Drobnosti. Ali so ribe mutaste? Vsakdo poreče: to je že stara reč! Gotovo! A novo je, da ribe niso mutaste, vsaj vse ne. Sploh bi jim nemosti nikoli ne bili pripisovali, Če bi bili bolj pazljivo brali stare pisatelje (Aelian, Appian). Dandanes poznamo celo vrsto rib, ki se razločno oglašajo. Ježarica grči, bobnarica bobna in sicer tako glasno ropoče, da jo slišiš, če tudi je 6m globoko v vodi. Tudi pojejo ribe, sicer ne tako milo kakor naše pevke, vendar toli razločno, da so vredne te pohvale. Traeger je slišal 1. 1860. razločne glasove iz morja na zahodnem obrežju otoka Borneo, južno od Ki-taja. Onffrov de Thoron pripoveduje to-le: „Preiskovaje Tavlorski zaliv na severu pokrajine Esmeraldas (v državi Ekvador, Juž. Am.) veslam nekoč ob bregu. Nakrat začujem nenavadne dolgotrajne glasove. Mislil sem, da so Čmrlji, a ker nobenega ne opazim, vpraša*m veslarja, kaj to pomeni. Ribe so, odgovori mi mož, imenujemo jih Siren e. Ni dolgo trajalo, ko začujem več glasov; slišati je bilo kakor tih blagoglasen zbor, jednak oddaljenim glasovom orgel. Ustavil sem in poslušal." Isti naravoslovec je to večkrat slišal in opazil, da so dotične ribe 2 5 cm dolge in bele z modrimi lisami na hrbtu. Petje se prične ob solnčnem zahodu in traja celo noč. Kaj, če one bajne Sirene starih Grkov tudi niso bile samo ribe in ne Čarobne deklice?! Vladimir. Električna železnica. Marsikdo je pač že premišljeval, zakaj so pri nas električne železnice še tako malo razširjene. Vse govori le o elektriki, in vendar stvar napreduje primeroma počasi. Vzrok temu je pac ta, da elektrike še ne znamo dobro porabiti. Stvar stane mnogo in dasi imamo že izborno delane stroje za elektriko, vendar gledajo praktični tehniki na to, da jim elektrika kot gonilna sila ni dražja nego par, in da se ž njo več doseže, kakor s parnimi stroji. Da spoznamo razloček med parnim in električnim strojem (govorimo namreč le o želez-nici), zapomnimo si to-le: Če zakuri kurilec zjutraj ob 8. uri parni stroj v Trbižu, namenjen v Ljubljano, segreti mu je treba vodo do neko stopinje. To traja navadno pol ure, tudi jedno uro, in stroj je pripravljen na odhod. A sedaj! Naj vlak vozi hitro ali počasi, naj stoji na postajah pol ure ali pa pet minut, kurilcu je treba vedno skrbeti za potrebno moc para, sicer ne more stroja rabiti. Ves tisti Čas torej, ko stoji na postajah, gre mu par v izgubo, in ta izguba posebno pri večjih daljavah ni majhna. Parni stroj je torej podoben mlinu na vodo. Ali tečejo kolesa ali ne, voda uhaja po strugi dalje, ne glede na to, ali jo rabiš ali ne. Preračunih so, da je treba pri parnem stroju za vsako konjsko silo okrog ^kg premoga. Ce pa porabimo ^kg premoga za parni stroj, ki nam goni, oziroma dela elektriko (s pomočjo dinamičnega stroja), tedaj ima elektrika, ki smo jo dobili, moči za 1 in -j.A konjskih sil, torej -/3 konjskih sil pridobimo z elektriko več, dasitadi smo pri parnem stroju porabili jednako množino premoga, kakor pri stroju za elektriko. Za jedno konjsko silo porabi namreč elektrika le i-S^kg premoga, parni stroj pa, kakor je zgoraj povedano, "}kg. Pri tem pa je tudi pomisliti, da elektrika ne gre nič v izgubo, ker se porablja le med tem časom, ko vlak te Če, in da je moči z elektriko doseči najmanj še jedenkrat večjo hitrost nego s parom. Zanimiv nemški prevod slovenske pesmi. — Cenjenim čitateljem „Dom in Svet"-a podajemo ta-le nemški prevod Gregor čiče v e pesmi „Odl i kovanje" : Die Aus\eichnung. Der Kampf ist aus, der Sturm beendet, Dem Herrn sei Dank, der Sieg uns blieb! Doch mancher Held den Geist entsendet, Getroffen sclrvver von Feindes Hieb. Wie L6\^en stritten sie erbittert, Der hier noch lebt, der dorten tot; Gefestigt ist der Thron, nicht zittert Das Land, befreit aus Angst und Not. Und schon versammelt auf dem Felde Der Herr die tapfre Kampenschar: Denn lohnen will er jetzt dem Helde, Der giild'nen Preises \viirdig war! Schon manchem prangt der Ehre Zeicheii Auf tapfrer Brust von Konigs Hand: „Und solit' ich Dir es nimmer reichen, Den ich vor allen vviirdig fandr" „„Wohl mag auch ich den Preis verdienen, Doch sind's nicht andre eher wert? Gestatte, Konig, dass ich ihnen Den Lohn entbiet', der schmuckt und ehrt."" Der Konig nickt; — hin tritt er wacker, Wo Mann an iMann im Blute ruht, Dem nachsten dort auf blut'gem Acker Ziert er die Brust fiir Todesmut. „„A11, denen Schvvert und Schuss versaget Den Sieg, ehr ich in diesem hier; Ein jeder hat gleich mir gevvaget, Geopfert aber m ehr als wir."" Entblossten Hauptes steht in Sinnen Der Konig und der Kampen Reih'n, Und Thranen ihrem Aug' entrinnen, Die sie den toten Brudern \veih'n.