvene dejavnosti na javnih mestih. S tem so mišljeni razna-šaloi časnikov, nosači potniške prtljage, ulični postreščki, ulični snažilci obutve, čuvaji javnih sanitarnih naprav in podobno. Vendar pa morajo ti zavarovanci izpolnjevati še naslednja dva pogoja: # da je taka dejavnost trajala v posameznem koledarskem letu najmanj sedem mesecev in # da je posameznik tako dejavnost opravljal pred 15. majem 1945 najmanj pet let. Pod istimi pogoji se všteva v posebno dobo tudi čas opravljanja obrtne dejavnosti osebam, ki so obrtno dejavnost opravljale brez stalnega poslovnega mesta oziroma, ki niša imeli svoje obrtne delavnice; npr. dimnikarji, poklicna zastopništva in podobno. (Dalje prihodnjič) organizacija ni mogla pripomoči k rešitvi vietnamskega problema. Poudaril je, da vietnamska vojna s svojo surovostjo in trpljenjem, ki ga povzroča vietnamskemu ljudstvu, nenehno teži vest človeštva. Opozoril je, da pritisk dogodkov vodi k velikemu spopadu, medtem ko so po drugi strani prizadevanja, da bi preprečili takšen razvoj dogodkov, zelo počasna. Za svetovno javnost je v zadnjem času zelo zanimivo poročanje o kitajski kulturni revoluciji. Kitajskih velikih skokov smo že navajeni vemo pa tudi, kakšen je njihov uspeh. Rdeča garda, sestavljena iz mladincev iz vse dežele je postala zelo aktivna in neusmiljeno zatira vse kar le »mak) diši po imjje-rializmu, ozarama po revizionizmu«. Tako odstranjujejo nekatere neonske reklame, praznijo muzeje (med njimi tudi svetovno znan pekinški muzej) in jih polnijo z deli njihovega velikega vzornika in vodje Mao Ce Tunga, ulicam spreminjajo imena ipd. Ob takih dejanjih, ki jih izvaja Rdeča garda lahko le strmimo in ugibamo, kje so meje človeškega razuma, prav tako pa tudi, kaj bo poslej kitajsko ljudstvo še imelo. Naj povem še to, da so na Kitajskem prepovedali izvajanje del nekaterih svetovnih klasikov kot Beethovna Schubarta, Mozarta in ostalih, češ da je to zabava za kapitaliste, šah pa so označili za buržoazno igro in jo prepovedali. Glasilo komuni-t stične partije Kube »Granma« je Kitajsko že obdolžilo, da s svojo propagandno kampanijo o Mao Ce Tungu daje imperializmu material za norčevanje iz 'komunizma, časopis piše, da je sedanja kampania na Kitaj-sem žalitev za 'kitajsko ljudstvo in njegovo revolucijo. Ostali svet pa z začudenjem gleda na početje kitajske mladine in kitajskega partijskega vodstva, saj je za izraz takih nesmiselnosti pravzaprav težko najti besed. Kitajska kultura je ena najstarejših in velja za naj višjo, sedaj pa bodo iz nje naredili veliko bedo in bodo tako pravzaprav ohromili družbeno nadstavbo — posledice tega pa bodo vidne na vseh ostalih področjih. Pogled na elektrofiltre *>«. ;fcfy NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI Rezultat našega preventivnega preprečevanja nesreč v prvem polletju 1966 V prvem polletju leta 1966 opazimo nagel vzpon števila IJ, ŠTEVILO IZGUBLJENIH DNI poškodb, ki prične naraščati v mesecu aprilu. Odlični rezultati, doseženi v prvem četrtletju šo v ostrem nasprotju z rekordnim številom poškodb v drugem trimesečju. Absolutno število poškodb v primerjavi s preteklim letom se je povečalo za okoli 4,5 %, relativno za 2,8 %. Absolutno število izgubljenih dni pa se je povečalo samo za 0,9c/o — relativno pa je za 1,4 manjše. V prvem polletju smo žabe- itd.) izogibanje uporabe oseb-ležili sedem težjih poškodb, od nih zaščitnih sredstev (očala, katerih se samo po naključju respiratorji ipd.) ter drugo opu-ncbena ni končala s smrtnim ščanje varstvenih ukrepov se izidem. jasno odraža v številu težjih in Kljub šolanju vodilnega in tudi (po sreči) lažjih poškodb, nadzornega kadra ugotavljamo, Iz evidence in analize poda s no še stalno zelo neresni škodb primerjane s preteklim pri ukrepih na področju varstva letom dobimo nihanje in ten-pri delu. denco nesreč, ki smo jih razde- Uporaba neustreznih lestev, lili po posameznih ekonomskih delo na strehah in konstrukci- enotah in vzrokih. Interesantni jah brez ozira na varnostne so tudi podatki o izgubljenih ukrep (oder, varnostni pasovi dnevih. I. ŠTEVILO POŠKODB V PRVEM POLLETJU Skupaj . (9 S tj ~ I. II. III. 'IV. V. VI. 8. 1 Podjetje 1965 1966 Ekonomska enota metalurgija 1965 1966 Ekonomska enota predelovalni obrati 1965 1966 Ekonomska enota kemija I. in II. 1965 1966 Ekonomska enota kemija II. 1965 1966 Vzdrževalni obrati 1965 1966 Uprava 1965 1966 Iz primerjave poškodb na 100 zaposlenih ugotavljamo, da je vprečje podjetja v prvem polju v primerjavi s povprečjem v letu 1965 za okoli 9,4% manjše — v primerjavi z let- 31 24 31 26 20 34 166 287 23 19 20 29 22 37 150 — 9 14 15 12 6 17 73 123 11 8 9 12 12 13 65 — 2 — 7 — 1 2 12 21 2 2 1 3 3 4 15 — 10 4 6 3 3 4 30 40 5 3 5 3 2 8 26 —. — —11—— 2 10 1 ---------2—2 5 — 4 4 1 6 8 7 30 59 2 5 3 5 4 8 27 — 6 2 1 4 2 4 19 — 2 1 2 4 1 2 12 — rti m povprečjem pa za 2,8 % večje. To pa ne smemo šteti kot neuspeh, vendar kot znak, da imamo možnost z ustreznimi preventivnimi posegi število nesreč zmanjšati pod povpreč- je 14 poškodb na 100 zaposlenih. S tem bi dosegli še večji uspeh pri zmanjševanju števila izgubljenih dni. Skupaj i. ii. m. iv. v. vi. J 1 •K S Podjetje 1965 444 500 453 463, 280 481 2621 4376 Ekonomska enota 1966 312 283 1 412 350 413 438 2208 — metalurgija 1965 105 195 161 178 121 274 1034 1834 Ekonomska enota predelovalni 1966 166 124 172 164 162 172 960 obrati 1965 32 22 94 45 51 34 278 390 Ekonomska enota 1966 14 24 33 17 35 39 162 1 kemija I. in III. 1965 154 153 64 52 29 30 482 779 1966 50 25 83 42 48 57 305 — Ekonomska enota i kemija II. 1965 — — 11 6 — — 17 131 z 1966 7 24 5 15 — 8 59 — Vzdrževalni obrati 1965 79 96 79 79 39 58 430 728 Ekonomska enota 1966 60 59 64 72 89 87 431 — uprava 1965 74 34 44 103 40 85 380 514 1966 15 27 55 40 79 75 291 — III. PRIMERJAVA a) poškodb na 100 zaposlenih Letno povprečje Piolletno piovprečje 1965 1966 1965 1966 Podjetje 15,9 14,4 14 — Metalurgija 25,6 21,8 22 — Predelovalni obrati 11,5 13,8 10,5 — Kemija I in III 21,3 18,7 14,8 — Kemija II 6,15 12,8 143 — Vzdrževalni obrati 16,3 25,3 16,6 — Uprava 6,36 4,3 b) izgubljenih dni na 1 zaposlenega 5,8 Podjetje 2,51 2,11 2,14 — Metalurgija 3,62 3,22 338 — Predelovalni obrati 2,67 2,49 1,94 — Kemija I. in III 3,42 2,55 2,89 — Kemuaj II 0,52 0,92 1,87 — Vzdrževalni obrati 233 2,44 2,05 — Uprava 1 xr 1,02 0,87 — w (Nadaljevanje s 3. strani) Najenostavneje in zelo uspešno je pleskanje s kalcijevim plum-batom ali barvami na bazi cin-kov prah — cinkovo belilo. Barve na bazi lanenega olja z enim od pigmentov so tudi zelo učinkovite zlasti za osnovno premazan j e cinka ali pocinkanega železa. Če ima cink dober osnoven premaz tedaj ga lahko dobro zaščitimo praktično s vsako zunanjo barvo. Jeklene konstrukcije je treba vzdrževati. Vzdrževanje lG-teh je veliko enostavnejše in cenejše, če je konstrukcija pocinkana, ker imamo delo le z novim nanašanjem barve in ni treba čistiti trdovratne rje. Povrhu tega je pa še življenjska doba neprimerno daljša kot če bi pleskali golo železno konstrukcijo. S pleskanjem cinko-vih površin lahko torej v veliki meri kompenziramo agresivno atmosfero in podaljšamo življenjsko dobo cinka Cinkove strehe in ostali zunanji deli Večino cinkove pločevine porabijo za kritje streh, izdelavo žlebov in cevi za izdelavo Okenskih polic in raznih obrob. Življenjska doba streh je znatno daljša na deželi ali v obmorski klimi kot v industrijskih pogojih. Ravna streha, ki v cpntru mesta zdrži 40 let brez popravila, bo vzdržala na deželi dvojno dobo. Čeprav življenjska doba direktno zavisi od debeline cinka je vendar iz praktičnih razlogov ozko omejena. Cinkova pločevina tanjša od 0,6 mm je preslabotna, da bi se lahko upirala vetru in vremenu, ne da bi jo bilo treba dodatno fiksirati, kar pa bistveno podraži .izvedbo. Na drugi strani pa je pločevina debelejša od 1 mm neprimerna, ker se ne da ročno obdelovati. Največja prednost cinka kot gradbenega materiala za kritje streh leži v njegovi ceni in v minimalnih stroških vzdrževanja v’primerjavi z ostalimi materiali. Opozoriti moram, da to dejstvo ne velja za našo državo, ker odnosi cen med posameznimi materiali niso vsklajeni. Važen element je naklon strehe. Ravna streha je praviloma najcenejša, ker , gre najmanj Rezultati preventivnega preprečevanja nesreč (Nadaljevanje s 6. strani) Iz analize vzrokov poškodb ugotavljamo zmanjševanje števila poškodb zaradi osebne neprevidnosti za okoli 27,3% v primerjavi s polletjem 1965 — od 99 na 72 poškodb. Ravno tako smo dosegli občutni padec poškodb zaradi ne- discipliniranosti samih poškodovancev (za okoli 68,7 % od 16 na 5 'poškodb. Poškodbe zaradi motenj pri tehnološkem procesu in takšnih, za katere ni otipljivega vzrokh (ki jih ni bilo mogoče predvidevati, npr. če pri hoji po dvorišču zanese veter tujek v IV. ANALIZA VZROKOV POŠKODB Vzrok Leto Metalur- gija Predel. obrati Kemija I in III Kemija II Vzdrževal. obrati Uprava Podjetje Neprvidnost Neprevidnost in slaba 1966 1965 25 39 7 7 10 4 18 8 18 1 19 15 72 99 organizacija dela 1966 17 2 2 — 12 24 1965 10 — 3 — 4 2 19 Neprevidnost in pomanjkljive strojne ter 1966 transportne naprave 6 2 3 — — — 11 1965 5 1 i i — — 8 Neprevidnost in pomanj- kljiva kontroJa varnost- 1966 1 nih ukrepov 6 4 1 6 — 18 1965 1966 1965 1 2 12 1 3 2 1 8 Nediscipliniranost i — ii 5 16 Slaba organizacija dela in 1966 3 1 i — — i 6 pomanjkanje poklicnih izkušenj 1965 3 1 2 — — — 6 Zastarelost strojnih in transportnih naprav 1966 1 — 1 2 1QA^ 1 0 2 Opuščanje varnostnih X 7UJ 1966 1 i — — i ukrepov 2 5 1965 2 — — — 2 — 4 Motnje pri tehnološkem 1 2 — 1 — prooesu ni vzroka 1966 3 7 1965 — — — — 1 i- 1 Skupaj 65 15 26 5 27 12 150 73 12 30 2 30 19 166 oko in podobno) so v primerjavi z letom 1965 poskočile z 1 primera na 7. Proti tem poškodbam se je težko boriti. Povečalo se je tudi število poškodb, ki so sicer nastale zaradi neprevidnosti, ampak jim je botrovala slaba organizacija dela — od 19 na 24 poškodb (za okoli 26,4%). Dve tretjim teh poškodb bi bilo možno preprečiti. Isto velja za nesreče iz nepre vidnosti in v zvezi Z neustreznimi in zastarelimi strojnimi ter transportnimi napravami (od 8 na 11 poškodb). Neprevidnost in slaba kontrola varstvenih ukrepov s strani nadzornega kadra sta bila vzrok 18 poškodbam (v 'letu 1965 samo 8 poškodb). Ugotovimo lahko tudi pomanjkljivosti v posameznih ekonomskih enotah. Ne bi bilo težko preprečiti mnoge poškodbe z ustreznimi ukrepi. Manjka pa nam materialna zainteresiranost vodilnega in nadzornega kadra v posameznih ekonomskih enotah. Dosedanja praksa je takšna, da si večkrat privoščimo riziko in preveč računamo na srečno naključje. Ko imamo zaradi težje nesreče opraviti s sodiščem je že prepozno. Nobena naknadna kazen za malomarnost v zvezi z varstve- nimi ukrepi ne more omili ti posledic težke poškodbe. Nadzor nad izvajanjem varstvenih ukrepov v podjetju z ozirom na obseg podjtja, število perečih problemov v zvezi z varstvom pri delu in najnujnejšo administrativo ni popolnoma uspešen že zaradi tega, ker je v podjetju vse navedeno praktično opravlja samo en varnostni tehnik. pločevine, je pa najbolj izpostavljena obrabi, ker ostane najdlje mokra. Streha z naklonom je težja in dražja, ima pa daljšo življenjsko dobo, ker se hitreje suši. Kjerkoli je cink izpostavljen atmosferskim prilikam lahko predčasno propade, če ni streha pravilno projektirana in pravilno izdelana, če je streha pravilno postavljena tedaj tudi po lepem številu let ne bomo opazili kake razpoke. Večina napak, ki jih na strehah opazimo so posledica čistih mehanskih razlogov ali sekundarnih korozijskih efektov, od katerih je najvažnejši pojav »bele rje«. »Bela rja« Bela površina na cinku ali »bela rja« je oblika pospešenega procesa korozije, ki nastane, kadar cink brez zaščitnega filma Oštane stalno vlažen. Korozijski produkt ima obliko večjega prašnega belega madeža, ki za razliko od gostega sivega zaščitnega filma, ne ščiti cin-kove površine. Tipičen primer nastajanja teh defektov lahko najdemo pri ravnih ali zelo položnih strehah, kjer so nepristopna mesta, kjer zastaja'vlaga. Neprijetno je to, da takih mest ne odkrijemo prej, dokler ni večje škode. Kako je lahko ta pojav nevaren, pove podatek, da je nekje v tropski Afriki streha zaradi tega pojava propadla v pičlih 8 mesecih. Precej podobni pogoji so na strehi kjer se vlaga kondenzira na spodnji strani in kjer je zrak topel in Vlažen. Do tega pojava ne more priti, če je streha pravilno konstruirana — torej zračna. Posebno važno je zračenje oinkovih streh v krajih z dolgimi in hudimi zimami. Nastop tega 'fenomena lahko preprečimo s pravim načrtom strehe, s solidnim polagimjem strehe in s pravilnim skladiščenjem cinkove pločevine pred uporabo. Zdravilo proti temu je odprto skladišče, kjer je pločevina vedno v kontaktu s svežim zrakom, prezračena in seveda suha. (Dalje prihodnjič) Zemeljski plin iz Sahare. energetski vir za naša podjetja Odkritje ogromnih zalog zemeljskega plina na območju Severnega morja in v deželah Severne Afrike je vzrok, da je le-ta postal za industrijo eden od glavnih energetskih virov. Zemeljski plin si je v Evropi že pridobil tako mesto, da ga lahko uvrščamo med ostale kalorične energetske vire. Po vsej Evropi je plinska mreža v intenzivni izgradnji. Francoski podatki pravijo, da Ibo Evropa v bližnji prihodnosti potrebovala okoli 200 milijard m3 zemeljskega plina na leto. Odkrite zaloge pa že danes zadoščajo najmanj za dvaj- Na oddelku za notranje zadeve pri občinski skupščini v Celju smo zaprosili za pojasnila v zvezi z bližnjim izdajanjem novih osebnih izkaznic. Nova osebna izkaznica ne bo služila le kot dokument za dokazovanje identitete, temveč v večini primerov tudi kot dokazilo o rojtsvu in državljanstvu. Zakon o osebnih izkaznicah med drugim določa, da mora imeti osebno izkaznico vsak občan, ko dopolni osemnajsto leto starosti, mlajši občani, ki so v delovnem razmerju, ali pa potrebujejo osebno izkaznico iz drugih utemeljenih vzrokov, jo bodo lahko dobili, ko bodo dopolnili štirinajsto leto starosti. Občanom, ki so stalno prijavljeni na matičnem okolišu Celje, bodo zamenjavali, oziroma izdajali osebne izkaznice na sedežu občine Celje, in sicer od 1. OKTOBRA 1966 do MARCA PRIHODNJEGA LETA. Oni, ki ne spadajo v to območje pa bodo vlagali prošnje za osebne izkaznice pri ustreznih krajevnih uradih (npr. Žalec, Vransko in podobno). Pri zamenjavi osebnih izkaznic mora vsak državljan predložiti: • sedanjo (staro) osebno izkaznico; • dve fotografiji velikosti 3 X 3,5. Fotografiji ne smeta biti retušlrani, izdelani morata biti na papirju (ne na kartonu) In ne smeta biti starejši od šest mesecev; praviloma mora biti vidno levo ali desno uho; osebe, ki so rojene izven celjske občine, morajo obvezno predložiti veljaven rojstni list, one, ki prvič prosijo za osebno Izkaznico pa še potrdilo o vpisu v državljansko knjigo. Oba do- setletno eksploatacijo tega plina. Evropske države, vsaka na svoj način, rešujejo svoje energetsko vrašanje. Tako Nemci, Francozi in Belgijci izkoriščajo plin iz območja Severnega morja (v Holandiji), Italijani in kumenta sta takse prosta, kadar služita za izdajo osebne iz-kazice; 9 2 N-din za novo osebno izkaznico. Pri zamenjavi sedanje ali izdaji nove osebne izkaznice bo treba izpolniti poseben obrazec. Zaradi odvzema prstnega odtisa bo moral vsak občan osebno priti po novo osebno izkaznico. Španci pa zemeljski plin v Libiji. Srednjeevropske države, predvsem Avstrija, Cehoslovaška, del ZRN ‘(Bavarska) in Jugoslavija pa planirajo izkoriščanje zemeljskega plina iz Alžira. Iz centralne Sahare bo plin transportiran po plinovodu, do obale Sredozemskega morja, tu bodo plin vtekočinjali. Vteko-činjen plin bodo posebni tankerji prevažali do Kopra, kjer ga bodo s posebnimi naprava- Nove osebne izkaznice bodo veljale različno, in sicer od 18 do 25 leta starosti, od 25 do 50 in od 50 leta dalje. Natančnejši razpored in navodila o izdajanju oziroma zamenjavi osebnih izkaznic bosta objavljena v »Delu«, v »Celjskem tedniku« in na oglasni deski celjske občinske skupščine, oziroma krajevnih uradov. Vsi prosilci naj se natančno ravnajo po objavljenem razporedu. mi znova spreminjali v plinsko stanje. Iz Kopra pa bodo po plinovodih napajali potrošnike — industrijo in druge. Trasa plinovoda bo potekala iz Kopra preko Slovenskega ozemlja in b6 zahodno od Ljubljane prekoračila jugoslovan-sko-avstrijsko mejo. Jugoslovanske potrebe po plinu, terjajo svoje lastno plino-vodsko omrežje, ki bi bilo dolgo okoli 250 Sm; to omrežje bi se z enim krakom odcepilo proti Zagrebu. Plinovod, ki bi potekal preko Slovenije bi napajal vse potrošnike na liniji Koper — Ljubljana — Maribor. Investicije za to omrežje bi znašale okoli 10 milijard S dinarjev. Celotno plinovodsko omrežje v Sloveniji pa bi veljalo okoli 15 milijard S dinarjev. Prvi dogovori o dobavi tega plina so se pričeli že pred osemnajstimi meseci. Vsa zadeva je že na taki stopnji, da lahko že govorimo o trasiranju plinovoda, izdelavi detaljnih načrtov itd. Naše podjetje je zelo zainteresirano za dobavo tega plina. Da bi čimprej pričela gradnja naprav za ponovno vplinja-vanje v Kopru in napeljava pli-novodskega omrežja, je predložilo poslovno združenje Industrijska cona Koper, da se ustanovi novo podjetje »Union gas«, to je podjetje za nabavo, transport in prodajo plina za domar če in inozemske potrošnike. Centralni delavski svet je sprejel sklep, da bi se tudi naše podjetje pridružilo soustanoviteljem podjetja Union gas. Soustanovitelji bodo prispevali temu podjetju sredstva v skupni višini 1,800.000 N dinarjev. Od tega odpadejo na po- sameznega soustanovitelja naslednje vsote: Luka Koper 400 tisoč N din, Železarna Jesenice 400.000 N din, Cinkarna Celje 400.000 N din, Petrol Ljubljana 200.000 N din, Železarna Ravne 200.000 N din, Mestna plinarna Ljubljana 100.000 N din in Pli-narna-vodovod Celje 100.000 N din. Ta sredstva bodo služila kot brezobrestno posojilo in jih podjetje mora vrniti v petih letih. SOCIALISTIČNA FEDERATIVNA REPUBLIKA JUGOSLAVIJA ■ m * Mp ■ < SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA OSEBNA ISKAZNICA (IMS) mk. m JB E\000000 (PRIIMEK) ROJEN-A PRBBIVALIlčB IN NASLOV Isto podjetje proizvaja ,i električne kuhalnike z eks- S presno ploščo jakosti 2.000 <* W in premera 180 mm. To- d I1 varniška cena je 80 N-din * ( (8.000 S-din). Kuhalnik z navadno grel- 'i no ploščo 1.500 W stane i v okoli 70 N-din (tovarniška ( 5 cena). Podjetje »ELRA« iz Škof- <• je Loke bo približno čez \ dva meseca dostavilo na trg kvalitetne električne aparate za kodranje las, ki bodo z malo veščine omogočili vsaki ženski, da si doma uredi svojo pričesko. Držalo aparata je iz bake-lita, del za kodranje z vdelanim grelcem pa iz po■-kroniane cevi. Tovarniška cena bo zna- i šala okoli 40 N-din (4.000 rej 10 litrov večji od doslej znanih »HIMO« hla-(i dilnikov) in ima poleg vr-(i ste ostalih prednosti vrata (i z magnetnim zapiranjem ji in izboljšan agregat. (i Garancija za agregat zna-(i ša 5 let, za ostale dele pa <» 1 leto. \ i Cena: okoli 960 N-din ;il (96.000 S-din). , i' -Podjetje »SLAVONSKI i1 PARTIZAN« iz Slavonske-i* ga Broda je izdelalo »slap« S-din). INDUSTRIJA IN SPLOŠNA MONTAŽA, MARIBOR, je izdelala nov hladilnik »HIMO« s koristno J1 prostornino 80 litrov (to- aparat za kuhanje na pro- \ pan ali butan plin, ki je posebno prikladen za kuhanje na izletu ali v kampu. Aparat je v prodaji v dveh velikostih. 1-kilogram-ski vsebuje 1 kg plina in zadostuje dvema osebama za 14 dni kuhanja (20 minut efektivnega gorenja), večji aparat vsebuje 2 kg plina in zadostuje za kuhanje 4 osebam za 14 dni. Na aparat se lahko in enostavno vgradi grelec ali s\>etilka, spajkalo ali gorilnik. Polnjenje gortva in zamenjavo jeklenk opravlja »IN A« ali »PETROLGAS« v večjih mestih. Aparat z enim goriščem stane okoli 160 N-din (16 tisoč S-din), večji okoli J 210 N-din (21.000 S-din). " Aparat z dvema gorišče-ma bo v kratkem na trgu. Cena še ni določena. Vtisi Jz Poljske Prilično utrujen sem se vkrcal na dunajskem vzhodnem kolodvoru na ekspres Dunaj — Warszawa. Utrujen od vožnje, saj je iz Celja do Dunaja slabih sede mur vožnje in tudi malo »živčen«, saj sem prvič stal pred dejstvom in velikom vprašanjem: Kakšen je Vzhod? Iz časopisov drugače, v razgovoru drugače, skratka neznanka. Mislil sem si, saj bom potoval sam, najmanj do prve čeho-slovaške postaje. Grdo sem se prevaral. Čeprav piše na tabli, da je odhod vlaka ob 22. uri, sem iz previdnosti »dvignil« kovček še pred 20. uro. Ni bilo zaman. Iz čakalnice sem videl kompozicijo, ki je prihajala na peron, namenjena med drugim tudi ekspresnemu vlaku v War-szawo. Nisem zamujal časa. Našel sem vagon do Warszawe in se lepo namestil. Do odhoda vlaka je bil ta nabito poln. Potovali so Čehi, Poljaki in Rusi. Občutek me ni varal. Čeprav sem bil zaspan, spati ali dremati nisem mogel, spet so me izdali živci: carina, ta Damoklejev meč, čeprav nisem imel ničesar. Kaj se je dogajalo v drugih kupejih ne vem. V kupeju so bili samo Poljaki, ki so potovali do Katowic. V Breslavvu je ekspres zapeljal na ograjen tir. Nihče ne sme vstopiti, nihče izstopiti, dokler ni carinski pregled končan. Nas so pustili, ker smo bili sami »Poljaki«. Potrditev potnih dovoljenj in viz, nato sem pa lahko mirno ogledovat (skozi okno) kaj Se dogaja okoli nas. Videl sem oficirja, samo s pištolo in na drugi strani še dva. Pregled je trajal tričetrt ure in nato so se vsuli Čehi, ki so na to čakali, da se peljejo (bila je nedelja ponoči okoli enih) do Tater. V Moravicah se je vlak spet izpraznil, bili smo pred poljsko mejo. Se ena postaja in spet carina. Priznam, da sem Češko prespal in ne vem, kje se loči vlak za Prago. Češka carina ni bila huda. Poljska, no o tej se splača spregovoriti bolj natančno. V kupeju kjer sem bil, je potovala neka Italijanka, poročena na Poljskem. Glavna njena »šver-carija«: najlon plašči, bluze, srajce in čevlji. Najprej je carinik pregledal moj potni list. Vprašal me je, če imam poleg svojih še kakašne druge stvari. »Nimam« sem rekel, potrdil mi je potni list in v redu. Pri vseh ostalih treh, neki nuni, tej Italijanki in nekemu moškemu, pa je sledila kompletna »premeta-čitta« vseh kovčkov. Neprizadeto sem gledal, kako se moji sopotniki potijo, razlagajo cariniku, skrivajo stvari... Po pregledu so sledili trije globoki vzdihi in oddihi; bili smo na Poljskem. Od meje do meje je ravno polje... Potovali smo čez. Šlezijo. Dimnik pri dimniku, industrija, kakršno poželiš. Zadnja postaja . tega predela so Katowice. Kupe se je izpraznil in spet napolnil saj je Warszawa nekaj milijonsko mesto, Meka vseh Poljakov. Torej oglejmo si Warszawo. Na postajo Gdanska (to je warszawski kolodvor) je pripeljal vlak ob enajstih. Hitro bom poiskal ORBIS-ovo (poljska potovalna in turistična agencija) poslovalnico ali informacijsko pisarno in vse bo urejeno, sem si mislil. Res je bilo vse urejeno, toda po utrudljivih vožnjah s tramvaji in trolejbusi. Banke niso ob nedeljah odprte; zato sem moral poiskati hotel, da bi v ponedeljek zjutraj uredil formalnosti na agenciji (LO, ki je na Pojlskem resor ministrstva dela), se javil na naši ambasadi in da bi menjal ček. Stopim v informacijsko pisarno, se postavim k pultu in povem (seveda nemško), da sem Jugoslovan, da sem pravkar pripotoval in da rabim sobo v hotelu. Dekle, ki je čitalo knjigo za pultom me nekaj časa gleda in pravi (po poljsko) Šahovsko prvenstvo »Cinkarne« Sporočamo vsem .šahistom Cinkarne, da bo letošnje šahovsko prvenstvo predvidoma v začetku meseca oktobra. Sestanek vseh udeležencev bo v torek, 20. septembra 1966 ob 17. uri v šahovskem domu. Na sestanku se bomo pogovorili o načinu, začetku in kraju tekmovanja. Pravico udeležbe na tem prvenstvu imajo vsi člani kolektiva. Prijave sprejema tov. Jože Šnajder (mojster v cin-kovom belilu). Udeležite se v čim večjem številu! t< ■ , V r- .. *' Odbor Starodavno poljsko mesto Torun —pogled z Visle. — nič ni. Bil sem poražen. Pa se pri pultu znajde nek Poljak (znal je nemško) in začneva se pogovarjati. Ponudil mi je pomoč. Mislil sem ga poljubiti. Vozili smo se po Warszawi in končno našli sobo. Ker pa je Poljakom še vedno močno v spominu nemška okupacija sem potem nekako z angleščino (ženska v recepciji je znala angleško) dopovedal, da rabim sobo. Dobil sem jo, se vlegel v posteljo in tisti hip zaspal. V ponedeljek sem najprej menjal ček in se nato odpravil na ministrstvo dela in na našo ambasado. Hitro je bilo vse urejeno in starejša gospa, na roki ima številko iz Oswiecima (Aušvica) me je potem peljala po mestu, peš, in razkazala trgovine, kjer se izplača kupovati. še eno noč sem prespal v hotelu in drugo jutro odrinil naprej v Torun, cilj mojega potovanja. Tri ure vožnje in postaja, v stilu postaj južne železnice, me je sprejela. Okoli postaje ni sledu o mestu. Tramvaj te pripelje po petnajstih minutah v mesto. Iskal sem tovarno. Grdo sem se nasankal. šele pozneje sem občutil v nogah, da je tovarna eno uro peš hoje iz mesta (Nadaljevanje sledi) Predstava Mlinarjevega Janeza na prostem Prizadevni igralci prosvetnega društva Zarja iz Trnovelj, ki nam poleg kvalitetne predstave pozimi, uprizorijo še predstavo na prostem, so tudi letošnji poletni kulturni molk prekinili z ljudsko igro Mlinarjev Janez. Celjani to ljudsko igro dobro poznajo, zgodba je izhajala tudi v Celjskem tedniku in zato so se prizadevni amaterji lotili prav te predstave. Sodelovalo je osemdeset igralcev, konjeniški klub, pri-, padniki JLA in folklorno pevska skupina iz Dobrne. Na vseh treh predstavah so bile tribune dofusujte ¥ GINKARNAR polne gledalcev in igralci so se potrudili da so zadovoljili številne gledalce. Igralci se sicer niso dvignili nad nivo amaterske uprizoritve, to tudi ne moremo zahtevati od• njih, vendar so predstavo odigrali solidno in z ljubeznijo. Predstava, ki je v celoti uspela, je spet priznanje prizadevnim mladim amaterjem in zahvala režiserju tov. žvižeju, ki je bil duša predstave in brez katerega prav gotovo ne bi uspela Saj so začeli praktično brez sredstev; les so jim posodili okoliški kmetje, kulise in oder pa so postavili sami. Vsekakor delo, ki je vredno pohvale. Uprizoritev Mlinarjevega Janeza kaže, da za ljubezen do odra ni potreben toliko denar in finančni uspeh ampak predvsem entuziazem in notranje zadovoljstvo, če predstava uspe. J. P. urnem*# Interna kontrola v podjetju (Nadaljevanje) Če so pri prevzemu ugotovljene neke nepravilnosti, je potrebno računu priložiti potrebno dokumentacijo za knjiženje razlik (kopije reklamacij itd.). To kontrolo torej opravljajo osebe, zadolžene za prevzem in sprejem, nabavna služba in finančni sektor. V dosedanjem poslovanju je znaten problem predstavljalo ažurno potrjevanje računov za usluge s strani raznih služb, ki so likvidacijo zavlačevale, ali pa celo direktno prevzemale račune od dobaviteljev oziroma uslužbencev podjetij, ki so se tudi izgubljali ter je tako oddelek likvidature bil prisiljen zahtevati v več primerih prepise. Nujno je torej, da vse račune zbirajo v likvidaturi, ki jih nato dostavljajo v likvidacijo nabavnemu oddelku oziroma ustrezni službi v podjetju, ki bi se motale držati ekspeditivne likvidacije. Kontrola izdajanja blaga In materiala Izdajanje blaga se opravlja predvsem za prodajo, izdajanje materiala pa zaradi porabe v delovnem procesu. Vsa izdajanja se opravljajo na osnovi ustrezne dokumentacije, ki mora vsebovati vse potrebne podatke, ki lahko služijo kot dokaz, da je izdaja dejansko izvršena. Ni dovolj, da se kontrola omeji samo na ozko kontroliranje dokumentacije, na osnovi katere je izdaja izvršena. V tem slučaju je nujno potrebno, vedno kontrolirati, če se je izdaja sploh morala izvršiti. Na ta način postavljena kontrola ne bo samo formalna, temveč tudi efektna, To bo torej kontrola, ki se ne zadovoljuje samo s podpisom nekega prejemnika. Kontrola prodaje Praviloma se mora prodaja blaga opraviti na osnovi pismenih dokumentov — zaključnic ali naročilnic, ki vsebujejo potrebne podatke in pogoje. Če se naročilo izvrši ustno ali telefonsko je naknadno potrebno izposlovati pismeno potrdilo ustnih dogovorov. Na ta način se izognemo morebitnim sporom, če je naročilo pravilno izvršeno. Pogodbe o prodaji zaključuje, oziroma sprejema naročilnice in izvršuje prodajna služba. Ob zaključevanju pogodb mora ta služba vodiitd računa o pilačilni sposobnosti kupca in poskrbeti za vse potrebne pogoje, da bo prodano blago v roku plačano. Pro- dajna služba mora voditi evidenco zaključenih pogodb o prodaji, oziroma o prejetih naročilih in njihovi izvršitvi z vsemi potrebnimi podatki ter mora skrbeti, da se vse dobave točno in pravilno izvršujejo. Dobave blaga se izvršijo iz Skladišč na osnovi pismenih nalogov prodajne službe. Nalogi morajo vsebovati vse podatke .tako glede vrste, količine in kvalitete blaga kakor glede načina in roka dobave, kakor tudi naslov na 'kateri je treba blago odpremi ti. Nalogi za odpremo morajo biti napisani najmanj v dveh izvodih, od katerih se prvi pošlje Skladišču, kopija pa ostane v bloku prodajne službe. Sleherna dobava blaga mora torej biti posebno dokumentirana z dokazi, da je dejansko izvršena. Kot dokumentacija lahko služi nalog za odpremo, ki je sprejet od prodajne službe, če ie v več izvodih — najmanj v treh, s tem, da se prvi izvod dostavlja kupcu, drugi finančnemu sektorju, tretji pa ostane v prodajni službi. Na ta način je ustvarjena delna kontrola o pravilnosti izvršenega dela. Dokončne kontrole je potrebno .izvršiti preko »računske kontrole«, če je blago prodano po ustreznih cenah oziroma po cenah, po katerih se prodaja opravlja, finančni sektor pa kontrolira, če je kupec blago ob raku poravnal. Kontrola zahtevanja materiala Izdajanje materiala zaradi porabe v procesu dela se ravno tako opravlja na podlagi pismene dokumentacije (zahtevnice). Pis- mene zahtevnice morajo vsebovati podatke o vrstah in količinah materiala, kar se zahteva kot podatek, za kakšno delo se material zahteva. Cesto se pri zahtev-micah pojavlja pomanjkljivost v tem, da v večini primirov ne vsebujejo podatkov, iz katerih se lahko ugotovi, da so zahtevane količine dejansko tudi potrebne. Za kontrolo porabe bi bil ta podatek nujno potreben. To pomanjkljivost bi odpravili, če bi za vsaiko delo poprej sestavili poseben predračun materiala, potrebnega zaradi porabe. Predračun bi morali imeti za vsaiko vrsto proizvoda in za vsako uslugo. Predračun porabe materiala sestavlja tehnična služba skupno z Obratom, ki bo delo izvršil. Predračun je potrebno sestaviti na posebnem obrazcu, ki mora vsebovati naslednje podatke: vrste in količine proizvoda ali usluge, ki je sprejeta v delo, vrste iin količine potrebnega materiala po enoti mere in za celo količino proizvoda ali usluge. Najbolj primemo je, da je tak predračun sestavljen na posebnem delu delovnega naloga, ki se daje obratom v delo. Ta del delovnega naloga je potrebno pisati v več izvodih ter ga dostaviti delovni enoti, ki bo izvršila proizvodnjo ali usluge, služhi, ki izdaja naloge za izdajo materiala in računovodstvu. Na osnovi tako izstavljenih predračunov lahko delovne enote, ki proizvajajo ali opravljajo usluge zahtevajo material. Ustrezne službe pa lahko odobrijo in izvršijo izdajo samo onih vrst in količin materiala, ki so s predračunom predvidene. Od tako sestavljenega predračuna se ne sme odstopati brez poprejšnje odobritve. (Dalje prihodnjič) Transport piritnih koncentratov poteka po tekočem traku prilagojena v te namene. V nasprotnem primeru moramo napisati poseben dokument o izdaji, kd vsebuje vse podatke in dokaze o odpremi. Kot dokaz, da je odprema dejansko izvršena služi tovorni list, če se blago pošilja po železnici ali z ladjo, oziroma podpis pooblaščenega prejemnika, če je kupec prevzel blago v poslovnih enotah prodajalca preko pooblaščene osebe. Istočasno je potrebno ob odpremi skupno z blagom poslati kupcu poseben pismeni dokument (odpremnico), k5i vsebuje podatke o blagu, ki ga pošiljamo. Dokumentacijo je treba z dokazi poslati prodajni službi, kateri služi kot osnova za fakturiranje. Takoj po prejemu te dokumentacije je prodajna služba dolžna pregledati pravilnost odpreme in fakturirati odpremljeno blago. Fakturira se na običajen način, pri tem je potrebno paziti, da so računi točni in pravilna ter da vsebujejo vse podatke, ki so potrebni. Fakture j« treba pisati . IZREDEN ŠTUDIJ MOŽEN TUDI V CELJU V Celju obstoja že tretje leto Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol, ki vsako šolsko leto organizira predavanja in izpite v svojih prostorih za vrsto višjih,in visokih šol iz Maribora in Ljubljane. Predavanja so trikrat do štirikrat tedensko v popoldanskem času. Študij traja povprečno tri do štiri leta. Po končanem šolanju in opravljenih izpitih prejmejo slušatelji diplome najrazličnejših nazivov z višjo šolsko izobrazbo. V prvih dneh meseca septembra je pričel vpis v na-slednje višje šole: j Višja ekonomsko komercialna šola Maribor Višja tehniška šola Maribor Višja upravna šola Ljubljana ter Všja šola za organizacijo dela Kranj. Ker vsi, ki bi radi študirali, nimajo popolne srednješolske izobrazbe, ali sploh ne, bodo tako kakor vsako leto doslej organizirali tudi letos enoletni seminar za sprejemne izpite na višjih šolah. Vse informacije v zvezi z izrednim študijem dobite na združenju v Celju, Cankarjeva 1 I, soba 4. : NEPOZABNO POPOTOVANJE NA PLITVICE (Nadaljevanje) Zanimivo je bilo srečanje z drugo skupino, ki se je istočasno mudila v Bihaču; pripotovala je iz jugoslovanskega juga. Kmalu smo bili, kot se temu reče »skupaj« in z njimi povečali svoje pa tudi njihovo razpoloženje. Izmenjava prisrčnih besed, in vesela pesem sta vezali naša srca na kraj ih tamkajšnje ljudi. Toda kaj. Potovanje je treba nadaljevati, za to pa je potreben tudi počitek. Končno pa je treba vodjo poti tudi ubogati, če hočemo ustreči želji, da se vse kar naj lepše izteče. Naslednji dan so se pokazale nove zanimivosti zlasti na »pijači — čaršiji«. Prav posebej me je zanimala noša ljudi, ki še hodijo v svojih slikovitih nošah narejenih z lastnimi rokami — brez sodelovanja tovarn. Okraske na njih smo zlasti ženske občudovale. Točno ob uri smo odpotovil. Še enkrat sem z velikim srčnim občutkom opazovala slikovito pokrajino, dokler se nam ni prikazalo novo področje, kršna Lika, znana po velikih in lepih ljudeh. Po vsem svetu se Ličani »potepajo«, vendar pa radi pridejo domov, če drugače ne, pa umret.JŠe prej pa smo imeli priliko nadomestiti zamujeno prejšnji dan. Dolga vožnja ob naj-višjemj in največjem Plitvičkem jezeru je nudila vsem kar naj-Jepši nepozabljiv užitek. Otočac. Odmor in koliso in mi^li na velikega iznajditelja Nikolo Teslo, o katerem pravijo: če bi mogli vzeti iz življenja vse njegove izume, bi imeli temo in bi obstali vsi obrati. Zanimivo je, da piše LOIS ADAMIČ, brat našega komponista Emila, v knjigi »Iz dveh domovin«, da je Nikola Tesla leta 1942 dejal: »Iz te vojne... se bo moral roditi nov svet... svet, v katerem ne bo več izkoriščanja slabotnega po močnejšem, ali dobrega po zlem, svet v katerem bogataši ne bodo več poniževali revežev in uganjali nad njimi nasilja; kjer bodo razum, znanost in umetnost služili družbi za izboljšanje in olepšanje življenja, ne pa za osebno kopičenje bogastva. Ta novi svet ne bo več svet teptanih in ponižanih, ampak svet svobodnih ljudi in svobodnih narodov, ki bodo vsi enako spoštovali in cenili človpka.« O Neil, znameniti znanstveni urednik ameriškega časopisa pa pravi o njem, da je bil Tesla največji genij vseh časov in ga primerja z grškimi in rimskimi bogovi. Tesla je ustvaril moderno dobo, metal je strele kot Jupiter, 'izzval jfe grom bogov got Ajaks, 9e igral’ r. ognjem kot Prometej, kot Avrora je os-vetin jem^ k^t ie pretresel zemljo, kot Mčrkur je povezal neskončna prostran- stva in kot Hermes je vdihnil zemlji električno dušo, ki utripa od tečaja do tečaja.« Jugoslovani smo lahko ponosni na svojega velika Ličana. Med Malo Kapelo in Velebitom je sedlo. Ravno na tem sedlu se razburja pravljični zmaj Vukotin, ki nagaja mornarjem v Senjskem kanalu s svojo silovito burjo. Tokrat je bil miren, da smo lahko izstopili iz avtobusa in občudovali pred nami ležečo pokrajino, morje in številne otoke. Nevarne serpentine proti morju so marsikaterim rahljale živce. Toda previdni »mojster volana« je vse izpeljal v največje zadovoljstvo, da smo v Senju spet lahko mislili bodisi na tujski promet še bolj pa na zgodovino, iz katere je vzel Šeona zgodbo »Varuj se senjske ruke«. Pred odhodom oziroma pred potovanjem domov, smo se ustavili v svetovno znani Opatiji, kjer se pa nisem mogla razživeti, ker sem dobro vedela, da je ta kraj le za tuje denarne mogotce. Končno si pa mislim, naj tujci kar največ porabijo pri nas, saj jim dovolj, morda po nekod še preveč skrbno strežejo, da marsikateri pozabi na svoj narodni ponos. Če že potujemo preko Krasa, bi pač ne bilo prav, da ne bi poskusili temkajšnjega žlahtnega kraškega terana. Ta je bil pa res pristen. Razigranost je ravno na poti proti domu dosegala vrhunec, da smo sproščeni prepevali. Naj gre moje pripovedovanje h kraju. Navada je, da se na poti domov ustav.imo* ali na Motiv s Plitvič-kih jezer Samo ob sebi je bilo umevno,, da smo ob morju marsikje dalj čas# obstali, saj je nas, »suho-zemce« zanimala vsaka malenkost ob morju. V Crikvenici smo srečali precej gostov. Pravijo, da Slovenca najdeš povsod. Za našo priliko pa bi lahko rekla, da Celjana: najdeš povsod, saj smo jih srečali nič koliko. V Rijeki je bilo treba zopet skrbeti za prenočišče. Spet je bil naš dragi Djordje, ki je bil zelo utrujen zaradi vsemogočih skrbi, da bi nam čim bolj stregel, na svojem mestu in našel Dom Crvenog krsta in dom PZJ na Sušaku. Tudi til so ham po-, stregli v naše zadovoljstvo. Počitek v šotorih ob tako lepem vremenu in ob tako lepi noči,:, pa še pošteno utrujen/ nam je vrnil moči za naslednji dan. Zelo nam je padla v oči izredna’* jma^ol^ljp, noJsg. tegana M sorazmerna nizka cena. (Zajtrk 120, kosilo 350 S-din). Trojanah, ali pa na Vranskem. Tokrat smo bili presenečeni na Vranskem, na predzadnji postaji, kjer smo uživali dobrote gostoljubnih ljudi privatne gostilne. Zaradi cen in solidne postrežbe nismo imeli kaj reči. Pač vsestransko zadovoljstvo. Za zaključek naj povem še to. Ali verjamete, da sem v revnih predelih naše domovine veliko bolj uživala, kakor v bogataški Opatiji, kjer je denar gospodar lepote. Zelo lep vtis sem dobila od naših srbsko govorečih tovarišev Ljiubiše in Mileta ter drugih. Moj mož mi neštetokrat pripoveduje o veliki srbski preprost? duši in o njihovem srčnem bogastvu. Med nami so se počutili v resnici domače in Ljubiša mi je dejal, da mu je žal, da je .potovanja konec, ker bo. mor.aT 7,opet .nazaj v. sypj samškT dom. Želo šeni razumela njegovo izjavo — o samoti. Prav posebej pa me je ganila discipliniranost poloval-cev. Že zaradi discipline, to je reda. je bilo nepozabno potovanje lepo. poleg vsega je bilo pa še kronano z lepim sončnim vremenom. Že v začetku sestavka sem se zahvalila pobudnikom in organizatorjem izleta družini Počitniške zveze in Sindikalni podružnici. Naj to zahvalo ponovim, ki velja vsakemu, ki je kakorkoli prispeval, da je bilo v resnic? lepo, nepozabljivo lepo. Mnogi prirejajo izlete v tujino. Zdi se mi škoda denarja, četudi je tujina po svoje zanimiva. Vendar pa je mnogo bolje, da spoznavamo najprej svoj svet, ki ima toliko prečudovitih lepot in zgodovinskih vrednot da nam je nujno spoznavati najprej te. V tem primeru moram soglašati z našim Cankarjem: »O domovina, ti si kakor zdravje!« Anda Kotnik PRAKTIČNI NASVETI ČIŠČENJE STEKLA Madeže oljne barve odstranimo s stekla tako, da jili drgnemo s krpo, namočeno v terpentinov cvet. Okna in steklene predmete lepo umijemo, ako dodamo na liter vode žličko petroleja, nato pa okna oziroma steklene predmete obrišemo s flanelasto krpo. KAKO ODPRAVIMO PEGE NA OBRAZU V kozarec stisnemo sok ene limone ter v njem raztopimo žlico navadne kuhinjske soli. Z brisačo, ki jo pomočimo v to raztopino rahlo zdrgnemo obraz na pegastih mestih. Nekoliko je treba sicer potrpeti, ker to malo peče, vendar je postopek uspešen. I PIK ŽUŽELK Izderimo morebitno želo, nakapajmo salmiak, nato na oteklino polagajmo borove obkladke ali alkoholne obkladke. Omel in krtač ne smemo sušiti pri vroči peči, ker se zmehča smola, ki veže ščetine na hrbtni strani in začno le-te izpadati. Tovariš urednik! Prav lepe pozdrave Vam in, kolektivu Cinkarne. Tudi Vam se prav lepo zahvaljujem za list »Cinkamar«, ki ga vsak mesec redno sprejmem, vesel sem ko čitam, kako kolektiv Cinkarne napreduje in si gradi nove moderne objekte. Ponosen sem, da sem bil nekoč član tega kolektiva. Včasih pridemo skupaj cinkamiški penzionisti pa se marsikaj pogovorimo; mogoče Vas bo zanimalo kaj sta se pred dnevi pogovarjala dva cinkar-niška penžionista. Prvi je član društva upokojencev Trnovlje, drugi pa v Štorah; prvemu je ime TRN, drugemu pa ŠTOR. Pogovor med njima je tekel takole. TRN: Lej ga, lej, kod si se pa zopet potepal? ŠTOR: Penzionisti smo imeli sejo v Štorah. TRN: Kaj ste pa zopet sejali, gotovo boste šli zopet na kak- Cfvri ŠTOR:' Ne bo nič izleta, veš reforma je vse prekrižala pa tudi cvenka ni, skritih rezerv pa še manj. TRN: Kaj letos vam Cinkarna ne bo nič dala, prejšnja leta je. ŠTOR: Kako pa naj da, saj vidiš kako novo fabriko gradi, kje pa naj vzame. TRN: Si bral v Cinkamar ju kako lopo neka ženska opisuje, da so šli na izlet na Plitvička jezera in po lepi naši domovini, kako so se lepo imeli. ŠTOR: Bral sem, kar milo se mi je storilo. TRN: Ja veš Štor, če bi se kakšen tovariš v Cinkarni še spomnil na penzioniste pa bi rekel tistemu šoferju Fricu. Ti Fric, daj no enkrat penzioniste v avtobus strpat pa jih zapelji h kakšnemu jezeru ali pa k morju naj hi'se malo okopali; ali pa na kak samoten kraj. ŠTOR: Hudiča, zakaj pa praviš na samoten kraj? TRN: Lej ga no, zato da ne bodo tujcem na poti, pa malo cvenka je tudi. ŠTOR: Kaj pa ti rečeš o tistem penziondstu, ko je prosil da bi mu Cinkarna kupila televizor. TRN: Ni neumno, deset tlet naporne službe; bil je cinkamiški »agent«, vozil se je po svetu, prodajal in hvalil cinkamiško rabo, to so že velike zasluge, res čudno, da so revežu to prošnjo odklonih. ŠTOR: Mej duš, ta bi bila pa lepa, kaj pa potem tisti penzi-onist, ki je bul 23 let v Cinikar- C! V U ( p K K p ni pa udarnik pa racionalizator pa je napravil več sto udarniških ur, ta mora potem dobiti kakšnega fičkota, ima pa samo biči ki. TRN: Zadnjič je tudi na televiziji prikazan neki cinkamiški penzionist, pa ga nisem spoznal, povedal je tudi, kako lepo se poslovijo od tistih delavcev ko gredo v penzion; vsak prejme eno plačo in ročno uro, jaz ti pa povem, da tega nisem bil deležen. ŠTOR: Kaj misliš TRN, da se na moji tresoči roki za 29 let, 10 mesecev, dvajset dni službe ne bi lahko svetila kaka Dar-vilka. TRN: Veš kaj Štor, dva mej seča še greš nazaj delat pa boš dobil darvilko. ŠTOR: Pa je tisti penzionist na televiziji še kaj drugega povedal? TRN: Nekaj je še zamrmral od nekakšnih vabil in proslav, potem pa je kar povesil oči, na vem če od žalosti ali česa drugega. ŠTOR: Mogoče se pa tudi na njegovi roki ne sveti Darvilka? TRN: Pa ne daj vse prej na veliki zvon, kakor bo »Cinkar-nar« ta pogovor objavil. ŠTOR: »Misliš, da bo to hotel »Cinkamar« objavit, kaj vse se penzionisti pogovarjajo. TRN: Seveda bo pisal, če bo le urednik »Cinkamarja« objavil. A. Bobek - POŠKODBA OČESA Poškodba očesa (npr. s kamnom, puščico ipd.) je često hudo nevarna. Oko je zelo občutljiv in nežen organ. Rahel sterilni zavoj in takoj k zdravniku v bolnišnico. f TUJEK V OČESU Ne mencajmo očesa, oko narahlo zaprimo, da se naberejo solze, povlecimo nekajkrat zgornjo veko preko spodnje. Včasih je treba veke zaobrniti in odstraniti tujek s koščkom sterilne gaze. VEČ POZORNOSTI NEGI NOG V naši državi se je pedikira začela razvijati šele po prvi svetovni vojni. S pedikiro so se prvotno bavili predvsem brivci, ki so to delo navadno opravljali z britvijo, ki je niso več uporabljali za britje brade. Prvi pravi pedikir se je pojavil v Zagrebu; prišel je iz Dunaja. Po rodu je bil Slovenec imenovan Čepin. Na Dunaju se je izučil pedikir e in je svoje znanje prinesel k nam leta 1928. Ravno njemu se moramo zahvaliti, da se je pri nas razvila pedikira. Čeravno se je pedikirska stroka pričela pri nas razvijati že po prvi svetovni vojni, ni doživela tistega razmaha, kot bi bilo potrebno, ker večina nas ne skrbi dovolj za svoje noge. Skrbimo za svoje roke, obraz, zobe, lase, toda zelo malo pozornosti posvečamo nogam. Zato ni čudno, da statistika ugotavlja, da ima devet ljudi od desetih kakršnekoli nevšečnosti s svojimi nogami. Če bi bile noge tako vidne, kakor obraz, bi najbrž bolj pazili nanje. Za skrbno nego nog ne potrebujemo dosti časa, ta čas pa je dobro poplačan, kajti mnoge nevšečnosti na ta način lahko preprečimo v samem razvoju bolezni nog. Predvsem našim delovnim ljudem, ki so agah l bi te števali. človeška noga je čudoviti del tehnike. Narava je v človeški nogi ustvarila dovršeno delo tehnike. Sestavljena je iz 26 kosti, ki tvorijo nekakšen lok oziroma obok. Ogrodje noge podpirajo kite, mišice in vezi, skozi katere se prepleta mreža, arterij, ven in živcev. Stanje teh, med seboj povezanih delov je življenjsko pomembno za brezhibno delovanj« nog. stalno na nagah bi bilo priporočljivo, da bi te nasvete upo- PRIRODNA UREDITEV — TRI TOČKE, KI NOSIJO TEŽO. Noga ima dva glavna loka: notranjega vzdolžnega ter me-tatorsalnega. Ta dva loka tvorita skupaj tri točke, ki nosijo težo telesa. Prva je v peti, druga v korenu malega prsta in tretja v korenu velikega prsta. Ta ureditev omogoča vsaki nogi popolno ravnotežje, kadar pa je to ravnotežje porušeno, potem se navadno pojavijo težave z nogami. Ne prezirajmo malih simptomov. Nikoli ne zanemarjajmo najmanjših nevščenosti z nogami. Četudi trenutno ne ugleda nič hudega, se stanje lahko poslabša, če stvari ne posvetimo dovolj pozornosti in skrbnega ravnanja. Simptomi, ki se pojavljajo znova in znova, so v bistvu opozorila, da je z nogo nekaj narobe. Isti pomen ima bolečina, ki ne preneha. Ti znaki pogosto označujejo, da se v strukturi noge razvija neka bolezen ali slabost, ki nam kasneje lahko povzroči resne težave. Zato se zaščitimo že od vsega začetka s tem, da skrbno pazi- ' mo na svoje noge. Zgodnja pozornost in strokovni nasveti pedikir ja nam lahko prihranita mnogo nevščenosti v prihodnosti. Težave z nogami imajo lahko doljnosežne posledice, če nas bolijo noge, se posledice navadno čutijo po vsem telesu. Kadar je pritisk na nožni živec prevelik, potem je posledica navadno bolečina v hrbtenici — križu, ali pa revmi podobne bolečine v različnih delih telesa. Boleče noge često povzročajo utrujenost in živčno razdražljivost ter napetost, kar se jasno pokaže v obnašanju. Cesto lahko iščemo vzroke za fizične motnje v obolelosti nog, zato ne smemo prezreti bolečin v nogah z izgovorom, saj bo kmalu minilo. Vsak dan si umijmo noge. Osnovno sredstvo za zdravje naših nog je redno, vsakodnevno umivanje nog z milom, ki očisti kožno površino. Tudi kožne pore morajo biti povsem očiščene nesnage, da lahko koža nemoteno in pravilno deluje. Zato dodajmo kopeli za noge kopalno ali morsko sol, da postane voda aktivnejša in pomaga koži znebiti se nesnage ter da se noge počutijo osvežene in okrepljene. Vedno moramo skrbno osušiti kožo med prsti. Dnevna skrb mnogo pripomore k zdravju nog in nam vzame le nekaj minut časa. Po umiva-nju pride na vrsto masaža nog s kremo ali vazelinom. Če ima-mo čas in če so noge utrujene, je dobro, da to skrbno opravimo. Če nam časa primanjkuje, zadostuje tudi hiter postopek vtiranja kreme v kožo. Nikoli ne pozabimo vsako jutro napudrati nog in to s pudrom, ki dobro absorbira tn ki vsebuje tudi antiseptične sestavine. To pomaga ohraniti noge sveže in hladne ter preprečuje utrujenost in infekcijo. Pomnimo! te otroke je treba navajati k skrbni negi nog. Vedno skrbno postrizimo nohte in to vsaj enkrat tedensko! Kakšni so pravilno postriženi nohti? Ne režimo vogalov nohtov, ker bomo povzročili, da nam bodo nohti rasli v meso. Ne režimo jih prekratko, pustimo jih malo daljše, da tako zavarujemo konice prstov pred pritiskom in preveliko občut-Ijivostvo. Nikoli ne uporabljajmo za to opravilo noža. Striži-mo jih le z škarjicami in jih oblikujmo s pilo, če je to potrebno. (Dalje prihodnjič) HIIIIIIIMIIIIIIIIII............................. NASVETI - NASVETI - NASVETI OSEBNA IZKAZNICA S Osnovni dokument vsa-£ kega državljana je osebna £ izkaznica. S to uradno listi. 1 no se lahko državljan vse-| povsod (razen v tujini) iz-| kaže. Drugi dokumenti za | dokaz istovetnosti niso ve-| ljavni. Zato moramo imeti | osebno izkaznico vedno pri | sebi. Pri nas je z uredbo = predpisano, da mora imeti 1 osebno izkaznico vsak, ki 5 je dopolnil 18. leto starosti. I Praksa pa kaže, da bi mo- | NE ZAVRZIMO JAJČNIH LUPIN! rali imeti izkaznico že od 14. leta dalje, saj je izdaja drugih dokumentov, kot sta na primer delavska in zdravstvena knjiga, vezana na osebno izkaznico. PRASKE IN MALE RANE Iztisnemo kri, da odplavi nevarno nesnago. Če je več nesnage v rani, jo v smer proti robu previdno očistimo s sterilno gazo, namočeno v 2 f/o jodovi tinkturi Očistimo in razkužimo tudi okolico rane, toda pri tem pazimo, da ne zanesemo nesnage v rano. Ko se jod posuši, pokrijemo s pla. stjo sterilne gaze (v sili s sveže prelikanim robcem). Nesreče v gospodinjstvu £ Kar malo smo pozabile. £ kako koristno lahko upo-| rahljamo jajčne lupine, za-H to jih čestokrat vržemo v 1 ogenj ali v smeti. | IjenimMuplnami 'lahČot- i.................................. 5 po očistimo stekleno poso- = i do. Na primer v zelo uma- | £ zane steklenice stresemo = i pest lupin, nalijemo vanjo | = vode in jo pustimo čez noč, § 1 da se umazanija odinoči. § E Pomešane s kisom in so- £ = ljo so lupine izvrstno čis- E £ tilno sredstvo za bakrene E 5 in medeninaste predmete. £ i Z jajčnimi lupinami tudi = £ lahko pognojimo sobne £ £ cvetlice, kar je nujno zla- | 1 sti tedaj, če vsebuje prst f I v lončkih premalo apna. | £ Jajčne lupine so znane = £ kot odlično belilno sred- £ £ stvo pri pranju belega pe- £ £ rila. Zavežemo jih v vreči- E £ co. ki jo potopimo v kotel, E £ v katerem kuhamo perilQ. E E (Pri, strojnem pranju to § £ seveda ne pride v poštev). E Počitniška sezona se bliža h koncu, toda še vedno radi obujamo spomine na prijetne ali pa tudi drugačne trenutke z letnega dopusta. Na sliki: letovišče Počitniške skupnosti Žalec, kjer so letovali tudi člani našega kolektiva. KI JIH POVZROČA ELEKTRIKA Kljub stalnim opozorilom se še vedno dogajajo nesreče, ki jih povzroči elektrika in to ne samo v obratih, ampak tudi po domovih, ker ljudje ne znajo pravilno ravnati z raznimi električnimi napravami (od navadnega kuhalnika pa do kompliciranega električnega aparata). Cesto pa se nesreča zgodi, ker se preveč zanesemo na to, da se nam ne more nič pripetiti in ravnamo z električnimi napravami prav lahkomiselno. Nekaj navodil, ki nas bodo obvarovala nesreče, če se bomo po njih ravnali: Nikoli ne uporabljajmo pokvarjenih žic, vtikačev in vtič- nic. Popravi naj nam jih le strokovnjak, ki svoj posel razume. Vsako laično popravljanje, kot je na primer povezovanje natrgane žice z raznimi trakovi, lahko pripelje do nesreče. Vtikačev ne vlecimo iz vtičnice za žico, posebno ne, če je ta žica pretrgana in razvita tik ob izolirnem delu. Ne vtikajmo v vtičnice raznih kovinskih predmetov, da bi tako vtičnice popravili. Posebno otroci se radi tako igrajo. Previdno ravnamo, če namestimo vtičnice tako visoko, da jih majhni otroci s tal ne dosežejo. .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMi KRIŽANKA VODORAVNO: 1. mesto na Štajerskem, 6. začetnik dinastije Arpadovičev, 10. španska letalska družba, 12. kazalni zaimek, 13. apetit, 14. prvina, 17. osebni zaimek, 18. dom, 20. razveza, 22. Beolijec, 23. domača živail, 24. složna, 26. opica, 27. Eisenhowerjcv vzdevek, 28. tuje žensko ime, 29. spletke (2. sklon množine), 32. JAL, 33. ploščina, 34. kratica za ljudski odbor, 35. stari Slovani, 36. črn (franc.). NAVPIČNO: 1. nauk o celicah, 2. trd črn les, 3. zdravilo, 4. kratica za mlajši, 5. samoglasnika, 7. skrajni del kopnega, 8. zdravnik specialist, 9. žensko ime, 11. francoska filmska -igralka, 15. ploskve, 16. IJON, 18. podjetje v Sloveniji, 19. samoglasnik, 21. žuželka, 25. nasičen ogljikovodik, 29. reka v Grčiji 30. reka v Aziji, 31. zgoraj, 33. arabski žrebec. 1 2 i 4 5 ■ 6 7 B 9 Jo J1 1 ia 1 13 1 1 19 ts -16 1? 1 iB •9 20 z> 1 12 13 1 24 25 26 m 2-7 * ■ 28 i 2 9 30 31 J2 m 33 1 39 1 35 m 36 Ne dotikajmo se električnih aparatov z mokrimi rokami. Zelo pogosto se pripetijo nesreče v kopalnicah, zato naj velja, ne segajmo z rokami na primer po električni pečici, če sedimo v kadi. To je igra s smrtjo. S podkovanimi čevlji ne stojmo na mokrih tleh, kadar segamo po stikalu. Mokra tla so nevarna tudi v kuhinji, posebno še, če je mogoč stik med kuhalnikom in vodovodno pipo. Nikoli se ne dotikajmo dveh električnih naprav hkrati, npr. telefona in pečice, radijskega sprejemnika in žarnice, ali vodovodne pipe in kuhalnika, čeprav so vsi trije aparati izolirani, se lahko zgodi, da ne opazimo nastale napake in nesreča je tu. Žarnice menjamo le, če smo poprej izklopili tok, najbolje glavno varovalko. Med nevihto izklopimo radijske sprejemnike, prav tako, kadar odidemo za dalj časa iz stanovanjv Tedaj potegnemo tudi vse vtikače iz vtičnic. Med nevihto se po možnosti ne poslužujmo telefona. Če nam v kakem električnem aparatu praska in poka, prekinimo tok in pokličimo strokovnjaka, da napako odpravi. Ddftisufle V NAŠ LIST Vrednost točke avgust 1966 Vrednost točke v avgustu neto H ti I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina U5 0,02 2. Aglomeracija 138 8,09 3. Topilnica I. in II. peč 132 — 4. Topilnica III. in IV. peč 1,23 — 3. Topilnica V. peč 1,25 — 6. Topilnica VI. peč 130 — 7. Topilnica VII. peč 132 — 8. Topilnica VIII. peč 132 «*■ 9. Topilnica IX. peč 1,21 — 10. Topilnica X. peč . 131 mm H. Thede peč . . • 137 mm 12. Cinkovo belilo 1,15 11,05 13. Keramika 1,21 8,30 14. Skupne službe topilnice 1,22 15. Plinarna in kotlarna 132 mm 16. Nova žveplena 1,25 mm 17. Skupne službe metalurgije 134 — II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: T. Valjarna cinkove pločevine 134 2,97 2. Cinkografija , , , 130 8,14 3. ObUkovalnlca cinkove pločevine 1,38 1,10 4. žlebovi in cevi » » , 130 3,95 5. Cinkova žica , , , 135 6. Skupne službe predelovalnih obratov 1,26 — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun , , , 1.41 2. Na-hidrosufit in metallt 1,24 _ 3. Na-sulfld , ...... 1,36 mm 4. Litopon stari ln cinkovsulfat 1,28 ___ 5. Litopon novi , , , , 135 6. Povprečje litopona , , , , 136 7. Svinčevi oksidi , , , 1,49 8. Superfosfat 136 9,08 9. Povprečje superfosfat » » , 1,36 10. 11 rar»ar in , 1,37 11. Modra galica , , , , , , 12. Modri baker ,,,,,,, 136 13. Skupne službe anorganske kemije 1,36 — 14. Kemični obrat III. Mozirje 1,36 15. Skupne službe Mozirje , , 1,34 16. Laboratorij ,,,,,, 1,27 — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe 1,23 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela 135 2. Strojni oddelek 1,25 4,61 3. Gradbeni oddelek , 135 0,79 4. Merilni oddelek , 1,25 4.96 5. Elektro delavnica •%»,» 1.25 4.94 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe 1.25 3,60 2. Družbena prehrana , , 1,25 3. Počitniški dom »Rinka« 1.25 — VII. CELOTNO PODJETJE: 1,25 2,75 Objavljamo spored filmov, ki jih bodo predvajali celjski kinematografi od 15. septembra do 15. oktobra 1966: UNION: Od 15. do 16. septembra »UMRLI SO OBUTI« ameriški film Od 17. do 21. septembra »ZAKLAD V LONDONSKEM STOLPU« nemško-angleškl film 22. septembra »GIUSEPPE V VARŠAVI« poljski film Od 23. do 26. septembra »SREČA« francoski film 27. septembra »BALADA O MOSKVI« sovjetski film Od 28. do 29. septembra »MORGANOVI GUSARJI« ameriško-italijanski barvni Cs film Od 30. septembra do 1. oktobra »DNEVI IZKUŠNJE« jugoslovanski film Od 2. do 5. oktobra »TOLPA ANGELOV« ameriški film Od 6. do 7. oktobra »KLJUČ« jugoslovanski film Od 8. do 11. oktobra »DRAGI JOHN« švedski film Od 12. do 15. oktobra »RAZPOSAJENI DELFIN« ameriški barvni film (Walt Disney) METROPOL: Od 15. do 18. septembra »SLUŽABNIK« angleški film Od 19. do 21. septembra »MAMA, POSLUŠAJ MOJO PESEM« španski barvni film 22. septembra »POROČNA OBLEKA« poljski film Od 23. do 24. septembra »ČAS JE PRENEHAL OPOLNOČI« sovjetski film Od 25. do 28. septembra »OLIMPIADA V TOKIU« japonski barvni Cs film Od 29. do 30. septembra »SIEGFRID« italijanski barvni Cs film JlMstiiznase KN|rZNlCE Barnes R. M.: Studi jpokreta 1 vreMie-na. Zagreb 1964. S. 657.54 Block R. I., E. L. Durrum, G. Zwelg: A Manual of Paper Chromatography and Paper Electrophoresls. 2. ed. New York 1964. S. 545.844 Cveklč V.: Poluprovodnlčke diode 1 tranzistor!. Beograd 1965. S. 621.314 Dvadeset godlna tehnike 1 prlvrede Jugoslavije 1945—1965. Beograd 1966. S. 62 Cngleskaisrpskohrvatskl tehnlčkl r cenik. Elektronika. Beograd 1964. S. 413: 62138 Grankova L. P., R. S. Mine, L. A. Petrova: Diagrammy sostojanija meta-ličesklh sistem. Vyp. 9. Moskva 1966. S. 669.01 Hristovlč D., A. Zaborskl: Impulsna elektronika. Beograd 1964. S. 621.38 Jamrack W. D.: Rare Metal Extractlon by ChemlcaT Engineerlng Technlques. Oxford 1963. S. 669.2.00 Kekič Z.: Kibernetika. Zagreb 1962. S. 621.391 Kongres o industrijski kemiji Slovenije. Celje 1966. S. 66 Kral V., F. Rob: Organizacija evlden-clje 1 likvidacije potražlvanja 1 obaveza u poduzečima. Zagreb 1965. S. 657.6 Landee R. W„ D. C. Davis., A. P. Albrecht: Prlru£nlk za elektroniku. Beograd 1965. S. 62138 Milivojevlč B., D. Pantič: Tranzistorska elektronika. Beograd 1964. S. 621.38 Novosel M.: Psihologija za Inženjere. Zagreb 1965. S. 658.013 Omerza Z., P. Umek: Tipizirana jekla. Ljubljana 1966. S. 669.1 Pavlič I.: Matematlčka statistika. Zagreb 1962. S. 5193 Statistika spoljne trgovine SFR Jugoslavije za 1963. godinu. Beograd 1964. S. 382 Statistika spoljne trgovine SFR Jugoslavije za 1964. godinu. Beograd 1965. S. 382 lehntčka enciklopedij«. 114 Zagreb 1966. S. 03 KADROVSKE VESTI V avgustu so prišli v podjetje: Antončič Vinko, Ojstršek- Jernej, Brečko Srečko, Lancner Jože, Uršič Franjo, Kunstek Franc, Gabrovec Ivan, Drevenšek Franc, Pulko Ivan, Zarlč Dragu lin, Bakič Mijat, Bole Anton, Podergajs Florjan, Krajnc Martin, Kolar Jože, Fajfer Janko, Burater Pero, Rozmarič Ivan, Samec Martin, Svenšek Konrad, Grgovlč Anton, Bezovnik Vllibald, Kolar Milan, Atanojevlč Momčilo, Jovani-klč Jovan, Antlej Mirko, Koželj Alojz, Ferme Ivan, Kalem Andro, Lapadatovlč Savo, Pavnovlč Tomislav, Jurak Jože, Benedejčič Andrej, Germadnlk Ivan, Mi-lakič Jovo, Cvar Viktor, Jokanovlč Mi- lovan, Bračko Viktor, Mljošek Milan, Videčnik Alojz, Johanovtč Milovan, Meglič Mijo, Pečnik Franc, Vržoglč Vla-stimir. Odšli iz podjetja: Turnšek Anton, Turnšek Franc, Legvart Rudi, Križnik Stanislav, Golež Friderik, Culk Ivan, Zavskl Franc, Črnič Anton, Premuž Franc, Krajnc Karl, Robič Hinko, Stojanovič Branislava, Cepin Mila, Koicc Alojz, Soline Ivan, Mikulič Jože, Kacin Jože, Kovačič Alojz, Kovač Herman, Drevenšek Franc, Gabrovec Ivan, 2ar-kovič Jože, žagar Ivan, Bakič Mijaz, Dobnik Viktor, Stritih Zdenko, Pulko Janez, Gerčar Emil, Lancner Jože, Krajnc Martin, Zarlč Dragutin, Kukovič Adolf, Hluplč Josip, Kozi Alojz, Joha-novlč Milovan, Pečnik Franc, Samec Martin, Benedejčič Andrej. Izključen lz podjetja: Musrajbašlč Hajrudlm. Poročil se je: Kenjalo Ostoja. Od 1. do 5. oktobra »TAJNI AGENT STANISLAV« francoski barvni Cs film Od 26. do 27. septembra »MONGOLI« t italijansko-francoski barvni Cs film Od 5. do 9. oktobra »V IMENU PRAVICE« ameriški film Od 10. do 11. oktobra »JAZ. KUBA« kubanski film Od 28. do 29. septembra »PREPOVEDANE STRASTI« ameriški barvni Cs film 30. septembra »PAST ZA STARSE« ameriški barvni film Od 12. do 13. oktobra »ZGODILO SE JE NEKE NOČI« ameriški film Od 14. do 15. oktobra »SLI BOMO V MESTO« jugoslovanski film LETNI KINO: Od 14. do 15. septembra »FEDRA« ameriški barvni film Od 16. do 17. septembra »OSVAJALEC MARAKAIBE« italijanski barvni film Od 18. do 19. septembra »PSIHO« ameriški film Od 20. do 21. septembra »OD TOD DO VEČNOSTI« ameriški Cs film Od 22. do 23. septembra »VLOMILEC« angleški barvni film Od 24. do 25. septembra »OTROCI KAPETANA GRANTA« ameriški barvni film Predstave so vsak dan ob 16., 18. In 20. uri; v letnem kinu pa ob 20. ud. Program objavljamo po podatkih Kino-podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.