Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 23. avgusta 1940. — Leto IX. — Št. 34. * o SLOVENIJA UREDNIŠTVO- LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - NAROČNINA ČETRTLETNO 15 DIN, ZA POL LETA 30 DIN, ZA VSE LETO 60 DIN — POSAMEZNE STEV. 150 DIN - V ZAMEJSTVO ZA VSE LETO 90 DIN UPRAVNIŠTVO i LJUBLJANA GOSPOSKA 12 - POŠTNOČEK. RAČUN: LJUBLJANA ŠT. 16.176 — ROKOPISOV NE VRAČAMO — OGLASI PO TARIFU — TISKA ZADRUŽNA TISKARNA (M. BLEJEC) V LJUBLJANI) ¥ojna iii politika Zadnji Churchillov govor V torek jc v angleški poslanski zbor-11 ki govoril ministrtslki predsednik C im r-CU Nje, gov govor je bil miren pa zelo saiiio/a vesten. Zanimivo je predočil razliko med sedanjo vojno in prejšnj iimi v°jnami. Prejšnje voijnc so Ibile voj ne armad na froti, sodam j a vojna je pa voj -na narodov na vseli njihovih ozemljih, rjavil je, da je tak način vojskovanja Ptav posebno ugoden za angleški narod 1,1 njegovo bogastvo. Izgube, to je šte-vilo mrtvih in ranjenih v prvem letu so Približno petkrat manjše ikalkor v pir-^ni lletu svetovne vojne, vendar sc lahko reče, da je ipo svojih učinkih ta vo jna hujša kot prejšnja. Napovedal je, da bo vojna 'trpela še dolgo, da se bodo vojskovali še leta 1941. in 1942. Napovedali Je dalje, da Anglija ne more upoštevati Predlogov, da naj iz 'razlogov človečnosti Opusti uvoz živil v ikraje, iki so od Nemcev podjarmljeni. To da bi pomenilo sa-'uo podaljševati vojno. Podjarmljeni *raji so imelli zadosti živil, alko jili primanjkuje, so jih morali odvizeti Nemci. °Voza tudi ne morejo dopustiti, iker se različnih živil, tako iz maisti, kromjpir-■*a in imleka, izdelujejo naravnost vojni Pripomočki. Obilju bil je pa, da bo An-8'lija poskrbela, da boido takoj po 'koncu Vojiiie narodi laihlko dobili dovolj živil. V temi govoru je moral povedal i tudi ne-prijeitno ugotovitev, da so Italijani zasedli visio aniglešiko Somalijo. Dva važna sporazuma Predsednik Ikanadske vila.de Madkemzie •Mag in predsednik Združenih držav sta dogovorila, da 'bosta Kanada in Zdru-*ene države ustanovili skupen odbor za ®kupno obrambo obeh držav pred zunanjimi napadi. Toliko je obli javljenega. Lahko, da sta se 'dogovorila iše kaj, če-Sar pa nista objavil«. Japonsko časopisje ima ta dogovor za prvi korak Združenih držav v vojno ob strani Anglije. Gotovo bo vsaj Anglija zaradi tega dogovora razbremenjena glede obrambe Kanade in bo prizadeto .ladjevje lahko porabila drugod. Z Anglijo samo so se pa Združene dr-Zaive dogovorile, da jim je Anglija za Bfebo 99 let prepustila uporabo pomorcih in zrakoplovi!ih oporišč na otokih, ' so iza to primerni. Časopisi ugibajo, je to za rulšiiloe, ki naj bi jih Združile države dale Angliji, ali kot ipovra-c*lo :za vojne dolgove, ki' so delali i do s^daj med prebivalstvom Severne Ame-1‘‘ke nekoliko nerazpoložen ja proti An-^liji. Položaj Francozov po premirju .Francozi so po sklepu premirja z Nemi-'Prišli iz boju brez upa zmage, v po-popolnih premagancev. Z velilko llco niorajo okušati, kaj se pravi gorje f^^inaganeem. Naj hujši je vselej pologi med premirjem in komičnimi mirom, /‘•kor je iiiajhujiši čas za obtoženca med h razprave in razglasitvijo sodbe. azuinljivo pa je, da Nemci ne hite s ‘Spanjem končnega miru. Najbrže tega ^ bodo sklenili, dokler se ne odloči med jiini in Angleži. Tak mir bi bil lahko . eVareii prejudic in bi se lahlko spretno rablja! za propagando. V nobenem pri-^eru ]jj |ak mine dal Nemčiji tako i^ga v roke, kakor jim daje to premirje, dl^k^da j° ®lanje v premirju najbolj po-^°bno zgledom v najstarejši zgodovini, ati Zllul!K<>Vil|lci s premaganci sploh niso *epa 1 ii miru, ampak so jih čisto pre-Prosto podjarmili. rili Poljaki. Značilno je, da poročajo časopisi, da sta v nezasedeni južni Franciji še vedno dive radijski postaji, ki sta v službi anglofilov, če iiie naravnost Angležev. De Gaulle ima med Francozi s svojimi odborom če ne zaveznikov, pa vsaj precej slkritih simpatizerjev. V Franciji se vedno 'bolij širi, pomanjkanje, ki ga veča še zaradi nezadostnega števila lokomotiv in vagonov omejeni in poslabšani promet. Vse to seveda škoduje avtoriteti »mož iz Yichyja«, kakor je imenoval Churchilli Petainovo' vlado. Zato bi bil najvažnejši razlog, ki bi priporočal Nemcem, da vendarle sklenejo mir s Petainovo vlado, da na ta način podpro avtoriteto sedanje francoske vlade, ki je gotovo najbolj Nemcem pri- jazna in glede ikatere imajo Nemci in Italijani dovolj razlogov, da ne pripuste, da bi v nemoči izgubila vajeti iz rok. Vojna v zraku S kratkimi oddihi se je zadnje dni vršila Ijuta borba v zraku. Churchill je napovedal, da pričakuje še poostritve te vojne. V tej vojni so izgube sicer po številu zmerne, alko se pa upošteva visoka cena bojnih letal im visoka vojaška 'kvaliteta pilotov", sio izgube velikanske. Do sedaj se še ne more vedeti, kakšna bo končno odločitev, videti pa je, da angleško znakovno ladjevje, Iki je menda po številki šibkejše, vzdržuje vse napade. Ves svet nalpeto pričakuje, ali se bo pojavili še kak nov malčin vojskovanja, ali bodo ti zrakovni boji odločili o tem, če bodo Nemci sploh mogli prepeljati svojo vojsko v Anglijo. Zahod in Vzhod (Konec.) fctnil^? i,m« v^U(^a v Vichyju silno težko <7VCi,n /lailje !° j dobivajo pogum tisti, ki sploh lje vse vleče (o stanje, 1*1* - w _____ ' ZU ',^iaj°’ ampak so zastopali 1‘ri'in.1.'' fc 1* rancija v vsakem 0rn borita dalije, kalkor so to sio- 'Nova vojna je razvnela Evropo. Prav za prav nas ni presenetila. Moralo se je tako zgoditi, keir se Zahod ni naučil iz zgodovine ničesar, spomin na grozote pretekle vojne ipa je nenavadno hitro obledel. Duh zahodne Evrope, ki je rodil prvo vojno, je rodil tudi to. Mahat-ma Gandhi, ki je od daleč gledal na prizadevanja povojne Evrope, je prav povedal: »V Evropi čaka vsak, preden se Siim clbnovii, da se prej spreobrnejo vsi drugi. Vsak je za razorožitev, toda zahteva, da se prej vsi drugi razorože. Nihče noče prijeti prvi za zvonec...« Ta vojna bo rodila zopet mnogo dragocenih in pretresljivih spoznanj. Dvoje pa je mogoče: da bo po tej vojni prišel čas nasilja lin nadvlad, kar bo že po .nekaj letih prineslo novo vojno, ali pa bo prišla zlata doba miru in ustvarjanja. V pričakovanju 'te dobe se nam ne zdi nobena žrtev prevelika in pretežka. Zelo lahkomiselno bi bilo prerokovati, kako se bo ta vojna končala, vendar vse kaže na to, da bo prešla v končno fazo dvoboja med Zahodom in Vzhodom. Kaj nam Je tu razumeti pod pojmom Vzhod? Ko govorimo o Vizhodu, mislimo pri tem v prvi vrsti slovanske narode, mlada, sveža in neizrabljena ljudstva, ki do sedaj še niso odločilno posegla v eviropsko zgodovino. Evropa je Slovane vedno odrivala. kol manjvredno ljudstvo, »zgodovinski gnoj«, toda ne toliko iz prepričanja, da je to res, kot iz zavesti, da so prav Slovani tisti, katerih je bodočnost Evrope. Pokrajina, neizmerne ruske stepe, ki so že preprostemu človeku lajšale pojmovati »neskončnost«, »brezmejnost« d.dr., odločilni zgodovinski vplivi in krščanstvo (Carigrad) so po svoje oblikovali duhovnost slovanskih narodov ter tako ustvarili »vzhodno miselnost«, o kateri tu govorimo, pa pri tem nika-koir ne mislimo panslavizma ali slovano-filstva. To dvoje se je izživelo kot sleherni z godoviinski pojav in prešlo v zigo-do vino. »Vzhodna miselnost« (Dostojevski jo je imenoval »ruska misel«) po svoji globimi in obsežnosti daleč presega vsakodnevne pojme, kot so politika, gospodarstvo, socializem in podobno. Tako bi se torej motil, kdor hi mislil, da je boljševizem ona oblika, v kateri se bo slovanstvo v Evropi uveljavilo. Ne smemo pozabiti, da je ruski boljševizem v neki meri utelešena Marxova doktrina, ki ima sicer mnogo vzhodnih primesi, je pa vendarle dediščina Zahoda. Res je sicer, da utegne preiti boljševizem v bojiini pohod proti Zahodu, ne pomeiui pa končne oblike novega stanja. S tem bi se zgodilo le to, kar je \V. Schubart povedal nekako tako: »Iskrica je zletela od Zahoda na Vzhod. Močna sapa Rusov jo je razpihala v mogočen ogenj. Sedaj grozijo plameni, da bodo segli nazaj do ognjišča, ki jih je rodilo.« Boljševizem je prehoden pojav, ki ima svoj razlog v zgodovini in je kot tak navezan na neko dobo. Mislecem, ki količkaj globlje gledajo na dogajanja v svetu, ruski boljševizem ne pomeni več »slučaja«, nesrečne »zmote«, marveč ga pojmujejo kot enega od številnih členov v verigi zgodovine, ki je popolnoma 'razumljiv in je nastal po logičnem razvoju. Rusom je celo potreben, saj bo dokazal abotnost zahodne misli. — na sebi. »Boljlševiški nauk temelji, na absolutizmu, toda absolutizem ne dovaja do nikakega cilja« (Gandhi). Ta'ko pomeni boljševizem listo orožje, ki ga je Zahod skoval za svoj — samomor. Podobno nam je tudi razumeti rusko breziboštvo, ki je prav tako plod Zahoda in se mesijanizmu ruske duše prav nič ne prilega. Bilo je pa potrebno v razčiščenje in ozdravljenje. »Padec je potreben iza vstajenje« — to je piristno ruska misel. Tako smo torej mnenja, da bo slovanstvo posredovalo Evropi vse tisto, česar sama ni mogla ustvariti. Dostojevski je »rusko misel« istil malone s pravoslavjem ruskega mu-žika. To pravoslavje mu služi v protiutež »rimstvu«. Vendar moremo reči, da je šel 'korak predaleč. Katolicizem, ki ga opisuje in obsoja v svojih delih (n. pr. »Veliki inkvizitor«) je potvorjen in napihnjen v spalko. Kaj takega se more zgoditi le po površnem opazovanju; če bi opazoval podrobneje in brez predsodkov, bi videl, čeprav iz drobcev, da je katolištvo močno blizu tistemu, kar je sam imel za idealno obliko krščanstva. Reči nam je torej, da »vzhodna misel« ne predstavlja nevarnosti za evropski katolicizem, prej pač poroštvo za njegov neovirani razvoj. Te misli niso nove. Nasprotno, prav za prav so že nekaj vsakdanjega, saj so se v Evropi, še bolj pa v Rusiji, mnogokrat vrstile. Če bi iskali citatov v delih posameznih velikih mož Vzhoda in Zahoda, bi nas privedlo predaleč, spis bi se raztegnil v neskončnost, povedati pa ne bi mogli bistveno nič novega. Rusi so se vedno zavedali svojega poslanstva v Evropi (»ruski mesijanizem«). Ta misel je od panslavistov prešla preko slavo-filov na carski imperializem, po .katerem jo je podedoval celo — boljševizem. Če je Rusija za Petra Velikega čisto slučajno »zaplula v Evropo kot odtrgan čoln« (Puškin) in imela od tega le škodo, je te pasivne vloge sedaj konec. Ta njen drugi prihod ni več tako slučajen in nenameravan. Vzhod je začel z ofenzivo. Naj,lepše in najjasneje je te misli izrazil, kakor smo že omenili, ruski pisatelj Dostojevski*. Predvsem je ostro ločil med Zahodom in Vzhodom, med Evropo in — Rusijo. V dušah njegovih junakov se bije gigantslkd boj med obema. Zahod mu je bolnik, misli, ki so od tam prihajale, pa uničujoč s tir up. Dve ideji sta v prvi vrsti vzbujali njegovo pozornost in njegov odpor; predstavljali sta mu dva glavna vzroka evropskega zla. To sta bili ideja Nietzschejevega »nadčloveka« in ideja nasilne države, ki jo je obetal komunistični manifest. Za Dostojevskega je marlcsiizem v Rusiji naglo naraščal. Prvo, idejo nadčloveka, je do konca, do njene ničnosti in lažnivosti, razvil v romanu »Zločin in kazen«. Razkolnikov se navzame idej, ki prihajajo z Zahoda, ki vabi in zapeljuje Ruse kot skuišnjavee. Da bi si utiri pot in postal velik kakor je bil Napoleon, ubije staro skopuljo, 'ki ni nikomur storila nič dobrega. Čisto ipo naključju ubije z n jo vred njeno slaboumno sestro, ubogo prekupčevulko. Saj je tudi Napoleon ti-so'če življenj žrtvoval kot gnoj svoji slavi. Umor, je izvršen, toda namesto občutka svobode, sproščen j a in moči, ki bi moral biti lasten nadčloveku, ko se je dvignil nad »čredno moralo«, ki se ga polasti nemir, ki sicer ni pravo kesanje. Nič ne pomaga, da se preriva v množici, da beži v samoto ali se skriva v beznice. Vse razumsko dopovedovanje nič ne pomaga. , Razlkolnikov spozna, da je sam prav taka »uš« kot so drugi, da ni iz takega testa, iz kakršnega se gnetejo Napoleoni. Ob ciniku Svidrigajlovu pa ta svoj ideal celo zasovraži; kar se podlosti tiče, je S v id rigaj lov resnično nadčlovek. Razkolnikov bi se rad po prostitutki Sonji vrnil nazaj v »čredo«, Ikateiri ga je zločin vendarle odtujil, toda to se mu ne posreči. Nekaj časa se sam uničuje, končno se prostovoljno javi oblastem. Celo v Sibiriji, kamor so ga obsodili, ne najde miru. Končno seže po sv. pismu — »toda to je že druga povest«. Ideja nadčloveka je razgaljena kot prazna im varljiva. Če Nietzsche ostaja nekako sredi poti in s svojim nadčlovekom ne ve kaj početi,, gre Dostojevski z njim do konca, do tragedije. Odpad od Boga je pokazal v vsej grozoti. V »Besih« pa ostro kritizira Do-stojevsikii Marxa, ruski nihilizem in odkriva socialno tragedijo odpada od Boga. Marx hoče z državo nadomestiti Boga in izoblikovati novega človeka. Sedanji človek bi v tej državi izgubil svobodo, s svobodo pa lastno vrednost. — Nietzsche hoče zemeljske bogove, medtem ko hoče socializem raj na zemlji. Oiboje je naperjeno proti krščanstvu. Izhodišča so sicer različna, 'končno stanje pa isto. Marx hoče izenačenje, Nietzsche pa nadvlado, toda ni enakosti brez nadvlade, kakor ni despotov brez podložnikov. Nadčlovek in socializem imata isto dno, le z drugih stališč gledano. Oba pripravljata diktaturo in uničenje svobode. V obojem prevladuje duh zemeljskega, zato stojita i Marx i Nietzsche z Vzhodom v notranjem razkolu. V »Zločinu in kazni« imamo opravka s posameznikom, v »Besih« z zapeljano množico. Oba pa kažeta na isto rešitev: zmaga krščanstva nacl prometejsko Evropo. V »Besih« obsoja silo, nasilje države nad »človekom-muravljo«. »Nesmisel je ustvariti nov čas in novo človeštvo z Obglavljenjem 100 milijonov ljudi!« Nasilni revoluciji se protivi zaradi ljubezni do Boga in do ljudi. Osebna in duhovna svoboda mu je nad vse. Pač pa zahteva revolucijo duha, ki bi bila bolj učinkovita. »Zopetni prihod Kristusov se bo dogodil v Rusiji«, se pravi: Rusija bo zopet uveljavila živo in dejavno krščanstvo prvih dob, ki bo zajelo svet in si ga podvrglo. Rusija še ni našla svoje oblike socializma. »Socializem ruskega mužika se ne izraža niti v komunističnih naukih niti v mehanističnih obrazcih, pač pa v njegovem prizadeva- n j u po enota os ti v Kristusovem imenu.« Talko :bi ipo videzu sodili, da so »Besi« reakcionaren roman, vendar to ni talko. V resnici so skrajno revolucionarno delo, saj zahtevajo duhovno revolucijo. Za nas čas je zelo pomenljivo, ikako Dostojevski pojmuje poslanstvo ruskega naroda. Če menijo Angleži, da so izvoljeno ljudstvo, kii je postavljeno, da svetu vlada in ga drži v ravnotežju, če hrepeni Francoz po duhovnem vodstvu in če niha Nemec med obojim, pa si prizadeva Rus za odrešenje človeštva. (Rekli smo že, da je bila ta misel živo pred očmi vsem dobam in vsem ruskim sistemom.) »Ruska misel« pomeni Dosto-jevskemu novo kulturno smer, hkrati pa sintezo vseli pozitivnih elementov vseli evropskih kultur. »Rusko ljudstvo je morda najbolj zmožno ohraniti ideal o vesoljni skupnosti človeštva, o bratovski ljubezni in mirnem presojanju, ki odstranjuje vsa nesoglasja ...« »... Kaj-tii naša usoda je univerzalnost, ki si je nismo pridobili z mečem, marveč z močjo bratovstva in z našim bratovskim prizadevanjem, da bi zedinili človeštvo. Morebiti bomo razumeli vsi brez razlike, da pomeni biiti Rus toliko, kakor težiti po končni spravi vseh evropskih nesoglasij, pokazati evropskemu hrcpcne- Č ud ni ii. V okviru tega tednika nimamo niti časa niti prostora, da bi se raizravnaivali z vsemii dolgimi izvajanji »Sodobnosti«, četudi bi bilo v marsikaterem pogledu poučno delo, preskusiti njihne pojme in osnove. Ustavili se bomo pri pojmu zgodovinske dialektike, prvič Iker ga sploh tako rada rabi, drugič pa, ker ravno z njiim na kratko, pa seveda hudo od zgoraj navzdol, opravlja z našo ločitvijo načela o samoodločbi narodov in »ver-sajstva«. Beseda izhaja iz nemške klasične filozofije iin oznamenjuje način opazovanja in spoznavanja. Vsak pojem, visa'ko dogajanje (teza) se sprevrača v svoje nasprotje (antiteza) in izravnava potem nasprotje v višji enoti (sinteza), ki pa postane spet nova teza, a seveda na razvojno višji stopnji. Če pa naj je zgodovinska dialektika način za spoznavanje zakonov glede raz-voja 'zunanjega sveta in človeškega mišljenja, potem morajo biiti ti zakoni razvidni talko v dogajanju kakor v dejavnosti in v skladnosti z njima. Oglejmo si torej prav po metodi zgodovinske dialektike tisto pod površjem skrito zgodovinsko-dialektično zvezo med wilsonizmom in versajstvom, ki jo je poiskala »Sodobnost« in ki se ji je razodela v očitni resnici, da je vvilsomizem podstava versajstvu. Tu pa začne stvar že takoj šepati. Wiilson je zahteval samoodločbo narodov. Te pa še ni bilo. Ni se torej moglo razvijati, kar še ni bilo, v neko antitezo, nesamoodiločlbo, ki pa je že bila. A posebno se ni moglo razvijati nazaj in navzdol. Razvoj, zgolj pojmovno seveda, bi bil mogoč samo v obratni smerii, če bi bil zgodovinsko sploh dan. Zgod o vi n sik o-dialektično bi se tudi dalo po nekakšnem govoriti o razvoju od neenakopravnosti narodov (teza) do enakopravnosti (antiteza), pri čemer Ibi pa morali seveda vzeti stvari v njih stanju in razvoju. Za ta namen ista pa pojma versajstvo in vvilsonizem že zaradi zgodovinske ne-zaporednosti le slabo in le previdno porabi ji va. Zgodovinsko in torej tudii zgodovinsko-dialektično ne more biti teza nekaj, ikar še ni, a še manj more nastati iiz tega, kar še ni, antiteza, ki pa že je. iNekoliko natančnejša »razčlemba« pojmov in zgodovinskega dogajanja bii bila torej za »Sodobnost« zelo koristma. Tako ne bi bila mogla nastati miselna zmeda, ko predpostavlja nekaj, zaradi česar je Amerika tudi šla v boj, kot osnovo in vzrok nečemu, za kar se gotovo ni zavzemala, kar je bilo že prej in kar je tudi ostalo. Taka metoda go-tovo ni zgodovinska dialektika, kakor sta jo oblikovala Hegel in Feuerbach in kakor sta jo materialistično izobrazlivala Engels in Marx, pri čemer naj samo še pripomnimo, da ne mislimo niti vrednotiti niti noetično analizirati dialektične m e tori e same. Bolj mimogrede, takorekoč v oklepajih, in izaradi mikavnosti naj pri tem opozorimo še na nekaj. Vsi oznanjevalci zgodovinsko-dialektične metode gredo nju cilj v naši ruski vsečloveški, vse povezujoči duši, v ljubeizni zaobjeti v svojo dušo vse naše brate in morda izgovoriti končno besedo v veliki vsesplošni harmoniji, v dokončni bratovski skupnosti vseh narodov, skupnosti, ki bo v skladu s postavo Kristusovega evangelija ...« (Govoir na Puškinovem grobu.) Odveč bi bilo govoriti spričo teh besed o »vzhodni misli«. Ex oriente lux — ex oriente vita. Priznati pa je treba, da vse te lepe besede spričo današnjega političnega položaja in razvrstitve sil v Evropi vplivajo na človeka vse prej kot prepričevalno. Vedeti pa moramo, da tu ne gre za nekaj dni, 'tednov ali mesecev, mairveč veljajo besede velikega ruskega misle-za, za dobo, ki se bo izoblikovala šele po velikih trenjih. S tega stališča bomo dogodke, ki se odigravajo pred našimi očimi morda jeli drugače vrednotiti. Gotovo pa je, da jih bo treba meriti z višjimi merili ikot. so osebna. V tako veliki dobi kakor je naša, posameznik ne tza-okrene ničesar in so potrebne žrtve slehernega 'človeka. »'Ne plakaj, življenje je raj, vsi živimo v raju. Je vedeli nočemo, ,®*n. podjetju Šikler v Radgoni, mam j>qv '1 vets čas našega bivanja v Radgoni Svetovalec .im informator o vsem, tij ham mi bilo jasmo. Izbruh bojev je ^VwVo slovensTco zavedno žilo vnel. ° SVf>jem ozdravljenju preselili v 'l^l1 °r -— menda zaradi službe, ki je v ^ ^fll"i ni mogel več dobiti, kjer sem rajjzneje *e enkrat, bilo je leta 1919. Hj ' "e da bi bil po tistem času še ° Pe,m simpatičnem, idealnem {bobrom Slovencu. tki v I10(vj nictj ^ j|( 5 februarjem ,% • Roji mod radgonskim kolodvo-** Jio*1 i ’aranov°vasjo. — Ojačenje na-sadke. — Nova pesem. — Prava , V6v Hrabrost v bojih. i 1 im v t: *elbruari» 1919 rnie je našel bo ^ ‘djmka voda, ki je držal bojno 'Preprečevali morebitno ipribliže- tudi potrebna, zmeraj je in bo v cini, tudi zvezni državi dovolj stvari, ki zahtevajo sporazumem in skupen nastop. Toda taik sporazumem skupni nastop p redsta vij a demokratično organ izaci jo tako delov kakor celote, sicer o pravem sporazumnem delo pač ne more biti govorjenja. 'Nedemokratična' organizacija se bo preklicano malo brigala :za želje in voljo svojih delov od tistega dne, ko ji bo dama oblast; če me naravnost in neposredno bo pa po ovinkih in prikrito uvajala centralistično celostnost im mali la voljo čllemistva. Jugorais je celostma organizacija, ki je v dejanju in besedi izavrgla demokratično načelo. Skupna organizacija za vso državo bi torej pomenila dejansko saimo poskus, iila se celostnost in z njo nedemokratični centralizem zopet uveljavi v državi. Drugače Jugorais miti delati ne bo mogel, če me bo hotel zatajiti svojjh načel. /ato pa je gotovo, da bodo zavedni slovenski in hrvaški delavci v načelu odklanjali vsako organizacijo, ki bi jim jugoslo venski centralistični totalitarizem hotela vriniti pod drugo krinko. Kajti celostnost in federalivnost — to sita dva nasprotna in nasprotujoča si pojava'. Poštna poslopja bodo zidali — pa ne pri nas Poštino ministrstvo je sklenilo, zidati 50 novih, modernih poštnih poslopij. Ta nova poštna poslopja bodo vsa na jugu, naj lepša bodo miemida v Bitmi ju im Skoplje. Tudi1 Zagreb dobi moderno poštno poslopje, ki bo stalo 25 milijonov dinarjev. Naravni nasledek hrvaške samostojnosti', pri čemer bi omenili samo še to, dal je že sedanje zagrebško poštno poslopje vseskozi moderna ipallaiča, nekajkrat večja od ljubljanske poštne hiše. kar lahko potrdi vsak, ki je šel kedaj po Jurišiceivi ulici mimo nje. Da bi ise v Sloveniji kaj zidalo, o tem se v tem načrtu še govori ne, četudi je znano, kakšna stiska je pri nais v tem pogledu, vsekako mnogo večja kakor marsikje drugje. Naravni nasledek »premišljevanja« naših vodičev o samoupravi. Kakor znamo, domaišajo slovenske pošte tretjino dohodkov vseh pošt v naši državi. Podoba naših razmer Pod naslovom »Zapostavljanje bolli« beremo v »Slovenskem poštarju« tale dopis: Sem liči revnih kmečkih staršev. Na prigovarjanje učitelja so mo dali v 'bližnjo meščansko šolo, ker so upali, da se kako dokopljem do učiteljišča in tam z instruikci- vanje sovražnikov, ki so se pregnani iz mesta in periferij upirali nam še na črti približno od Starenovevasi proti kolodvoru in Potrni. Svoj oddelek, ki jo razpolagal tudi s strojnico, seim razdelil po važnih točkah, medtem ko je nasprotnik pod zaščito svojih razmeroma dobro skritih strelcev, ki so nas pridno dražili, krili nekakšno zbiranje iin pripravljanje iza nova dejanja. Moji strelci so z menoj vred stali že polnih 14 ur v bojih ter v glavnem trpeti te zaradi mraza1, so me vendar prositi, če bi smeli nasprotnika naskočiti im pregnati. Položaj je bil namreč talk, da ibi brez primerne priprave moj napad lahko doživel polom. Zato jim njihove želje nisem-mogel izpolniti. Obstreljevali mo zaradi tega raje sovražne postojanke v taki meri, da jih je moral ponoči večkrat menjati, kar je šteti k uspehom, medtem ko nami njegove krogle niso prizadevale posebne škode. Odločno bi pa bili v kali zadušili in preprečili vsako njegovo še talko dobro zamišljeno im .močno približanje. V pomoč in ojačenje naše posadke v Radgoni so razen že drugod omenjenih gornjeradgonskih strelcev Narodne straže, ki so se nam priključili že v dopoldanskih urah. ho smo prodrli do Gornje Radgone, prišli zvečer oziroma ponoči od 4. na 5. februarja 1919, poročnik Hercog I'erdo z vodom prostovoljcev iz Tju-torne ra; z manjšim oddelkom je prispel tudi praporščak 'Dciminkuš, iz Medmurja je prispela legija kakih 60 do 70 hrvaških prostovoljcev v dveh oddelkih, ki jami do zaželenega poklica. Ko sem 1. 1955 končala meščansko šollo, so se mi vrata na učiteljišču pred nosom zaprla, ker niso več sprejemali, čeprav isemi iimeila v maturitetnem izpričeval u odlično oceno. 'Nastopila so leta hude gospodarske stiske, starši nikoli niso zmogli šolanja, in morala sem ostati doma. Pet let! Nazadnje je .neki prosvetni delavec spoznal imoj talent, se zavzel za .mene in res seim prišla v novembru 1958 za ve/banko k tukajšnji pošti. Pred kratkim je biila poklicana neka sosedna vežbanka k državni .pošti, Čudno se mi jo zdelo, pa sem vprašala, kako je to šlo, ali jo vložila prošnjo, ali kako je napravila. Odgovorila mi je, da ni prav ničesar storila, ampak da jo je čisto nepričakovano direkcija kar telefonično obvestila, naj gire na bližnjo državno pošto kot plačana moč. Beg ve, da ji nisem nevoščljiva, toda hudo mi je pri duši in nikakor ne imoreim razumeti takega ravnanja. Pomislite samo razliko med nama: ona je v 18. letu, jaz v 25. letu starosti; ona je vežbala 12 mesecev, jaz 20 mesecev; ona najbrže še ne obvlada brzo-java, jaz delam samostojno vse panoge službe; ona jo hodila od doma v vežbo na pošto, jaiz moram biti v drugem kraju, tako da morajo moji ubogi starši plačevati še hrano in stanovanje za mene. Čutim se zapostavljeno, a zapostavljanje boli. Vsak dan se vprašujem: zakaj talko? Mar nimajo nobene evidence, kje je kdo, kdo jo pripravnejšii, zaslužnejši in potrclhnejši? Tolažijo me: »Kaj hočeš, ona ima pač srečo, ti je pa nimaš!« Toda slaba: je ta tolažba, zakaj jaz ;se nisem zanašala na srečo, ampak na — pravico. R. S. Bačanov prekop O teni piše dr. M. Malncrič v »Našem glasu«: Grof Teodor Batthyanyi (Bačan) je kupil leta 1766. od grofov Per.lasov graščino v Oiz- OUZD izdaja vsako leto ob obračunskem zaključku 'tudi zanimiv (pregled gibanju členstv.a, zavarovanih plač itd. Podatki, zbrani v tem poročilu, kažejo v marsičem zelo značilno gospodarski položaj slovenskega delavca. Od leta 1923, ko urad izdaja statistiko o gibanju članstva, je bilo doseženo največje število zavarovanih členov leta 1930 in to 97,688 zavarovancev. To število je v letih krize od 1931 ido 1933 stalno padalo in v letu 1933 padilo na 75.564 zavarovancev. Od leta 1934 dalje počasi zopet raste in je lani doseglo 99.955 zavarovancev, torej samo za 2.307 več kot leta 1930. V desetih latih zavarovanja je tedaj število zaposlenega delavstva, zavarovanega pri O UZD naraslo samo za 2.007 ljudi. Filip Uratnilk v svojih poročilih, ki jih je izdala Delavska zbornica v Ljubljani, ceni, da dosega 15. leto staro- sta jih vodila častniški namestnik in narednik. Vriskanje naših fantov v znalk veselega sprejema nepričakovanih in ne zaprošen ih ojačen j z novimi bojevniki ime je veselo ganilo. Čeprav smo z našimi Zeil-hoferjevci boje za Radgono v glavnem že odločilno in zmagovito končali in bi bili brez pomislekov opravili itucli1 z ostanki še upirajočih ,se sovražnih oddelkov po okoliških vaseh, nas je prihod teh prostovoljcev prijetno vzrado-stil. Videli .snio, da so obmejni Slovenci, zraven pa tudi, obmejni Hrvatje, v mislih, s simpatijami in v hotenju z nami in za nami. Oddelek stroge pripravljenosti ali rezerva naše posadke, ki se je nahajala v vojašnicah, je pri dohodu Hercogov ih in bratovskih medmunskih prostovoljcev, enako kakor v minuli noči med glavnini .sovražnim obleganjem, začela prepevati narodne pesmi. Pri tem petju so vojaki, kar na hitro roko spesnili in skomponirali pesom — veselo koračnico — v čast in slavo svoji lastni posadki ali stotniji, oziroma njenim organizatorjem, vzgojiteljem in poveljnikom, ter jo začeli prepevati. Melodija verzov »Samo da je zmagala Išeista stotnija oj celo Radgono«, s katero so zaključevali vsako kitico pesmi, je s svojim besedilom slavila Zeilhoferja in vse, ki so mu pri pripravah in bojih za Radgono pomagali. Še 1 ju, kjer je postavil itvornico za platno im oranžerijo, v Slapnu, Stativah, v Brodu pri Delnicah, kjer je napravil železarno in (v Črnem Lugu) livarno in je delal tudi ma to, da se Kolpa zveže z Jadra,mskiim morjem ter dal v ta naimein, menda pri Brodu, izkopati že 4 milje dolg prekop proti Reki. Da bi napravili Kolpo plovno od Karlovca do Broda, so deilalli že leta 1771, in 1772., kot tudi še pozneje; leta 1796. so, zaradi vojske prenehali, a leta 1801. deilo spet nadaljevali; posebno so si prizadevali kanalizirati Kolpo od Ladešič-Draige pod Adlešiči, vzhodno od Vinice, pa do Broda, o čemer je Ckanpantier napisa'] posebno razpravo (gl. v mojem »To-boIčku«); po nekaj letih pa so zaradi načrta novo Lujiizenske ceste in zaradi velikih stroškov deilo popolnoma opustili. Sam načrt, zvezati Jadransko morje preko Kolpe s Savo, Dravo in Donavo, obstoji še danes: prekop bi bil dolg 160 kun, imeli bi 11 zapornic, 24 km dolg predor in velilko dvigalo pri Bakru. Odprl bi centralni Evropi ter seveda tudi Beili Krajini pristop v svetovna morja. Srbsko primorje »Zagrdbački lisit« ipi.še: Ko so v Belgradu videli, da je vsiljenemu juigoislovenstvu odzvonilo, so sneli krinko, in iz velikih integralnih jugoslovenov so se pokazali čeiz noč Srbi ali če hočete Veliko-srbi. Iznenadenje nudi svojim bralcem ibel-grajsko »Vreme«, ki piše o »sinjem Jadranu« in imenuje Roko Kotorsko Srbsko primorje. Torej tisiti, ki iso do nedavnega tajili, da bi obstajalo Hrvaško primorje, danes naenkrat odkrivajo »Srbsko primorje« in razlagajo svojini bralcem lepote Boke Kotorske, Ilercegnovega, Igal itd., kateri kraji se po odkritju »Vremena« nahajajo v »Srbskem primorju«. sti, to je, da stopa na delovmi trg v Slo-vemizji letno 21.000 I j uidi. Od 'tega jih 12.000 ni potrebnih, oziroma so odveč za kmečka gospodarstva. V 'kvalificirane polklice ocenjuje, da jih gre: moških 3.800, žensk 1.400, skupaj 5.200 letno. Zanimivo bi billo ugotoviti, kani gre ita prirastek delovne moči. Saj vendar vemo, da gre vellik del tudi v tovarne in obrt, katerih delavci so zavezani zavarovanju pri OUZD. Nasproti najnižji cenitvi na-raista ljudi, ki gredo v kvalificirane poklice, bi tedaj dobili za 10 let okrog 50.000 novih delovnih moči. In vendar more delavsko zavarovanje zabeležiti za razdalje vseh 10 let prirast samo 2.307 1 j uidi. Druga zanimivost v tem poročilu je razvoj povprečnih dnevno zavarovanih mezd. Tudi te se enako z narastem člen-stva dvigajo, ako padajo, pa znižujejo. danes mi doni po uišecih. S to koračnico so si naši vojaki pozneje, ko simo se bili za Koroško, lajšali težave, ki »o v frontnem vojaškem življenju neizogibne. Okrog 2. ure po polnoči izročim za kratek čas poveljstvo voda svojemu namestniku im se napotim v vojašnico, da bi tani zvedel in sodeloval pri posvetu o 'nadaljnjem preganjanju im uničenj u sovražnika. Bližal sem se ravno vojašniški straži konjeniške vojašnice, ko zaslišim, kako se je v njeni bližini oddalo nekaj strelov. Dospevši do straže, mi njen poveljnik javi, da ga izza grmovja od nedaleč čez cesto stoječega poslopja jahalnih šol in konjušnic obstreljujejo. Ker bi iz take bližine oddani iskriti sovražni' Streli lahko uničili celo stražo, ki ni imela kritja, mu zapovem. naj poLšlje takoj patroLo treh .mož v smer, od koder »o padli streli, ki naj tamkajšnje ozemlje preiščejo ter ugotovijo, za kaj gre. Sodeč ipo splošnem položaju je bila mogočost, da se je kakšna sovražna pat rol a pri prvih hfcjcih skrila v kakšno poslopje jod koder bi sedaj, izkoriščajoč temo in grmovje, hotela vznemirjati in 'Škodovati naši straži.. Lahko bi pa bil skrit tudi še večji oddelek, ki bi pod spretnimi poveljnikom še vedno lalilko poskušal vdreti v vojašnico. (Dalje .prihodnjič.) Prosimo, poravnajte naročnino! Sosfalna politika Joško Rozman: Nekatere zanimivosti iz letnega poročila O UZD za leto 1939 Najvišja zavarovana mezda je bila v letu 1930, in sicer 26,25 din, ki je še dalj kot členstvo padala, in sicer do leta 1935 in to na 22,40 din. -V zadnjih treh letih se je malo popravila, toda še vedno ni dosegla višine 26,45 din iz leta 1935, kajti v letu 1939 znaša 25.1? din im je tedaj še vedno nasproti letu 1930 nižja za 0,68 din. Da je gospodarski položaj našega delavstva izredno slab, dokazuje 'tudi tabela števila zavarovancev in na dan zavarovanih plač v letu 1939. I. razred 6,— 7.580 11. razred 8,— — 111. razred 9,60 8.321 IV. razred 11,60 5.756 v. razred 14,- 2.663 VI. razred 16,80 7.785 VII. razred 20,— 10.524 VIII. razred 24,— 12.605 IX. razred 28,80 14.461 X. razred 34,— 12.071 XI. razred 40,— 7.221 XII. razred 48,— 11.007 Skuipaj 99.995 Delavcev, zavarovanih v razredih od IV—IX s povprečno dnevno zavarovano mezdo od 11,60 do 28,80 je 53.795. Računano na 25 delovnih dni znaša njihov mesečni zaslužek od 375 do 750 din. Vsi ti delavci so s svojimi zaslužki daleč pod fiziološko eksistenčnim mininiam delavca sanica. Minimalni eksistenčni indeks za delavca sanica je znašal v poprečju za leto 1939 815 din. Naj večji zaslužki v navedenih mezdnih razredih so tedaj za 145 din nižji od minimalnega eksistenčnega minimuma in delavcev s temi zaslužki je 14.461. Kaj pa ostali de-settisoči, .katerih zaslužki so še mnogo nižji? Pa še to je treba dodati: med temi delavci, posebno v VIII. in IX. razredu je mnogo poročenih. Le kako naj te družine žive? Kolikor moremo soditi, je teh največ v tekstilni industriji, kjer delata mož in žena. Le na ita način je namreč mogoče, da se družine vzdrže. Sauno 15% zavarovanih delavcev ima tedaj zaslužek za silo, alko sinemo imenovati zaslužek za delavsko družino 34 din od dne za primeren zaslužek. Mislim pa, da tega v nebenem primeru ne moremo. Tiretjo izredno karakteristično isllikn pa kažejo tudi zneski celokupne letne zavarovane mezdo vseh zavarovancev pni O UZD. Do leta 1930 je Je-ta v stalnem marastu in dosega 798 milijonov din. Od tedaj pada in to leta 1936 na 566 milijonov din, torej za 242 milijonov din. Do leta 1939 se popravi in znaša 788 milijonov din. Kljub temu pa, da je, kar sem že uvodoma omenil, število zavarovanega členstva .nasproti 1. 1930 za 2.307 členov večje, je celokupna zavarovana mezda nasproti letu 1939 za 10 milijonov din manjša. Tudi to dejstvo povsem jasno dokazuje, da so delavske mezde še vedno nižje kot cine iz leta 1930, katerih še dolgo ne bomo dosegli. Kdor zna brati slična poročila, mu je takoj jasno, da delavstvo gospodarsko nazaduje in da je tudi v tem precejšen del težav, s katerimi se vsak da,n iba.vi,-ino. Alko namreč .ni kupne moči širokih konsumentov, katere tvorijo v veliki večini ravno delavci, tudi ne more biti pravega gospodarskega napredka. KULTURNI PREGLED O naši stanovanjski kulturi Človek, iki po daljši odsotnosti spet pride v domovino, se na prvi .pogled razveseli napredka naše oblikovne kulture. Napredek moderno mlade plastike in slikarstva je viden in razveseljiv, kljub temu, da nekateri ne morejo verjeti v znanje in kvaliteto mladih ljudi. To pa pri nas ni nič novega. Vsaka inllada generacija. je morala požirati iste očitke, pokvarjeni okus je vedno rad dajal prednost sladkobni obrtniški gotovosti, zavračal pa je nove obliko in novega duha. Lep napredek se kaže tudi v arhitekturi. Mesta in trgi dobivajo marsikje svojo urbanistične rešitve, dolgo zanemarjeni predeli se pod irokamii arhitektov pokažejo v novi lepoti. Načenja se že vprašanje r.uraliizma. Število natečajev za najboljšo obliko javnih stavb raste. Na vselh koncih srečujemo dviganje stavb zasebne iniciative. Optimizem pa, ki prevzema opazovalca in mu že kaiže pnivid lepše bodočnosti na tem področju, se močno omaje, ko jame kritično pregledovati našo stanovanjsko kulturo. iMisel, da naj bo stanovanje v svojih merah in zahtevah namenjeno živemu človeku, se nam pri tem zdi skoraj nova in predrzna. Vemo pa tudi, da prej ne moremo misliti na uspešno prenovitev modernega stanovanja, dokler oisimo rešili vprašanja pohištva. Moderno pohištvo pa mora biti zamišljeno kot uporabno orodje in nerazdelen del stanovanja. Če človek s temi. mislimi gloda na pohištvo, kakršno se kaže zlasti na raznih obrtniških razstavah iz zadnjega časa, ne more biti zadovoljen. Marsikomu se b.o zdelo vprašanje stanovanjske kulture malostno ali vsaj ne-važno za širino. I oda že spomin z raznih potovanj, na to, kar srečuje človek po muzejih, nas prepriča, da je tudi ta panoga bilu vedno izraz in merilo za splošno kulturno stopnjo kakega zemljepisno ali narodno omejenega kroga. Posamezno človeško bivališče im njegova notranjost je res sicer majhen, pa zato nc nevažein deli celostnega kulturnega življenja in ravni kakega naroda. Že sama beseda kultura pa nam govori, da je kultura neprcnehno ustvarjanje im duhovna rast, da je neprenehoma dejavno udeleževanje človekovo v detlih, ki se naj v njih kaže oblika, kakovost in okus. Vse, ikair posameznik ustvari ali soustvari, vse, čemur pomaga do uresničenja, je pomembno tudi v širino, je važno tudi za socialno skupnost. Tu se nam odpira vprašanje odgovornosti proizvajalca, prodajalca in kupca, ker vsi ti kakovost, obliko in okus lahko kruto maličijo. Prvo, kar pade v oči na naših razstavah stanovanjske opreme, je dejstvo, da večina teli izdelkov niti ne odgovarja socialni in gospodarski ravni našega, človeka, da, za ta važni faktor .se proizvajalec celo prav nič ne zmerni. Nismo še videli na teh razstavah niti enega pohlii-štva, kakršnega bi si mogel nabaviti naš manj premožni človek, ki bi inijd zaradi srečne prirojene nadarjenosti im skrbne vzgoje dober okus. In vendar vidimo v deželah, ki imajo visoko stanovanjsko kulturo, da ni tolikšne razlike med stanovanjem bogatega im revnejšega človeka. Tetsuiro Jošida nam kaže v knjigi »Dais japamisehe VVobnhaus«, da vlada v opremi stare cesarske palače isto načelo kakor v hiši kmeta kjer koli na deželi, samo izdelava (les, trstje liitd.) je dražja ali cenejša. Slično vidimo v severnih deželah. Nikjer v deželah z visoko razvito stiain.ovanjtlko kulturo, ki se začne s čistostjo tellesa in .konča s čistostjo diuha, ni manj .premožen sloj obsojen na življenje v v zatohlosti in umazaniji, kar žali človeško dostojanstvo. Kajti kvalitete pohištva niso toliko tvarne narave (drag materiali, komplicirane zgradbe in temu .slično), marveč so predvsem: praktičnost, čistota, preprostost in harmonija. Pri nas pa gospodarsko šibkejšemu sloju ponujamo nekvalitetno karikaturo opreme bogatina, ki že čez nekaj let postane neuporabna. Drugo, kar pogosto srečujemo pri naši stanovanjski opremi, jo mulite v zahtev po praktičnosti. Morda bo za mnoge presenetljivo, če na tem mestu postavimo formulo: moderno = praktično. Za dokaz naj opozorim na zgodovino stola: dama, stisnjena v korzet in zapeta, sedi togo na renesančnem stolu, čini bolj pa človek postaja svoboden in sproščen, tem nižji postaja stol, tem globlji in preprostejši. Pravo nepoznan je sodobnih oblikovnih tendenc pa se nam odkrije, če pogledamo, kako to, kar se nam nudi, odgovarja estetskim zahtevam. Veliko je in težko, bahavo, prekrito s kričečimi tujimi furnirji, kratko in .malo — reprezentančno. Namesto resnično modernih oblik vidimo modno Igračkanje. Ni čuda, da se je kupec naveličal take moderne in da sedaj zahteva »antično« pohištvo. Pričakovali bi, da bomo videli potem reuničitio stilno pohištvo, predvsem pa tisto tanko, sloko, odlično izdelano pohištvo, ki sii je pod imenom Chippcn-clale utrlo pot i:z Anglije po vsej celini. Ali pa, da bodo videli več kol tri sto let stare modele Wiindsorchairs, ki jih še danes arhitekti severnih dežel radi uporabljajo tudi v modernih stanovanjih. Ali pa vsaj, da bomo videli preprosto in gladko, konstruktivno zasnovano, jiimno in lepo obliko starodunaj-skega Bieidermeiierja. Potem bi imeli samo še korak do resnično modernega. Namesto Vlsega tega resnično stilnega pohištva pa vidimo le jadranje v nekako modernistično secesijo. Kljub vsemu temu pa še miiisliir.i.o, da bi mogli »uspešno tekmovati z vsem razstavljenim pohištvom, kar smo ga mogli videti v .Parizu« .kakor smo brali v encim naših listov ob pa rolki svetovni razstavi. Kdor pa je na pariški razstavi 1939 gledal pozorneje »Part et techniique« kakih Fincev Švedov, Dancev, tisti ve, kakšna velika razlika je v resnici med njihovo in našo stanovanjsko kulturo. Mogel je videti, kako se ti niso sramovali, pokazati sicer zelo preprostih, nič izumetničenih .stvari, ki pa so bile velik znak zdnavja iin finese okusa. Pri vseh nordijskih arhitektih je bilo mogoče opažati sledeče skupne tendence: 1. Uporaba domačega materiala, ki je cenejši, a prav talko lep kot eksotični tuji materiali. Pri uporabi .domačega materiala je šel finski arhitekt Al-var Aalto, znain po svojih novih idejah in finesi okusa pri predelavi najmodernejšega hotela Savoy v Helsinkih, celo tako daleč, da je tudii .srebro in brušen 'kristal na mizah nadomestil z okusno izdelanimi lesenimi pladnji in skledami ter slamnatimi peharji za sadje. 2. Čut za naravno lepoto materiala, za svetle lesove, za čiste in nasičene Ibarve tekstilij, za življenja vesel osnovni ton. 3. Kakovostna, solidna zgradba in obdelava. Ogibljejo se vsega tistega, kar daje kratkotrajen blesk, a se kmalu obrabi. Vsak kos je velik iin težak le toliko, kolikor mora biti z ozirom na svoj namen. 4. Čim preprostejša, iz zgradbe in funkcijo predmeta razvita čista din .dobro pro-porciomlrana oblika. Priznati pa je treba, da vseh teh tendenc pri nas zaenkrat žal še ne moremo opazi'ti. Če potegnemo iz teh ugotovitev zaključek, bi bilo predvsem poudariti sledeče: Našega izdelovalca stanovanjskih predmetov je tireba odvrniti od kopiranja slabih predlog. Treba mu je zopet privzgojiti čut za kakovost in odgovornost, ki jo prevzema s svojim delom. Treba ga, je zopet naučiti ljubiti domače materiale in videti njih posebnosti. Široko plast občinstva pa bi bilo treba vzgajati z razstavami, ki pa naj bi bile drugačne od teh, ki jih 'imamo danes pri nas. Današnja naša razstava je kopičenje reklamnih izdelkov, ne pa kot mnogclkje drugje (Firence, Monza, Zii-ricli) vzgoja k pravilnejšim in sodobnejšim dblikam življenja. Vsak kupec pa naj ima zavest volilca, ki odda .svoj glas. S tem, da kupi predmet ali ga odkloni, s tem, da isto stori jutri in vsak naslednji dan spet toliko in toliko ljudi, s tem se odločuje usoda kakega .izdelka, s tem mi sumi odločujemo smer in usodo naše oblikovne kulture. Če se nam bo .posrečilo ustvariti sodobno stanovanjsko opremo, ki bo odgovarjala vsem ekonomskim, praktičnim, tehničnim im estetskim zahtevam, potem bo laže organizirati tudi resnično moderna stanovanja, v katerih bo lahko človek živel preprosteje in bolj zdravo. Talko stanovanje vpliva lahko močno na človekovo fizično in tudi duhovno zdravje, stanovanje »oblikuje stanovalca«, kakor pravi .neki Francoz, vpliva tudi na njegovo moralno in duhovno življenje. ILišu, odprta SOIliC-nim žarkom, veže človekov um iin njegovo srce s obkrožil ječo ga naravo in mu na talk način nudi, živi j en ji* Iko veselje. Cef. Slovaška kritika o Sedmaku Slovaška revija Slovenske pohl’ady objavlja v svioji zadnji številki (6—7) kritiko Sedmakovega .romana Kaplan Martin Čedermac, ki je ilzšel v slovaškem prevodu v Bratislavi. Kritik Jožef Ambrus piše med drugim sledeče: »Osnova Sedmakovega romana se ne naslanja na vnanje okolnosti in dogodke, marveč se razpreda i.z občutljivo reagirajoče osrednjo postave. Kaplan Čedermac je človek čustva, ki tudi svojega svetovnega n®" zora ne utemeljuje razumsko, ampak čustveno, življenjsko, s krvjo... Sed®8' kov Čedermac je torej zapisnik v oblik' romana o duševnem življenju duhov®' ka, evangeljsko vnetega in oprijemaj0; čega se toplote rodne krvi, ki ga mu°' usoda naroda in vernikov. Tu ne gre 28 kolektivističen roman, kar tudi noče '® ne more biti, kajti kdor pozna ta kat slovenskega nairodiča ve, da se v ite® krajih v posameznikih zrcali in a rod®0 življenje, in to .prav duhovnikih, ker narod ni imel nikoli namere upreti se i® upor bi bil tudi sicer brez koristi. Zato v romanu ni mogoče iskati nekih ,masni® dramatičnih napetosti, ki Ibi na širok® razburile gladino življenja. Duhovnik) navadno izhajajo iz naroda, nosijo tore/ v duši tragiko narodne manjšine, vedo-kaj so da storiti, kaj ne, in končno s° to ljudje, nad katerimi stojijo še strog1 cerkveni zakoni. In tako se problem8' tika tega življenja umakne navznotej1 njeni nositeljii so posamezniki, iki j', nadzirajo in preganjajo, zlomljeni san>‘ v sebi in padajoči v pesimizem. Če je imel Sedmakov roman uspeh »» Slovenskem, ga zasluži prav tako V111'1 pri nas, ker nam enaka problematika raste na jugu, kjer bo še sčasoma dobil8 ta tragizem. Prevajalčev izbor je bil torej zelo dober in tematično aktualc®' Pričakujemo od Geraldinija, da se h® sistematično ukvarjal s slovensko knj1' ževnostjo in da bo obogatil slovaško prC' vodno književnost tudi s slovenskimi dc' li iiz starejših obdobij.« fazikovni IcaticcU Posebnost baltskih (liitovščime in !*” tiiščine) im slovanskih jezikov je rab8 povratno-osebm ih in ipovra.tno-sivoj ib" zaimkov, ki .se nanašajo na osebek ist®! ga stavka, pa naj bo povedek v kafer' koli osebi in v katerem koli števil®; Drugi indoevropski jeziki te .posebne®'1 ne poznajo. Kdor torej uporablja izair® ke ni.oj, tvoj, njegov, njen, njun, Tiav vaš, najin, vajin, njihov namesto svoJ' piše (oz. govori) izrazito neslovansk?' Tale unož je n. pr. g. Fr. Bolka, ki r prevedel Evvaildovega »Dvomožca« (v zi!" ležbi »Umetniške .propagande« h 1 ‘>20-/; Oglejte si tele cvetke: »Tvojo stvar 51 naredil. Tvoje večerje nisi zaslužil. J . scim proti moji volji tukaj. Imam 'Pr' moji gospodinji košarico. Ne .mečite v#/ šega semenja na pelje! Odprla sem "r kaj mojih zapornic. Poskrbel seim ^ moje seme. Če imaš 'kuj v tvojo opr8' vičbo... Obesila .seim moje perilo. ste storili vašo dolžnost. Moraš garati tvojih tisoč sestra. Moje oko sem ovfjj žal a. Izgubila sem mojo polovico 1 -Podob no se bere v »Jutru« z dno lil. 1,936: »Povejte mri nekaj iz V suo = vaš sluga). Podobno ibere"'0^ »Slovencu« z .dne 4. IV. 1936: ».Pogih';( ^| te bolnike, ki jih je usoda odtrgal" »j svojih domačih« — to bi bili <^<,lliejii usode, ne ipa bolnikov! — Naj 1,1 še krasen stuvilk i.z Bolkovega (na str. 182.): »Nisi imela veselja strnadi in nad njeno materjo« njihovo, namreč nad materjo n ( strnadov!). Nemški ihr je tako '1‘ da ima kur šest pomenov: njen, nJ' 1(i njum, njej (ji), vaš in vi! lwlkVflC Urojujo in izdaja: Vitko K. Muaok, Ljubljana zadel pravega pomena.