POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VECERNIK Leto XIV. štev. 28 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 poštni Čekovni račun 11.409 Maribor, ponedeljek 5. februarja 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena 1 din !•— | Sklepi balkanske konference v Beogradu Popolna nevtralnost in varnost evropskega Jugovzhoda — Solidarno čuvanje varnosti in nedotakljivosti — Izključitev vsake revizije do konca vojne — Tesno gospodarsko sodelovanje DVE POMEMBNI IZJAVI PARIZ, 5. febr. Havas. Dopisniku a^en cije »Havas« sta dela Metaxas in Gafencu posebno izjavo. Metaxas je naglasil: »Vedno sem poudarjal, da želi Grčija ohraniti mir, toda ne mir, ki bi ne bil v skladu z njenim nacionalnim dostojan- | čen, da lahko ugotovim, da mislijo prav ! tako vse balkanske države, tudi one, ki niso v Balkanski zvezi. Na ta način Se BEOGRAD, 5. februarja. AA. Ob zaključku konference zunanjih ministrov Balkanske zveze je bilo izdano sinoči sledeče uradno poročilo: Stalni svet Balkanske zveze je zasedal v Beogradu 2., 3. »n 4. februarja 1940. Grčijo je zastopal Jean Metaxas, predsednik vlade in zunanji minister, Romunijo Grigore Gafencu, minister zunanjih zadev, Turčijo Šukri Saradžo-glu, minister zunanjih zadev, a Jugoslavijo Aleksander Cincar-Markovič, minister zunanjih zadev. Izmenjava mnenj je članom stalnega sveta omogočila v prisrčnosti in popolnem zaupanju soglasno ugotoviti: 1. Skupni interes vseh štirih držav, da se ohranijo mir, red in varnost na evropskem jugovzhodu; 3. njihovo trdno odločnost nadaljevati vztrajno miroljubno politiko, držeč se točno njihovih stališč glede sedanjega spopada, da bi obvarovali pred preizkušnjami vojne ta del Evrope; 3. njihovo voljo, da ostanejo združeni v krogu mir na Balkanu zagotovljen, mir, ki je v sporazuma, ki zasleduje saino svoje lastne cilje in ni naperjen proti nikomur, j skladu z dostojanstvom in in da skupno skrbe za ohranitev pravic vsake članice do neodvisnosti in državnega ozemlja; 4. njihovo iskreno željo ohraniti in gojiti prijateljske odnošaje s sosednimi državami v pomirljivem duhu medsebojnega razumevanja in miroljubnega delovanja; 5. potrebo, da se izpolnijo in ustvarijo čim tesnejše gospodarske In prometne zveze med balkanskimi državami, pri čemer naj se organizirajo posebno trgovinski oduošaji v okviru Balkanske zveze; 6, podaljšanje balkanskega pakta za novo statutarno dobo sedmih let, začenši z 9. februarjem 1941; 7. sklep štirih zunanjih ministrov ohraniti medsebojne stalne stike do prihodnjega rednega zasedanja stalnega sveta, ki bo v Atenah februarja 1941. razum jc ponovno krepko potrdil voljo držav, ki so dolgo trpele zaradi vojn v preteklosti, da hočejo zdaj živeti v miru. Končno sporočilo je razpršilo vse fantastične in senzacionalne glasove na jasen Ln odločen način, kakor je to poudaril z graciozno in subtilno ironijo zunanji tni- stvom in neodvisnostjo. Zelo sem sre- nister Gafencu v govoru ob koncu kon ZAKLJUČEK KONFERENCE BEOGRAD, 5. februarja. Konferenca zunanjih ministrov držav Balkanske zveze se je nadaljevala v soboto in včeraj dopoldne in popoldne, nakar je bila ob 18. liri izdana izjava, ki jo objavljamo na prvem mestu. V zunanjem ministrstvu se je zbralo okoli 200 zastopnikov domačega in tujega tiska, katerim je prečital komunike predsednik zasedanja, romunski zunanji minister Gafencu. Pri tej priliki so podali posamezni ministri tudi še svoje izjave, v katerih so pa le poudarjali to, kar je že vsebovano v komunikeju. Tekom noči od včeraj na danes so delegacije Romunije, Turčije in Grčije zapustile Beograd in odpotovale vsaka v svojo prestolnico. NOBENIH TERITORIALNIH REVIZIJ Konferenca je nedvoumno ugotovila Popolno solidarnost Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije glede stališča do sedanje vojne v Evropi. Vse štiri države SQ trdno odločene storiti vse, da se na Balkanu in v Podonavju ohrani mir in obvaruje ta del sveta pred vojnimi grozotami V ta samon so sklenile čuvati svojo nevtralnost z vsemi silami, in tov solidarni skupnosti. Toda to čuvanje nevtralnosti nikakor ne pomeni, da so državo Balkanske zveze voljne žrtvovati kakor koli svojo popolno neodvisnost in nedotakljivost, tako v političnem kakor tudi v gospodarskem oziru. Ako se pa hoče ohraniti mir, se ne sme dovoliti, da bi se v sedanjem trenutku spravljala v razpravo vprašanja kakršnih koli teritorialnih revizij. Sklepi Beograda pomenijo dejansko, da ni mogoče dovoliti, da bi se na pobudo bodisi direktno s strani zainteresiranih (Madžarska, Bolgarija) ali na posredovanje kake tretje sile ogražal mir “alkana zaradi teritorialnih aspiracij. S so zavrnjena vsa pričakovanja, ki ■*° lih izražali nekateri tudi listi, napovedujoč senzacijo tudi v tej smeri. Balkan-s^a zveza stoji na stališču, da se morajo ysa taka in podobna vprašanja odgodit! 1,1 rešiti pozneje, ko bo Evropa zopet potrjena. GOSPODARSKO SODELOVANJE Prav tako stoje države Balkanske zve-na stališču, da se ne priključijo no-jjenl izmed vojskujočih se skupin, ampak hočejo ohraniti v tem pogledu popolno neodvisnost, vzdrževati p9 seveda še alje dobre stike z vsemi. Da se pa to ahko doseže, je potrebno, da se ohrani stalno tesno sodelovanje vseh 'štirih dr-'n se v tem sm>slu uskladi tudi Trnova nesebična miroljubna prizadft-•eograiSikim sklepom v doglednem času razni medsebojni gospodarski ukrepi. Vse to pa velja samo za notranje odnošaje balkanskih držav in se ne more nanašati na ostali svet. Balkanske države zato pričakujejo, da bo svet znal ceniti njihova nesebnčna miroljubna prizadevanja in njihovo striktno nevtralnost. V tem so vsekakor zelo pozitivni rezultati sedanjega zasedanja, ki ne bodo ostali brez blagodejnih nasledkov za evropski jugovzhod. S tega dela Evrope, da ohrani svojo na | cionaluo neodvisnost.« Na vprašanje o j odnošajih med Grčijo in Bolgarijo je Me-| taxas odgovoril: »Odnošaji so popolno-i ma normalni in korektni. Vedno sem j gojil nade, in mislim, da ima tudi Kjosei-| vanov iste misli, da bi bili odnošaji med j sosedoma v bodoče še bolj prijateljski.<; j Romunski zunanji minister Gafencu je pa naglasil: »Prijateljske besede, ki smo jih naslovili na sosede, so iskrene. Nadejam se, da bodo naši napori povsod, kjer imamo prijatelje, sprejeti z razumevanjem in da bodo naši rezultati nekega dne lahko služili ostvaritvi najvažnejše naloge — miroljubni organizaciji našega kontinenta.« KOMENTAR V >ROMANIJI« BUKAREŠTA, 5, febr. Rador javlja: List »Romama« prinaša poseben dopis svojega direktorja iz Beograda, v kate- rem pravi med drugim: »Balkanski spo- 1 Beogradu.« ference. Politika držav Balkanskega sporazuma se ni rodila v časovnem ali na-ključnostnem razpoloženju, ampak je rezultat dolgih in bolehnih izkušenj. Po-odločnostjo | stopoma se jc v narodih Balkana zakoreninila zavest In nepremagljiva vera, da je mogoče samo s solidarnostjo, z iskrenim sodelovanjem braniti pravice in popolno neodvisnost narodnih teritorijev. Na vseh obrazih v Beogradu je bilo opaziti trdno zaupanje v lastno moč, ker vsak dobro ve, da si pomagaj sam, in Bog ti bo pomagal. Sklep zveze, da se olajšajo gospodarski stiki, pomeni trajen podvig za politična dejstva, ki so podaljšana za sedem let. Imamo skupne interese, skupne bolesti in težkoče, ki jih bomo v skupn&m pojmovanju geopolitičnih ciljev z modrostjo in razumom lahko rešili v svojo korist. Naj bi dal Bog, da bi vsi primeri človeške solidarnosti brez odrekanja nacionalnim pravicam poslužuj kot ohranitev za druge cilje in rešitev z vojno okrvavljene, civilizacije. Z Balkana naj gre glasnik miru po svetu! To željo sem bral z obrazov vseh v čakovala pred nastopom pomladi ter so mnenja, da r.o hoteli presenetiti Fince z nenadnimi napadi. Razvoj dogodkov je pa najbrž razočaral sovjete, ki niso pričakovali tako močnega odpora na Manner-lieimovi črti. Od početka vojne so Finci cije Sovjetski zvezi v skladu s sedanjimi neniško-sovjetskimi trgovinskimi pogajanji. Finci so doslej vse napade odbili — ftfannerhe^mova £ria |e široka 30 do SO km — Sovjetski napadi po nemških instrukcijah ? — (Finski deSavci ne marajo bifii izenačeni s sovjetskimi HELSINKI, 5. februarja. Reuter. Hudi j utrdbeno črto, je Fince presenetil. Ves pluli iz baltiških pristanišč, zaprosili v boji se nadaljujejo na Karelijski morski! napad je pokazal, da so sovjeti sklenili petek v norveških teritorialnih vodah juž-ožini, kjer skušajo sovjetske čete na vsak1 popraviti svoje prejšnje napake. Iz tega no od Osla za norveške pilote. Piloti so način prebiti Mannerheimovo utrjeno čr-! bi se dalo sklepati, da so sovjetske čete i ugotovili, da vozita ladji topovsko in to. Sovjetski napori so sprožili presene- dobile nemške častnike kot inštruktorje in drugo strelivo za sovjetske čete v zalivu čen je v finskih vojaških krogih. Takšna j svetovalce. Kljub temu so pa Finci napad Petsama in v Murmansku. V Stockholmu intenzivna akcija od sovjetov se ni pri- i odbili in potisnili sovjetske čete s proti- menijo, da je to nemško pošiljanje muni- napadom celo iz nekaterih njihovih starih postojank. STRAHOVE BOA1BARDIRAN |A STOCKHOLM, 5. februarja. Havas.i IZJAVA VODITELJA FINSKIH DELA V. »Stockholm Tidingen« pišejo, da so Finci, CEV že našli sredstva za obrambo pred sovjet HELSINKI, 5. feb. Reuter. Predsednik zgradili rezervne utrdbene okope po zgla- 'kimi blindiranimi sanmi. Včeraj so uni-i finske delavske zveze je izjavil, da nima du Francozov, ki so postavili utrjeni pas čili 9 tankov in enako število sani. Do- j sovjetski napad na Finsko nobene zveze pred in za Maginotovo črto. če hočejo I slej so imeli sovjeti na tem odsekn in pri1 /. delavskim gibanjem. Na tisoče finskih sovjetske čete predreti glavno Manner- i sedanji ofenzivi že 3000 mrtvih in ranje-j delavcev se bojuje za svobodo in demo-heimovo črto, morajo napredovati 30 dojrJh. Tekom včerajšnjega dneva je sode- j kracijo proti napadalcem. Finski delavci 50 km skozi celo omrežje utrdb. ; lovalo na sovjetski strani tudi 150 letal. | dobro poznajo razmere, v katerih živijo PET BREZUSPEŠNIH NAPADOV Sovjeti so posebno strašno bombardirali i ruski delavci ter nimajo prav nobene že. HELSINKI, 5. februarja. Reuter. Sov- mesto Sortavalo z 12.000 prebivalci. Trijlje, da bi svoj položaj zamenjali s suženj jetski napad na Mannerheimovo črto se četrtine mesta so uničene. Letalski napadi; stvom ruskih delavcev, nezmanjšan nadaljnje. Včeraj je bilo od- s° terjali včeraj na Finskem 40 mrtvih in, ——. bitih 5 napadov, pri katerih je padlo 50 ranjenih, toda Finci so pri tem zbili 11 i Sovietsko»tftavskarazmeHtvena preko 1000 sovjetskih vojakov, ko so za- sovjetskih letal. 47 sovjetskih letal je, »oaaiania pustili blindirane sani. Sovjetske rezerve j bombardiralo tudi Viipuri, ki je v plame- j “ pa še vedno prihajajo na bojišče. Sovjet-!nih- bruhnilo je 16 požarov in uničenih j MOSKVA, 5. februarja. DNB. Pod vedski letalci so posebno močno bombardi- ie 150 his, Vec tisoč ljudi je brez strehe, tivom Sakalauskasa je prispela v Moskvo SOVJETSKO POROČILO J‘'--------, J u~ - ~ -------- rali Viipuri, Helsinkijev pa ne. Ubitih je bilo 60 civilistov. Večina sovjetskih letalcev je priletela iz estonskih letalskih oporišč. Finrki letalci so napadli sovjetska oporišča v Estoniji in kraje, kjer so koncentrirane sovjetske čete. Nad Botniškim zalivom so sovjeti spustili 5 padalcev z visokim eksplozivom. Finske čete so jih že v zraku ustrelile. NEMŠKI SVETOVALCI? LONDON, 5. februarja. Reuter. Preciznost, s katero je bil izveden zadnji sov jetski poizkus prebiti MOSKVA, 5. febr. TASS. Generalni štab leningrajskega poveljstva, objavlja: V teku 4. februarja je bila na bojiščih iz. vidniška delavnost z obeli strani. Pehotni boji so se razvili severno od Ladoškega litavska delegacija, ki bo vodila s sovjetskimi oblastmi pogajanja za dokončno določitev meje. NAGGYAR ODHAJA NA DOPUST MOSKVA, 5. februarja. Exchange Te-jezera. Sovjetska letala so izvršila več iz- | legraph. Poluradno se poroča, da je fran-vidniških poletov in so pri tem bombar- < coski veleposlanik v Moskvi Naggya -zadirala finske vojaške objekle. prosil svojo vlado, da mu iz zdravstvenih NEMŠKA MUNICIJA ZA RUSE razlogov dovoli za nekaj časa zapustiti LONDON, 5. februarja. Reuter. Stock- Moskvo. Francoska vlada je njegovi holmski dopisnik »Dailv Telegrapha« fr-: prošnji ugodila. Za časa njegove nena-Mannerheimovo | di, da sta dve nemški ladji, ki sta od- j vzočnosti ga bo nadomestil Payart. Maribor, 5. februarja. Mnogo je pojavov v našem javnem življenju, po katerih bi mogli sklepati, ua se pri nas ne samo ne ceni in pravilno ne vrednoti pomen zdrave kritike, temveč da vsak tak poizkus navadno naleti na oster odmev. 2e Levstik je dejal, »da je pri nas, se vsa’ka stvar meri na mravljinčjo ped, mnogo lažje napačno delati nego napačna dela grajati.« In vendar nam je ravno dolgotrajni boj proti kritičnemu pojmovanju vseh pojavov v našem političnem, kulturnem in gospodarskem življenju, z vsemi kvarnimi posledicami za naš vsestranski napredek, najboljši dokaz, da je prav nam najbolj potrebna, zdrava, na realnih dejstvih. Strah pred kritiko je bolezen, ki onemogča trezno presojanje ’ pomanjkljivosti, se zato obdaja z lažnim nimbom samozadovoljstva ter že v kali ograža vsako zdravo 'klico naprednih prizadevanj. Kritika pa ni niti zaplotništvo, niti neprestano tarnanje. Izhajati mora iz demokratičnih in svobodoljubnih spoznanj, ki so oplajala tudi duha našim kritičnim narodnim vodnikom, ko so stali v težkem in neenakem boju s težo tradicije, ki je poniževala narodnega duha v ponižnost in pokorščino, ali razblinjali prazne sanjarile, 'ki si jih Je spredel slovenski intelektualec, bežeč pred težkimi spoznanji realnosti in predvsem pod težkim bojem, ki ga taka spoznanja zahtevala. Bili so veliki toliko bolj, v kolikor so z ostrino svoje kritike trgali tudi zastore, ki so zakrivali škodljiva početja tudi njim po nazorski ali politični pripadnosti -bližje sredine. Trije velikani, ki so vsak zase višek kritičnega spoznanja svoje dobe — Prešeren, Levstik, Cankar — so izsekali med neštetimi ovirami tudi našemu spoznanju pot vsak za stopnjo naprej. Prešeren pomeni nastop naprednega inteli— genta in meščana, Levstik preprostega kmetskega človeka in ljudskega izobraženca, Cankar pozna že delavca, ki ga je ustvaril medtem tudi po Slovenskem moderen stroj v prejšnjem številu. Klicali so vedno širše množice preprostih, vse dobrine ustvarjajočih ljudi k odločanju v narodni kulturi, gospodarstvu in politiki. S pomočjo njihove kritike privilegiranih zmot in zaostalosti, smo se dokopali do narodne zavesiti v modernem smislu te besede. Toda naši veliki glasniki so bili samo glasniki, ki niso imeli tudi moči, da bi lahko našo usodo odločili po svojih kritičnih spoznavanjih. Odločili so vedno tisti, proti katerim je bila ostrina njihove kritike naperjena. Zato smo zamudili toliko možnosti, ko bi mogli dohiteti pod tujo reakcijo zamujene napredne pridobitve in si ustvariti pogoje za zdravo in lepšo bodočnost. Vsi veliiki trenutki od »pomladi narodov«, do prevratnih dni povojnega razsula so nas našli nepripravljene. V teh resnih dneh terja položaj od nas ponovno treznega ravnanja, izhajajočega iz zdravih in kritičnih spoznanj svojih prilik in koristi. Da ne bomo kljub temu zašli in da ne bodo odločale zmotne, nekritične sik, moramo duha svoje kritike realizirati, preiti mora v zavest širokih množic, nosMcev narodnega boja ter z njihovo popolno aktivizacijo postati stvarna sila, ki bo močna dovolj, da nas obvaruje pred vsako nekritično ali mračnjaško stranpotjo. Boj za zdravo kritiko je bil vedno boj za odločanje najširših plasti, boj za demokracijo in svobodo. Nikdar ni moglo odtočati ljudstvo, če je gnil po ječah ali bit izigravan pravi ljudski, demokratični duh. Ljudske množice so ona sila, ki lahko edina s svojim odločnim bojem in s popolnim odločanjem v narodnih vprašanjih utre našemu narodu pot v boljšo bodočnost. Zato je zdrava, dejavna kritika nujna ter konstruktivna, pa naj se tiče naših narodnih pravic, kulture, politike, gospodarskih ali socialnih vprašanj. Roj proti zlu in nedostatkom ne more demoralizirati, to bi moglo samo prikrivanje in prazno poveličevanje namišljenih veličin. Ne more povzročati ljudsko nezadovoljstvo, ikdor odstranjuje njegove vzroke! In čim usodnejši so časi, tem važnejše je, da je ljudstvo vzgojeno in pripravljeno za svoje naloge, čim bolj bo našp javno življenje prežeto s tem spoznanjem od časnikov do političnih formacij, tem bolj bomo pripravljeni za rešitev težkih nalog, | Nemški letalski stapai! na Severnem :; • iemci Srdito, da so potopili 10 ladij, Angleži pa da sta bil« uničeni samo dve — Nemci izgubila štiri Setala BERLIN, 5. febr. DNB. Ob priliki svo-jih izvidniškšh poletov nad Severnim morjem so nemška letala napadla v soboto več angleških oboroženih in trgovskih ladij. Pri tem so potopila nekega lovilca min, štiri patruljne čolne in devet trgovskih ladij. Razen tega je bilo poškodovanih še več drugil trgovskih ladij. Vse angleške trgovske ladje, ki so . jih naši letalci potopili, so bile v spremstvu zaščitnih bojnih ladij. Tri naša letala se niso vrnila na svoja izhodišča. LONDON, 5. febr. Reuter. Ob priliki napada nemškega letalstva na angleško brodovje so bili sestreljeni trije nemški bombniki tipa Henckel, dočim se enemu ni posrečilo doseči oporišča. V tem napadu so izgubili Nemci sedem pilotov, a bile napadene, jih je sedem ušlo z neznatno materialno škodo. Skupne izgube na angleški strani so znašale 11 mrtvih, od teh 4 nevtralci. Napadene so bile an gleška ladja »Kildale«, ki je v požaru izgubila šest mornarje, norveški parnik »Tempo«, ki se je potopil s štiri člani posadke. Deloma poškodovani so dospeli v pristanišče parnik »Judeil«, katerega kipatan je bil ubit na krmi, grška ladja »Nikolau Sografia«, angleški potniški parnik -Rose of England«, londonska par nika »Harley« in »Coreland« ter neka švedska cisternska ladja. Večina ranjencev je b:,o zadetih od strelov iz strojnic. LONDON, 5. feb. Reuter, švedski parnik »Martinen« z nosilnostjo 4531 ton, ki ga je nemško letalo bonibardialo in ob!-streljevalo s strojnico ob obali Yorkshi- šast jih je bifo ujetih. Neka evtralna ladja se je potopila, na neki angleški ladji je I rea, je snoči dospel semkaj izbruhni! požar. Od devetih ladij, ki so' Zbliževanja med Stalijo in AngSifo LONDON, 5. februarja. Havas. »Sun-day Times« objavlja vest, da je italijanski veleposlanik v Londonu 8a:4ianini v petek več časa konferiral z angleškim zunanjim ministrom lordom Halifaxom o vprašanjih, ki zanimajo Italijo in Veliko Britanijo. V italijanskih krogih v Londonu izjavljajo, da je šlo pri tem za izmenjavo misli o italijansko-angleških odno-šajih. V tem oziru je bila ugotovljena z obeh strani dobra volja. List meni, da sta Bastianini in Halifax govorila ob tej pri- ložnosti tudi o vprašanju kontrole na Sredozemskem morju. LONDON, 5. februarja. Havas. Diplomatska urednika »Sunday Timesa.« in »Newy Chroniclea« trdita, da je vedno več znakov dobre volje za stike med italijansko in angleško vlado. Kot tak znak dobre volje se naglaša tudi imenovanje posebnega italijanskega atašeja v Londona, ki to vzdrževal zveze z angleškim ministrstvom za gospodarsko vojno. Sovjetskih dobav Nemeip rti od nikoder RIM, 5. febr. Ass. Press. Italijanski ii sti objavljajo članke, v katerih zatrjujejo, da je ostalo doslej nemško-sovjetsko gospodarsko sodelovanje brez praktičnih koristi za Nemčijo. Dasi je bilo sklenjeno, da bo Sovjetska zveza dobavljala Nemčiji razne surovine, živila in druge potrebščine, je sovjetski izvoz v Nemčijo ostal skrajno minimalen. Uresničen je bil komaj v nekaj odstotkih. Pri tem se je namreč izkazalo, da Sovjetska zveza sploh ni v stanu dobavljati take količine, kakor je zatrjevala, in sicer v glavnem zaradi organizacije, ki je pod vsako kritiko. Sovjetska zveza bi potrebovala na vseh važnih mestih svoje organizatorje, ako bi hotela razviti svoje gospodarske sile tako, da bi lahko krila svoje potrebe in zalagala še Nemčijo. Gafencu in kralj Karol obiščeta Rim? RIM, 5. februarja. Ass. Press. Italijanski listi ponatiskujejo neko tajo vest, po kateri bo v kratkem obiskal Rim romunski zunanji minister Gafencu. Prav tako se je razširila tudi govorica o skorajšnjem uradnem obisku romunskega kralja Karola na italijanskem dvoru. Nemci uresničujejo svoje grožnje LONDON, 5. februarja. Reuter. »Daily Telegraph« pravi v svojem komentarju napadov nemških iletal na angleško in nevtralne ladje, da jeta napad dokaz, da je Nemčija pričela izvajati svojo grožnjo, da bodo smatrali ladje z oboroženim spremstvom kot sovražne. AMERIKA NE POŠILJA SOVJETOM BENCINA NEW YORK, 5. feb. Ass. Ameriška vlada zanikuje, da bi še dalje pošiljala bencin v Sovjetsko zvezo. V decembru in januarju Američani niso polsali sovjetom niti kapljice bencina več. SOVJETSKA OBDOLŽITEV ANGLIJE MOSKVA, 5. febr. DNB. Pritisk Anglije na nordijske države z namenom, da se vojna 'razširi, je naletel na odmev v listu »Večernaja Moskva«, kjer trdi, da hoče Anglija z vsemi imperialističnimi sredstvi potegniti skandinavske države, posebno švedsko, v vojno proti Nemčiji. Pri tem se Anglija naslanja na propagando, namenjeno sovjetski Rusiji, z gospodarskim pritiskom pa na švedsko, ki naj bi omejila svoje trgovinske odnošaje z Nemčijo. ki nam jih zastavlja čas. Kot je zapisal Levstik: »V glavnih stvareh, v ljubezni do naroda in domovine, v poštenosti, v resnicoljubju, v boju zoper svoje nasprotnike smo in moremo biti vsi složni, a v drugih rečeh smo in hočemo biti svobod:!'. -ič. KAJ SE DOGAJA V PERZIJI? TEHERAN, 5. feb. Stefani. Iranska vla da demantira vse vesti o koncentraciji iranskih čet na severni meji. Vsako potovanje iz Teherana je pa dovoljeno le po posebnem privoljenju vlade. AMERIŠKA TORPEDOVKA V ŠANGHAJU ŠANGHAJ, 5. febr. Ass. Ameriška ior-pedovka »Luzon« je prispela v Šanghaj z ameriškim veleposlanikom Nelsonom Johnsonom na krovu. Veleposlanik je zanikal vesti, da bi bila torpedovka med vožnjo napadena, pač pa je povedal, da je neka neznana • ladja napadla japonski transport ter je več granat padlo v bližino ameriške torpedovke. NEZGODE NA MORJU LONDON, 5. febr. Havas. Dve nevtralni ladji sta bili včeraj v veliki nevarnosti na vzhodni obali škotske. 300tonski ho. andski parnik je vrglo na breg, vendar se je obdržal na vodi. Posadka je ostala na krovu. Poškodovani danski parnik je klical na pomoč, njegovo posadko ie spre jela neka obalna ladja. SOVJETSKA VEST O NEMIRIH V INDIJI MOSKVA, 5. febr. DNB. Po nekem poročilu Tassa so. v Vaziristanu izbruhnili nemiri, ki se vedno bolj širijo. V vstaji so se posebno izkazala plemena okrožja Ko-hata, južno od Pešavara, ki so pretrgala brzojavne zveze in razrušila ceste. Nemiri so izbruhnili tudi v vzhodnem Vaziristanu. Angleži so morali straže v obmejnem ozemlju Indije močno pojačati. Borza. C u r i h, 5. feb. Devize: Beograd 10, Pariz 10.0550, London 17.75 Ncwyork 446, Milan 22.51, Berlin 178.70, Praga 36.50, Sofija 3.30, Atene 3.55, Bukarešta 3.30. „ Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Obeta se izboljšanje. Včeraj je bila najvišja temperatura 0, danes najnižja _3, opoldne 0. Padavin od stopljenega snega ie bilo vče-i aj 9.5 mm. Domači zanis k > Predsednik v ade o era®!e!ni bilanci svoje vSade Danes poteka leto dni, odkar ie bila imenovana nova vlada s hrvatskimi ministri. Predsednik vlade Cvetkovič je i ob tej priliki podal novinarjem obširen f prikaz bilance vladnih naporov za na- | predek države in med drugim naglasil velik pometi sporazuma.« Po razumevanju dr. Mačka je postala država složna iii močna na zunaj in znotraj. Zgodovina bo morala priznati, da sva dr. Maček in jaz v teh trenutkih popo!noma zadsvo-Ijila dolžnostim. Sam dr. Maček je v svojih izjavah jasno podčrtal svojo ju* goslovansko orientacijo, kar naj bo zagotovilo vsakemu dobremu Hrvatu, Srbu in Slovencu. Politični ljudje napačno razpravljajo o mejah banovin, ko vedo. da je nad njimi močnejša, večja vnanja meja Jugoslavije.^ ki smo jo odločeni ; braniti vsi. V politiki je treba poslej več pravičnosti, življenja ter razumevanja za najnižje množice ljudstva. Ustanove, ki naj služijo kmetom, morajo menjati vse, kar je daleč in nepristopno temu delu naroda. Vsa naša proizvodnja se mora dvigniti na dostojno višino, kmetu je treba omogočiti za delo dostojno življenje. Industrija ne more cveteti, če ne bo šla roko v reki s pravičnimi težnjami delavstva. Prav tako se mora menjati mišljenje ljudstva. Iz izkušenj v tem letu hočem izvajati koristen in dober nauk za napredek naroda.« SDS in preureditev 'države Senator Sava Kosanovič zavrača v »Novi Riječi« mnenje, da se je iz Zagreba preprečilo stvarjanje srbske edinice. Spominja na dejstvo, da so samostojni demokrati maja 1939 izdelali v Zagrebu načrt predloga za rešitev državnega problema. Po tem predlogu naj se formirajo tri banovine: srbska, hrvatska in slovenska. Hrvatsko banovino bi tvorile tri zahodne edinice izven Slovenije, srbsko banovino pa pet vzhodnih edinic države. S pripojitvijo Vrbaske banovine Hrvatski, bi se povečalo število Srbov, Pa.z državnega kakor srbskega stališča ni nevarno. To stališče samostojnih demokratov so Srbi na številnih zborovanjih po Bosanski krajini tudi odobrili. ..Samoprevara" Pod tem naslovom priobčuje včerajšnje »Jutro« pod šifro V. S. »uglednega in preizkušenega javnega delavca s severa« uvodnik, v katerem se člankar obrača proti »filipikam, ki jih objavljajo v obrambo svojih političnih poskusov mladi nestrpneži«, bodisi da so to »mla-dokmetijci, ali Zveza delovnega ljudstva, ali kmetsko-delavski pokret, ali slovenski del SDS, ali kakor koli se hočejo imenovati.« Člankar pravi, da je sam dr. Kramer pred nekaj meseci v Mariboru podal izjavo, da bi bil vesel, če bi mladina vzela v roke vodstvo slovenske politične borbe, da pa na žalost ni krepkega, notranje izgrajenega in delavnega mladinskega pokreta, pač pa da je namesto tega med mladino samo velika desorgani-zacija, ki vleče na vse strani. Člankar nadalje pravi, da je samoprevara misel mladih, da se jim bo posrečilo izločiti boj med »liberalizmom in klerikalizmom«. Prav takšna samoprevara da je očitek doslejšnim političnim strankam, da so hrepenele samo po oblasti. Zato prihaja člankar do zaključka, da »predpostavke novih -političnih reformatorjev šepajo na vseh koncih in krajih, da so nerealne utvare in jih politično življenje prej ali slej dene v nič«. Zato bi bilo po njegovem mnenju pametnejše politične reforme doseči z uveljavljanjem v starih političnih grupacijah. — Priobčujemo izvleček »Jutrovega« uvodnika za sedaj brez komentarja. Pojasnilo Iz vrst Slovenske kmetsko-delavske stranke smo dobili sledeče obvestilo: G. Horvat Pavle, pos. in trg. iz Male Nedelje je imel v nedeljo v Ormožu nekakšen sestanek zaupnikov. Vodstvo Slovenske kmetsko-delavske stranke ninis s tem sestankom ničesar skupnega in ie sestanek, popolnoma osebna zadeva £* Horvata. Iz zanesljivega vira pa tudi ve- ' j mo, da nima vodstvo Hrvatske seljačke ‘ stranke s tem sestankom in politiko g. Horvata ničesar skupnega V M a r i b o r u dne 3. II. 1940. »V s e e r n I K* Stran 3. Mairgg Zakaj demontirati obrtniška združenja? Doznalo sc jc, da jc obrtni odsek Zbornice za TOI sklenil ukiniti večje število obrtniških združenj, predvsem strokovnih. Že dalje časa se pripravlja komasacija prisilnih združenj rokodelskih obrtnikov. Vedno pa se je odlagalo s tem, ker se obrtništvo nikakor ni strinjalo s tako preureditvijo. Kakor znano, obstaja v Sloveniji 152 prisilnih združenj v smislu novega zakona o obrtih. Ta združenja so po večini strokovna, tudi njihovo območje je različno. Nekatera oblegajo celo banovino, druga zopet posamezne ali več okrajev skupaj, nekatera pa zopet samo sodne okraje. Sedaj pa se hoče naenkrat nasilno razpustiti združenja in jih združiti v tako zvana skupna ali kolektivna združenja in so baje tozadevni dekreti v Zbornici že gotovi. Kdor pozna raznoličnost rokodelskih strok, more razumeti upravičeno razburjenje med obrtništvom. Taka preureditev Pomenja nazadovanje, ne pa napredek za obtrniški stan. Naša združenja v Sloveniji, ki so naslednice prejšnjih obrtnih ■zadrug, imajo svojo tradicijo in nekatera obstajajo že nad pol "stoletja. Moramo reči. da se je obrtno zadrugarstvo lepo razvilo v Sloveniji in je prav za prav rokodelsko obrtništvo edino pri nas strokovno organizirano, dočim so v dru-' gib banovinah včlanjeni v skupnih zdru- torej demontirati združenja, ki koristno delujejo za razne rokodelske stroke in so s svojim delom dokazala polno življenjsko sposobnost. Za dve tretjini se hoče znižati število združenj, od 152 na 50. Od teh pa naj bi bilo 14 banovinskih in samo 4 strokovna (po dve združenji čevljarjev in krojačev v Ljubljani in Mariboru), vse druge stroke pa naj bi bile združene v večjih skupnih združenjih. Kdor misli, da bo delo za rokodelske obrtnike koristnejše v skupnih združenjih, se jako moti. To je že doslej poni in si želijo strokovnih združenj. Zakaj kazala praksa. Uspešno zastopstvo rokodelskih strok je mogoče samo v strokovnih združenjih. Ali ne bodo razprtije še večje? Spori med posameznimi stro- kami bodo na dnevnem redu. Seveda drugače je, če se hoče omejiti delovanje združenja samo na vodstvo evidence članov, vajencev in pomočnikov. Toda strokovna združenja so preko svojega zakonitega delokroga skrbela še za gospodarski napredek svojih članov, za očuvanje interesov stroke in za njihovo strokovno izboljšanje. Zborovanje koroških borcev Na Svečnico je bil na Tari pri Prevaljah lepo uspel občni zbor krajevne organizacije Legije koroških borcev v Guštanjai. Iz poročila predsednika Gačnika je razvidno, da je dosegla organizacija v preteklem letu dva lepa uspeha: s sodelovanjem glavnega odbora LKB v Ljubljani je dosegla zaposlitev večjega števila svojih članov, sirnih delavnih borcev v rudniku v Mežici, premogovniku na Holmcu in jeklarni v Guštanju, v narodno obrambnemu oziru in za uveljavljenje narodnostnih teženj pa sta bili važni: krasno uspela (in to kljub slabemu vremenu!) obče narodna manifesta- cija ob priliki odkritja spominske plošče ženjih. Od tam pa prihajajo poročila, da j koroškemu borcu Jovu Zapundžiču na rokodelski obrtniki s tem niso zadovolj- i pročelju občinske hiše v Guštanju ter odkritje veličastnega spomenika koroškim borcem na Uršlji gori skupno s slovenjgraško-mežiško iti šoštanjsko Legijo K. B. O strogo splošnih organizacijskih zadevah in o pomenu narodno obrambnega dela ob meji v sedanjih viharnih časih je govoril podpredsednik glavnega odbora LKB v Ljubljani, Marušič Dominik. V najlepšem soglasju je bil izvoljen po večini stari odbor, ki mu je ponovno predsednik Janko G a č n i k, učitelj v Guštanju, podpredsednika pa Ljudevit Žive 'c. pismonoša na Prevaljah in Mde N e n d 1, železniški uradnik v Dravogradu. Zvišanje uradniških doklad i e Iz obupa pod vlak je šla v Pesjem 'matično ministrstvo je izdelalo načrt se bo začelo pri deseti položajni skupini o zvišanju uradniških doklad, ki je zajel dnev-ničarji, sluge zvaničnike - dnevnica rje. uradnike-pripravnike in uradnike tako, da se bo zvišanje zmanjšalo v sorazmerju z višjimi skupinami ter da bo najmanjše znašalo 5% v najvišji skupini, od 10 do 15 položajne skupine. Povečali ki jo zvišanje predvideva. Tudi še ni nič se bosta draginjska in družinska dokla- j gotovega, kako bo z družinskimi doklada. Ni pa še določeno, če bodo dobile j dami za otroke, vendar ne bodo te do-draginjsko doklado tudi žene, ki niso za-! klade manjše kakor 50 din mesečno. Isto Poštene. Draginjske doklade se bodo i časno bodo zvišane tudi plače upokojen-zvišale za največ 20%, ker so tolikšne cev. dodatke dobili tudi železničarji. Zvišanje I Celfe Zborovanje obrtnikov v Celju Skupno združenje obrtnikov je zborovalo v Celju. Predsednik g. H o 1 o b a r izvrševanju obrtniških del v kaznilnicah, prepovedalo naj bi se izvrševanje obrt- podal poročilo o stanju obrtništva in niških del pri javnih in samoupravnih 'begovih važnih vprašanjih, zlasti o no- j oblastih v lastni režiji, izvedlo naj bi se velizaciji obrtnega zakona, o davkih, o 1 starostno zavarovanje obrtništva in iz-•'danovskih vprašanjih in o združenjih, i vršile naj bi se volitve v OUZD. Celjska združenja imajo namen, da skup- — *>o kupijo obrtni dom in so pogajanja že i c ,nec(* h' obhajal znani celjski in-v. teku. Iz tajniškega poročila je razvid-! du^*jalt;o '*» veleposestnik g. Blaž So.din ir ’• -e ^razenje elane. 1 c Posebne draginjske doklade jc svojini 1 ajnik je poročal tudi o obdavčenju delavcem priznala Gostilničarska pivovarna v Laškem, in sicer vsakemu delavcu pd obrti .V krajih od 10.000 do 20.000 pre- v Laškem, in bivalcev. kamor spada tudi Celje znaša i din dlluvuo in za vsakega družinskega bayšalacija za obrtnika brez pomočnika j c \it Ljudskem vseučilišču predava drevi --0 dm, z 1 pomočnikom 330 din. z 2 po- ob 20. univ. prof. Mesesnel <» slikarjih šu- hiočnikom 480 din. Podpredsednik zbor- j bičih. Rice za TOI g. O g r i n iz Ljubljane je ' Hnel zanimivo predavanje. Govoril je o , * Opozarjamo na ..maškarado" Olepše Sevalnega in tujskoprometnega društva nu pustni torek ob 20. v Narodnem domu v Celju. •Sestavi Zbornice, ki danes ne odgovarja yeč potrebam in koristim obrtništva. ^ obrtnike je potrebno, da dobijo Iast-ho zbornico. Vsa zadeva je že na dnev-hem redu in bo kmalu urejena. Vprašanje zavarovanja obrtnikov je važno in bo *malu rešeno. Ministrski svet je izda! l>dlok, da se ukinejo vsa združenja, ki h imajo nad 100 članov. Takih združenj 145 žensk, 21. januarja pa jih jc bilo 736. 'h v Sloveniji 85. Zato bodo v kratkem ^užbo, dobi: ’ 4K>?l',r’,1 krojač, 1 hlapec* Ustanovljena skrom, edmženia. ki na bo- £ tmela posebne sekcije. Po unifikaciji j strežnica. '° v Sloveniji le 40 takih združenj, ki | c Nesreče. ,17 letni krojaški vajenec Slav-hodo imela- enotno upravo. Nato je g.; ko Leskovšek iz Trbovelj ju doma padel Ugrin govorii o zavodih za obrtno po- ; in si vlomil desno nogo. - 77 letna gosp- e Policija je aretirala Alojza C. ir. Gaberja. ker je osumljen, da jc neki natakarici na Mariborski cesti odnesel 1000 din. o Borza dela. 31. januarja jc bilo v evidenci 849 nezaposlenih, 704 moških in Spešpv-jnU, ^ r, dinja Frece Marija iz Lahovnega pri La- >! sevanje m o noyelwac>ji zakona, u. gkeJm jc doma padla iu si zlomili levo re- bri e P e r n i k je poročal, da je odsek vcev izvolil za predsednika g. Vozli- ko. 16 letni dninar Avgust Jančin iz Gruškovca pri Humu ob Sotli sc je igral °a' Člani so. kritizirali postopanje OUZD z revolverjem in se ustrelil v levo roko. z4radi dvajsetodstotnih plačilnih inbogov, c Učiteljsko zborovanje. Okrajno dru- vaiuncc N-I vbnrnv-inin i,- bila sinrc- I stvo JULT v Ccliu bo zborovalo v soboto ieta ma , /U0,0V;U1-U 1 bila spre ob , y y , drž norodnl goli v Cclju. Ul tudi resolucija, v kateri sc zahteva i pole*g stanovskih zadev je na dnevnem ‘Cel drugim novelizacija obrtnega za-1 redu tudi poročilo ge. Angelc Vodetove K°na. ureditev sistema Zbornic v Slo- iz Ljubljane o socialnem položaju žene iu Vadiji, ker je to velike važnost1 za na > učiteljice ter ničnem odnosu do sredine, v učiteljice ter njenem odnosu do sredine, v dalinii irntn7,Uo',-i.''"i "I kateri živi in dela in poročila gdč. Ivanke , t.)0sl0j 111 razvoJ ot!n* i Zupančičeve o akciji za zimsko pomoč ob llift,,., - , , . . “ ' tu raucicuvi •sijVa, izdala naj bi sc odredba o mini- j mejni ded. 'ha nib cenah obrtniških izdelkov, ostro, o Umrl je v Celju 36 letni veletrgovec g. daj bi sc nastopilo proti šušmarstvu in : Gustav Stiger, pri Velenju 21 letna Gabrijela Deberškova iz Pesjega .Lokomotiva jo je odbila. Pri tem jc clobila poškodbe na glavi in hrbtu, zlomila si je tudi desno nogo. Oddali so jo v bolnišnico. PtU F OB SMRTI OR. BELE STUHECA V četrtek zvečer je. umrl za pljučnico banovinski zdravnik dr. Bela Štuhec v 70. letu starosti. Rodom je bil iz Celja. Medicino je študiral a- Gradcu. Kot mlad zdravnik se je stalno nastanil v Ptuju. Revnejše jc v mnogih primerih zdravil zastonj. Bil je tudi vztrajen delavec na kulturnem polju. V Ptuju jč uštanvil Proti,-tuberkulozno ligo. Na zadnji poti ga jc spremljala častna četa vojakov, Sokol,i s prapori, gasilci, zastopniki raznih društev in velike množice iz Ptuja in okolice. Ob odprtem grobu so sc poslovili od njega prošt Greif, okrajni sanitetni referent g. dr .Vrečko, primarij bolnišnice g. dr. Kuhar v imenu Zdravniške zbornice in šef-zdravnik sanatorija nu Vurberku g. dr. Okolo-Kulak v imenu Protiluberkuložne lige. Združeni pevski zbor jc zapel dve žalostinki. p Namesto venca na grob dr. Bele Slu-lieca jc daroval dr. KUhar 100 din mestni občini za reveže. p Iz podporne ustanove Dominike Pa-lessc sc l>odo razdelile revežem obresti. Prošnje jc nasloviti do 7. 1. m. na kura-lorij ustanove pri Predujmnem društvu. p Sokolski lutkovni odsek bo imel te dni novo lutkovno igro ..Zidanje Skadru; »TAKO NI PRAV...« Marenberško prosvetno društvo je v včerajšnjem »Slovencu« priznalo, da prireja svoje prireditve v nemški dvorani, čeprav je v tem obmejnem kraju slovenska dvorana. Ce so včasih društva v dvorani g. Brudermana imela svoje prireditve, ni bilo nič čudnega, ker je bila to edina dvorana v Marenber-gu. Nihče pa ni od članov »Prosvetnega društva« zahteval, da bi že zaracn tega, ker bi hodili v edino slovensko dvorano, vstopiti v Sokola. p Tujski promet. Januarju jc obiskalo Ptuj 124 Jugoslovanov, 17 Nemcev, 2Ceha, 3 Italijani in l Rus. Vseli prenočnin je bilo 270. V primeri s prejšnjimi meseci jc tujski promet znatno manjši. p Nikolo Paganini sloviti virtuoz z nc-prekosljivo tehniko, ki jc s svojim urnim in strastnim načinom podajanja nncl nravnost demoničev vpliv na poslušalec, je tudi v svoje skladbe vložil značilne poteze osebnosti. Njegova sonata za gosli je v prvem delu polna mehkih, strastnih melodij, v drugem pa najtežjih tehničnih pasaž v tercah, pizikatih. Sonato bo izvajal Taras Poljanec na koncertu v Ptuju 0. februarja. SMRTNA NESREČA PRI SLOV. BISTRICI V mariborski bolnišnici sc je zdravilu delavčeva žena Terezija Bergerjeva iz Slov. Bistrice. Ozdravljena se je vračala z avtobusom domov. Ko je pri Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrico izstopila, je bila tako neprevidna, da se je zaradi visokega snega premalo umaknila s ceste. Avtobus je potegnil in jo z zadnjim blatnikom podrl. Nesreče ni nihče opazil. Ko je prišla noč, je bilo že prepozno. Bergerjeva je kmalu po prevozu domov izdihnila. VELIK POŽAR PRI RUŠKI KOČI Včeraj zjutraj je iz neznanega vroka pričela goreti depandansa Ruške koče »Planinka«. Ognjeni zublji so s strahovito naglico uničili priljubljeno planinsko kočo, ki je bila zgrajena leta 1912. »Planinka« je bila last podravske podružnice SPD v Rušah. Imela je 11 sob s pritiklinami in kopalnicami. K sreči je bila koča že prazna, kre so smučarji že zgodaj odšli na smuko. Rešiti niso mogli ničesar, ker so bile na okni rešetke. Požar je napravil okoli 300.000 din škode. Uničena planinska koča je bila zavarovana pri'dveh zavarovalnicah. ob Bojani - po narodni pesmi. Lutke ho-j sip Korlajc je poneveril v petih 1 do opremljeno •/. narodnimi nošami iz le-1 200.000 din službenega denarja. Zaradi .lunic dobe i ga jc bil odstavljen in izročen sode daujc dobe. Ljubljana n Roparski napad na beograjsko Slovenko. To dni so [maskirani razbojniki napadli poslovodkinjo neke parne čistilnice Faniko Resnikovo v Beogradu in jo težko poškodovali. n Dež v celi držuvi. Iv. vseli krajev države prihajajo poročila o nastopu deževja. Kljub deževju pa sneg počasi kopni. Pričakovati jc velikih poplav. n Madžari na našem Primorju. V Split jc nripotovala večja skupina budimoeštan-skih zdravnikov .profesorjev, inženirjev in časnikarjev. Gostje bodo ostali več dni na Jadranu. n Pijana suahu jc \ okolici Sisku navalila na svojega 87letnega tasta in mu odsekala nogo. Nato jc hotela napasti še taščo, ki pa jc srečno pobegnila, n Gimnazijski ravnatelj v Petrihju Jo- letili tega je. liil odstavljen in izročen sodišču. 70.000 din svojcem vpoklicanih Na podlagi posebne uredbe, ki je izšla 4 oktobra 1. 1. lahko zahtevajo podpore vse one rodbine, katerih svojci so bili poklicani v vojaško službo. Tako podporo lahko zahteva zakonska žena, ki so ji moža - hranilca poklicali k vojakom, če ni žene, pa imajo pravico do podpore hranilcevi potomci oziroma njegov oče ali mati, če pa tudi teh ni. pa hra-nilcevi rodbinski člani. Podpora pa se izplača le onim, ki lahko dokažejo, da jih je hranilec vzdrževal in so sedaj brez sredstev za življenje. Podpora teče vse dotlej, dokler je rodbna v stiski, tiajda-Ije pa do odpusta hranilca iz vojaške službe. V Ljubljani znaša ta podpora dnevno 8 din za odraslo osebo, za vsakega otroka pod 16 leti pa dnevno 3 din. Podpora sicer ni znatna in zadostuje oktobra 1939 in jih je do 3. t. m. izplačal v skupnem znesku 70.076 din. Od tega odpade na lansko leto 55.554 din, na letos pa 14.522 din. Oddelek za podpore je doslej sprejel 330 prošeni. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI Drama; Torek, 6. tubi-., ob 16. ,,Utopljenca . Izven. Znižane ceno od 20 din mwz, Sreda. 7. febr.: ..Rnsalkn"'. Bed sreda. Opera: : „Lumpačihs Vagabuu- Torek, 6. febr dus“. Izven. Sreda,7. Jobi*.: „Rusalka . Bed sreda a Obilo nezgod zaradi poledice. Na Svečnico šesje nenadoma pojalia odjuga. S porastom temperature so se v Ljubljani pojavile nevšečnosti. Po hodnikih jc Čez noč. nastala poledica, ki je zahtevala obi- kvečjemu za hrano, bolje pa je nekaj kot j0 žrtev. V bolnišnici imajo na kirurgičnom nič. Uradi, ki podporo nakazujejo, imajo odprt kredit pri ministrstvu za socialno politiko. V Ljubljani je za izplačevanje teh podpor poseben odelek zaščitnega urada. Podpore je začel izplačevati 25. oddelku polne, roki* dela in čeprav so zdravniki neprestano zaposleni, dela no zmorejo. Hoja po hodnikih jc življenjsko nevarna in sc zaradi tega prebivalstvo upravičeno razburja, ker vidi v tem samo malomarnost hišnih posestnikov. \ Mar, bor |E JOLi£3rJ2B52HBaB . Občni zbor. Muzejskega,dfiištva Včeraj dopoldne je bil v čitalnici Studijske knjižnice' občni zbor Muzejskega društva. Pred občnim zborom je arhivar in društveni tajnik g. prof. Baš razkazal prisotnim lanskoletne lončene pridobitve Muzejskega društva, ki so bile izkopane na Pobrežju in ki sežejo nazaj v bronaslo ler hal-štatsko dobo, nekako v čas 1000 do 800 let pred Ki\. Občni zbor je dvoril in vodil inšpektor dr. Leopold Poljanec, ki je pozdravil navzoče odličnike, kakor magistralnega direktorja Rodoška, kanonika dr.-' Ostcrca kot knezoškofovega zastopnika, okrajnega načelnika dr. šiško, zastopnika mariborskih obrtnikov Sojča, dvornega svetnika. Ploja in druge. Tajniško poročilo je podal ban. arhivar g. prof/ Franjo Baš. Glavno lanskoletno delo se je delilo na pripravljanje muzejskih prostorov, na restavriranje in konzerviranje muzealij, na izpopolnjevanje muzejskih zbirk in na organizacijo stikov javnosti z muzejem. Nove muzejske prostore v starem gradu je pripravljala mestna občina: restavrirala je mezanin, graj- sko dvorišče, uredila dohode iz me-zanina v prvo nadstropje, dohode v grajsko klet ter gradbeno izdelala viteško dvorano; v njej restavrirala freske in tempere, na grajskem rezalitu pa restavrirala in konzervirala vse plastike. To delo predstavlja v zgodovini Maribora in severne Jugoslavije naj-; -večje delo v varstvo zgodovinskih spomenikov in obenem zibelko novega muzeja. Vzporedno s tem delom je teklo društveno proučavanje zgodovine gradu, nadalje je društvo spravljalo v evidenco arhivski material o maribor VIŠJI DRŽ. TOŽILEC DR. ZORJAN ODHAJA IZ MARIBORA Šef držvnega tožilstva v Mariboru dr.'Matko Zor jan je napredovaPv -3/11. Istočasno je premeščen za starešino okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. POZIV MARIBORSKIM GODBENIKOM! Vaje za pomladni simfonični koncert orkestralnega odseka Glasbene Matice so se že pričele. Vsi, ki dobro obvladajo katerokoli godalo, bodisi gosli, violončelo ali bas, naj pristopijo v naš odsek, da s svojim znanjem pripomorejo do čim lepšega uspeha prihodnjega koncerta. Delati moramo vztrajno in v prepričanju, da je mogoče ravno naš amaterski orkester predhodnik najelitnejšemu glasbenem« udružernju — Mariborski filharmoniji Kdor čuti upravičeno nujnost in pomen udejstvovanja na glasbenem polju naj se udeleži vaje, ki se bo vršila v sredo-7. t. m. ob-20. uri v društvenih prostorih Glasbene Matice. Osebna vabila ne bomo razpošiljali, pač pa je dobrodošel vsakdo, ki želi sodelovati., — Zavedajmo se, da je zlasti na severni meji nujno potrebno vsako kulturno — narodno delo, saj samo delavnost za n^-rod je stalne in koristne vrednosti. — Orkestralni odsek Glasbene Matice v Mariboru. skeni gradu, ki vsebuje zanimive kulturno zgodovinske slike iz novoveškega Maribora. Podrobni študij, teh ar-ivaHj bo pokazal, da je novoveški Mariboru::n skozi stoletja nasprotoval gradu kot sedežu nemeščanskega plemstva ter da pth;laja grad duhovna last Maribora šele danes, ko postaja z arhivom in muzejem ogledalo mariborsko kulture in kulture mariborskega zaledja. — Za meščansko zbirko so bili lani konzervirani in restavrirani v prvi vrsti kovinski predmeti, nadalje so bile konzervirane tkanine iz evangeljskega pokopališča pri Betnavi, pokopališki inventar z bronastimi krstami ter vložena lesena slikana krsta. Sortirano in konzervirano je bilo vse orožje, klasificirana je bila vsa zbirka cerkvene umetnosti, ter razvrščena ‘po skupinah. Za zbirko etnografskega oddelka v nuižeju je bil proučen ves teren s patriarhalno ljudsko kul-ttiro na -goričkem Prekmurju, v Prlekiji,, po južnem Pohorju ter v teritoriju med'Breznem in Črno. — Dnevni obiski gradu in simpatično sprem- ljanje adaptacij gradu in razvoja, mu žeja po Mariborčanih so dokaz vedno ožje povezanosti .mariborske javnosti z'muzejem,, kateri se bo društvo oddolžilo s tem, da bo letos čimpreje omogočilo zopetno otvoritev muzeja s čim več razpoložljivimi zbirkami (za dijaštvo bodo muzejski prostori odprti že sredi aprila). Dela v muzeju sla podpirali v prvi vrsti občina in knezoškofija. —. Sledilo je blagajniško poročilo inž. Egopa Baunigartnerja. Pri slučajnostih je kanonik dr. Osterc omenil potrebo pobijanja kupčij zasebnikov z zgodovinskimi najdbami in da bi bilo/potrebno čimpreje uveljaviti spomeniški zakon. Sledile so volitve, pri katerih je bil predlagan in izvoljen sledeči odbor: za predsednika inšpektor dr. Leopold Poljanec, za ' odbornike kanonik dr. Alojzij Osterc, ravnatelj dr. Matko Heric, prof. Lojzf; ŽHŽeb, svetnik dr. Vladi-.mir . Travner, inž. Egon ItaiisngarHner in arhivar prof. Franjo Baš. za preglednika računov dr. Anton Dalar in upravnik Niko, Vrabl. 111 .1 t liv £-.*«- . V ^ Davi se je v SLutiencm pripetila ieija ; mobilsiia nesreča. Pt> pripov euo v«u. jc terja se je 12 letni Ivan Lugarič iz cev obesil «a?raešUii avio.ius. i-) je.vi krenilo s- pbsLajajišea, je u. i poledenela tli 'in si zlbihli desno nogo škodovanca so prepeljali v boj min;? m Smuči s palicami je /nekdo ukr mestnemu -uradniku Ivana Sajiii izr neke gostilne na Betnavski cesu. kih. ;o- JZiiO . 10- •adei veže * Grajski kino. Dsftics zadnjič v„Pesem pustinje", Žarah Leander. Od lori.a [-J J-„Amanda“. * Espienade kino. l)o vključno torKa najveselejši lllm sezone' ,,Ostriženi je/, s ilansom Moserjepi. Bombe smeha. .* Kino Union. Do torka dvojni spored: kriminalni * velelilm „Gyspodar poj---zemli°<# 'n nnnoU' ■ J/nvhn5<;ii’i 411JT1 ..1^£111'” diti Draginja na mariborskem frgy Huda zima in predpustni čas sta vplivala tudi Via cene na živilskem trgu. Zelenjave je bilo sicer zadnje čase zelo malo ali skoraj nič, cene pa so bile precej visoke. Na trgu prodajajo zopet radič po -dolgem presledku. Na kupčke ga sploh ne dobišj pač pa je po 4 din četrt kg. Nekoliko cenejša je dalmatinska solata, ki jo prodajajo po 10 din kg. Zopet se je pokazalo pomanjkanje krompirja, ki je zato dražji. Menda je pri tem-nekoliko-spekulacije, ker si obetajo pri krompirju na pomlad lepe' zaslužke. Merica krompirja velja .12 din,, kg po 2 din.- v predpustnem času. so se precej .podražila tudi jajca, ki so zadnje dni po 1.75 do 2 din komad. Prodajalke pravijo, da je visoke cene jajcam kriva huda, zima. Vsekakor bo cena po pustu nekoliko padla, .ker je bila- sedaj .pač sezona krapov in je bila za jajca velika konjunktura. m Poročila sla so- v Rajhenburgu mornariški kapetan I. raz. I. Rupančič in gdč. 'Katja Kolednikova iz Maribora. m Ljudska univerza v Mariboru. Danes 'zvečer predava g. Franjo; Pivka, pilot iz Maribora, o vlogi aviaeije’ v sedanji vojni. S pomočjo skioptičnih slik bo prikazal med drugim tudi vse važnejše tipe- avi-onov, katerih' sc poslužujejo velesile v sedanji vojni in označil njih lastnosti. Namen predavanja je seznanili občinstvo s problemi zračne vojne in prikazati odločilen pomen smotrne uporabe nadmočne aviaeije v sedali ji Vojni. . m Bivši plačilni natakar g. Jože Gaj-Jek praznuje 00letnico življenja. Njegovi stanovski tovariši ga bodo ob tej priliki obdarovali. m Razpisan je natečaj za sprejem rezervnih peš. in arlil. podporočnikov in poročnikov v aktivno službo. V poštev pridejo oni rojstnega letnika 1909 in mlajši, samskega stanu, ki so končali rez. otic. šolo, ki niso. v sBdni preiskavi ali sodno kaznovani-in ki so jugoslov. porekla. Natančnejši pogoji (vzorec prošnje, obvezne izjave itd.) so razvidni na objavni deski mestnega vojaškega urada v Mariboru Slomškov trg 11. m Carinski promet. Januarja so znašali skupni carinski dohodki na * mariborski glavni carinarnici 10,607.673'2,V din, od česar odpade Jia izvoz 100.518'25 din. Januarja so znašali . depoziti .. 7'45-3>'9'85 din. Dohodki sc že dva meseca zvišujejo, kar kaže na dobro trgoVino z Nemčijo. m Prbtiiuberkulozni dispanzer v Mariboru se je preselil v> lastne prostore v Zdravstvenem domu, Koroščeva ulica 3. Razpolaga sedaj . tudi z lastnim novim rentgenskim aparatom- Ordinacijskc ure vsak delavnik od 8,^12. ni J G.—18. V svrho preiskave je dispanzer na^ razpo-go vsakomur, zdravi jia le revnejše sloje. m Novi zvoriAvi omgdalenske cerkve. V nedeljo bo slovesna blagoslovitev treh novih zvonov za inagdalensko cerkev. m Napad na Teznem. V soboto zvečer sta napadla na Teznem dva neznana moška 34 letnega Avgusta Turka iz Košakov. Eden izmed neznancev jo. zagnal v Turka oster kamen ter mu prebil glavo. ,-ed: kriminalni -veieium r- ;emlja“ in napeli kovbojski , ti!m ,(uai lili divjega zapada" z Dick Foran-om, Mariborsko gšedališie Ponedcijeii, j. iebr.: Zaprlo. _ Torek, G. 1'ebr., Ob 20'.: »Neopravičena ura ". Globoko znižane cene. Sreda. 7. Iebr.: Zaprlo, ,,Cigan baron" v mari;;orskcni_t- = tališču. Dasi je “že minilo'55 let od prouorno uspele krsliie predstave na Dunaju, je izmed vseh številnih Straussovih priznanih skladb za naš okus baš „Cigan baron, najbolj simpatična opereta, ; ld po svoji melodiozni kvalitetni glasbi in romamieiu vsebini nalikuje komični operi. .Premiera bo v prihodnjih dneh. Pustni torek v mariborskem gledaiisca. Da se omogoči tudi najširšim slojem večer smeha, se uprizori na pustni torek zvečer zelo zabavna komedija „Neopraviee-na ura“ in ob globoko znižanih cenah. RssSšo Ponedeljek, 3. Iebr. Ljubljana: 1& Zduavslveui pogoji za srečen zakon; 20. V pustnem veselju; 21. Veselo rajanje; 22.15 Fantje na vasi: -Iiec»rad: 18.20 Koncert hU; 21 .jU .mojstri "taktirke. — Soiija: 20. Simi. končert; 09 Plesna glasba. — Droitv.iich: 21. Pesier spored; 23. Orkester in tenor; 23.10 Plesna __ Toulouse: 21. Mah orkester, 21 20°odlomki iz oper; 22.20 Gkasba iz lamov; 0.15 Lahka glasba. — Hilversur.i-20 55 Salonski orkester; 23.10 Lahka . gl- — Ilim: 20.30 Odlomki iz oper; 21. Puccinijeva „Madame Butterfly‘', nalo pleštta gl- — Milano: 20.30 Plesna gl., 21. Simf. koncert, 22. Lahka gl.; 23.15 Plesna gl. — Firenze: 20.10 Simf. konc. (Haydn in Rim-skj-Korsakov), 22.30.Lahka gl. — Eul-a.rfš-.a* 21.20 Koncert na klavirju; 22. Lahka gl. • Bratislava: 20. Prenos karnevala; 22.15 Ples-na godba. — Ankara -.20.0 Zabavni koncert- a^firio kavarna Skrito JUTRI, na pustni torek VELIKO PUSTNO RA1ANJE Opojna orientalska noč! — Godba, ples, razpoloženje do zore! - Prijazno vabPeni' Torčk, 6. febr. Ljubljana: 7. Jutranji pozdrav, nato poročila in veseli zvoki do 7.45; It. SolsKa ura, 12 Iz zvočnih lilmov, 12.30 Poročila; 18. 'Poskočni napevi, 20. Nove maske...; 22. Poročila; 22.15 Vesela glasba. Beo* orad: 18.20 -Komorna gt; -2u.l0 Velik sinu-koncert. — Soiija: 18: Lalika. gl., 20. \ok koncert; 21. Ruske romance. — ■ Uro;*' witch: 21. Klavir; 21.20 Odlomki iz operet; 22 Pester spored ip plesna glasba,—Toulouse: 19.30 Plesna gl.; 23.15 Pesmi in salonski orkester. — ialversum: 20.53 Sim* I fonični koncorl; 3Ž.20 Lalika gl. — 33: ano: | 20.30 Pesmi s. plošč,. 23.15 Plesna gl. — Firenze: 20.30 Gl. s plošč, 21. Puccinijeva-I opera „Manon Lescaul". — BudimpeSla! I 20.30 Valčki, 22.10 Plesna gl.; 0.45-Karnevalski polpuri. — Dunaj: 19.15 Valčki n1 serenada; 22.15 Plesna gl. — Bukarešta: 18.15 Slavni virtuozi, 21. 50 Glasba, iz. til; inov. — Bratislava: 20.40 Variete, 22.1-J Koncert — Beromiinsler (Ziirii>h): - 19.1-> Svetovna kronika in vesti; 20.10 Radio orkester; 22.10 Plesna glasba. NEVARNA POLEDICA Svečnica nam je prinesla vsaj začasni vremenski preobrat. Mraz je popustil in včeraj je nekoliko deževalo. Ta dež je imel zelo neprijetne posledice. Plačniki iti ulice, ki šo bile zamrznjene, so še bolj poledenele. Nastala je zelo nevarna poledica, saj so bili sinoči pločniki kakor najboljše drsališče. Pešci so kar na veliko padali in v bolnišnici je precej žrtev sinočnje poledice. Enako nevarno je bilo tudi na ulicah in cestah, kjer se je poškodovalo več kolesarjev. Pa tudi konji so bili v veliki nevarnosti. Če bi ne bili Slišni oskrbniki toliko uvidevni, da so takoj posuli pločnike s pepelom ali žago-?ino, bi bilo danes še mnogo več žrtev poledice. m Odlikovan je bil z redom sv. Save V. stop. Miha Visočnik, upokojeni pisarniški uradnik pri okrajnem sodišču vMa-tibortt. Nekaf iz dežele neverjetnih r ponočni url tam okoli Mestne hranil- pri nas. .... -- plače. ; . . . h „ia. Več dedalcev se ie nabralo. »Kdo oa Pa se spomnim, kako mi je pred V ponočni uri tam okoli Mestne hranilnice pred neko krčmo. Hrup pijanih glasov. V visoki snežni kopici se valjata dva človeka. Zdaj se je eden iztrgal, se opotekel proč in otepaje s sebe sneg, sipa kletvice in psovke v tujem, jeziku, ki ga v Mariboru včasi slišiš. Oni drugi, oči-vidni zmagovalec, pa ga seka nazaj v našem jeziku.'Tako se.'nadaljuje dvoboj v besedi'in primerni distanci. Pristopim- k onemu: »Kaj pa je bilo?« Sifokopleč, razkoračen, puhaje ko jezen bik pove: »Sva imela obračun. Sem mu d^jal, pa pokaži zdaj svojo korajžo. Veste, ondan je najel dva, da sta' me držala-, da rili je mogel prisoliti klofuto. Zdaj se pa vidi, kakšna je njegova korajža! Ta prekleti...« Potipam možaka malo za njegov biceps. Ko železo! In se ne čudim, da ga morata držati dva, če ga hoče klofniti tretji. »Taik sem pojdi, če imaš korajžo!« rjove za nasprotnikom, ki se že izgublja v noč, z zadnjim pošlovilom »baraba«* men:da edino besedo, ki se je je naučil pri nas. .. ..... , Več gledalcev se je nabralo. »Kdo pa je bil to?« vprašuje eden našega atleta. »Za magazinerja je pri...« »Tako! Naš kruh je, a našega jezika se ni naučil! Lepa reč;« ... In pada. še dosti drugih opomb, času in okoliščinam primernih, jaz pa, nadaljujoč svojo pot, premišljujem: »Torej skladiščnik, nastavljen seveda pod naslovom »specialista«; ki zanj. ni nadomestila med domačini. Nimamo mi ljudi, ki bi znali1 opravljati .skladišče, voditi inventar, točiti olje 'iri bencin in kar je takih reči v tem in tem skladišču .., Ampak jaz bi tej in tej blagorodni firmi vsak hip lahko pripeljal trumo brezposelnih naših ljudi, intelektualcev, akademsko.izobraženih,, vsestransko sposobnih in uporabnih, govorečih po več jezikov in povrh finih, olikanih dečkov, ki ne bi surovo postopali z delavci in izzivali afer, ki firmi niso v čast. Vsak teh odličnih naših fantov bi od veselja poskakoval in hvalil Boga in v?e svetnike pomočnike, če bi dobil službo skladiščnika z 2500 din mesečne plače. Pa se spomnim, kako mi je pred leti prijatelj, uradnik na pristojnem mestu kazal statistiko po raznih podjetjih v naši državi zaposlenih tujcev. Samo takole okoli 30.000 tisoč se je sukalo število. Sami »strokovnjaki, specialisti«. In je neko podjetje reklamiralo celo portirja in kantinerja za specialista, nenadomestljivega z domačim človekom. Kako je to mogoče? Kako je to mogoče? sem strmelt da mi je kar sapo zapiralo. Prijatelj je samo skomignil z rameni: »Pri nas je vse mogoče«. ^•Amerika, pravijo, je dež o katerem ste mislili, da je za vedno Izginil in da je premagan in brez moči. je bila usodna zmota. Yagiri Seoni 2ivi in v rokah ima orožje, proti katere-ni obrambe. S tem orožjem lahko uniči ne samo ves Rayanipur, ampak tudi ves svet. Prede^ pa to stori, vas po-2jva, da odstranite Rayanije :n mi znova poljubite pokoščino in zvestobo! čakal k°m do danes opolnoči. Ako do tega ča-Sa ne izvršite mojega naročila, se bom Poslužil vse uničevalne sile. Zemlja pod vašimi nogami se bo pričela razkrajati 11 doživeli boste grozote, ki bodo še vse strašnejše, kakor so bile tiste, ki so iiničile človeštvo pred tisoč leti.« Ko je končal, se je vrnil k ^ngabadu. je bil že čisto opit, da sploh ni več mogel ne stati ne govoriti, pograbil še sani steklenico piiače in odhitel z njo k Agarju Puramu, Postavil jo je predenj, uatočil dve čaši in dejal: »Pij, največji izmed vseh iznajditeljev človeštva na zemlji! Na tvoje zdravje!« »2e desetletja in desetletja nisem okusil opojne pijače,« je dejal Agar Puram. »Ne pijem.« »Po tej iznajdbi moraš piti, in če nočeš na svoje, pij na moje zdravje, ali pa — na smrt neumnemu rodu, ki se imenuje človeški!« »Ako že hočeš, naj bo!« je dejal nazadnje učenjak, dvignil čašo v dušku iz-pil omamno tekočino. »To pa ni slabo,« je zamomljal, »Človeka kar pomlaja.« »Živel si asketično dolga desetletja, toda sedaj je napočil trenutek, ko si postal tako mogočen kakor Bog. Bog je svet ustvaril, ti ga lahko pokončaš. Zato še enkrat na tvoje zdravje, novi bog!« Agar Puram se je prevzetno nasmehnil. Ugajala mu je slava iz ust Yagirija Seonija. Opojna pijača mu je razvezala jezik. »Da sem novi bog, praviš. Vidiš, mladec, tega se sam nikoli ne bi bil domislil. Veličastna prispodoba! Jaz, Agar Juratn — bog! Ha-ha-ha!« »V tvojih rokah je usoda sveta.« »V mojih rokah si tudi ti, mladec, ha- ha-ha: Ne igraj se z bogom!« »Občudujem te!« je nadaljeval Yagiri Seoni in mu dalje natakal. »Pij! Ko se bova napila, se poigrava z onimi tam gori, z onimi, ki se boje smrti. Samo malo naj okusijo grozoto tvoje sile, pa boš videl, kako bodo postali majhni.« »Pred bogom morajo postati majhni!« je vzkliknil Agar Puram in znova zvrnil vase polno čašo. Potem se je pričel grozotno režati. Yagiri Seoni je pogledal na uro. Kazalec se je pomikal že čez tri in dvajseto. Stopil je znova k govorilni napravi in zaklical skozi zvočnike v Rayanipur: »Bliža se ura vaše rešitve ali pogube. Uničevalna sila je že pripravljena. Le še malo časa vam preostaja, da se rešite. Premislite še enkrat in mi na val 369 odgovorite.« Potem je Yagiri Seoni prisluškoval, kdaj se bodo oglasili iz naselbine. In res so se oglasili. Spregovoril je sam Rayani: »Yagiri Seoni, pozivam te, da prenehaš begati moje ljudstvo! Ne misli, da smo tako naivni, da bi verjeli tvojim bajkam. Svojo usodo si izigral in bodi kjer koli že, našli te bomo prej ali slej. Vendar bo najbolje, da se sam vdaš!« Yagiri Seoni je zaškripal z zobmi: »Torej mi ne verjamejo! Toda počakajte!« Spregovoril je znova v aparat in odgovoril Rayaniju: »Preostaja vam samo še nekaj minut. Svaril sem vas in vas še enkrat svarim! Ako do polnoči ne iz- polnite moje zahteve, siklenite svoje račune, kajti napočila vam bo neizprosna zad ' nja ura. Moja grožnja ni šala. O tem se boste lahko kmalu temeljito prepričali. Sa mo tedaj utegne že biti prepozno.« Razjarjen je udaril s pestjo po mizi. Potem je odše! k Angabadu Patni, ki je pijan smrčal pri mizi, ter ga stresel: »Angabad, zbudi se! Bliža se čas velike odločitve. Tam gori begajo kakor mravlje po razdrtem mravljišču, Prisegel bi, da jih bo groza pred koncem pognala v upor proti Rayanijem. Vsak trenutek se lahko zgodi, da se vrneva v naselbino kot gospoda Rayanipura. Ali pa naj naju skupaj z njimi vzame vrag! Angabad! Angabad! Angabad se ni prebudil. Bil je do nezavesti pijan. Samo včasih je zamomljal predse nekaj nerazumljivega. »Dobro, pa zamudi ta veliki, odločitni trenutek!« se je razjezil Yagiri. »Ne potrebujem te. Nikogar ne potrebujem več. Samo še Agarja Purama. Jaz in on, midva sva bogova. Bogova. Angabad! Kaj ti veš, kaj je to.« Yagiri je znova pogledal na uro. Kazalec se je z neizprosno usodnostjo pomikal proti polnoči. Tedaj je Yagiri še enkrat stopil k govorilnemu aparatu in zaklical v naselbino: »čez pet minut bo štiri in dvajset, Ako ste se odločili rajši za uničenje kakor zame, potem ste si sami izbrali svojo neizogibno usodo, še je čas, da si premislite!« Sgorf Uspele skakalno prvenstvo Maribora PRVENSTVO MARIBORA IN POKAL DR. JUVANA SI JE PRIBORIL BOŽO GAJŠEK (SPD MARIBOR) S 140.2 TOČKE — PEPEUNIG JE SKOČIL 35 METROV Po večletnem presledku je letošnja zima j 25.5 m), 8. Razinger Tone (Bratstvo) 120.7 opet omogočila MZSP prireditev velikih ska-i (27.5p, 27 m), 9. Welle Kurt (ISSK Maribor) kalnih tekem na betnavski skakalnici, ki je v neposredni bližini mesta ter dovoljuje gojenje te smuške panoge brez posebnih stroškov za potovanje itd. Baš to ]e letos tudi v veliki meri poživilo skakalni šport ob severni meji. Po udeležbi iz zamejstva sicer zaostaja letošnja konkurenca za onima Iz 1. 1932 in 1935, zato pa so bili v veliko večji meri na startu mariborski tekmovalci. Tudi obisk na-še skakalne elite z Gorenjskega bi bil brez dvoma večji, ako ne bi bili baš naši najboljši na tekmovanjih v okviru mednarodnega tedna v Ga-Pa in drugod. Čeprav vreme ni bilo baš najbolj prijazno, je vendar posetilo skakalnico velika množica gledalcev, med katerimi je bila častno zastopana tudi naša vojska. Na častni tribuni so prisostvovali tudi oficielni zastopniki ravn. Rodošek, ki je zastopal mestnega župana dr Juvana, pokrovitelja prireditve, mestni poveljnik general Golubovič, okrajna načelnika dr siska in i.*Jc zastopnik Tujsko-prometne zveze in SPD ravn. dr. Tominšek, ter zastopnik škofovskih posestev, na katerih stoji skakalnica, Habjanič. Nastopilo je v konkurenci vsega 20 tekmovalcev, med njimi je tudi nekaj prav popularnih imen z Gorenjskega, izven konkurence pa je starta! kot edini tujec Nemec Erich Pepeunig. Skakalnica radi neugodnega vremena ni bila baš v najboljšem stanju, tako da so pri poizkusnih skokih tekmovalci, zlasti manj rutinirani, po vrsti padali. Skoki za konkurenco so pokazali že mnogo večjo sigurnost, padcev je bilo razmeroma jako malo. Z ozirom na močno zasedbo skakačev izven Maribora je izid konkurence skoroda malo presenetljiv, kajti nekatere favorite tekmovanja je spremljala smola Tako sta končala s padcem Gregor Klančnik ter Tone Razinger, ne. pričakovano pa so zaostali tudi nekateri domači favoriti. Ugodno pa je presenetil Mariborčan Božo Gajšek (SPD), kj je pokazal veliko sigurnost ter zasluženo osvojil prvo mesto. Jako sta ugajala tudi Franci Cop ter Srečko Škofič. Rezultati so sledeči: 1. Gajšek Božo (SPD Maribor) 140.2 (dvakrat po 28 m), 2. čop Franci (SPD Maribor) 139.7 (27.5, 27 m), 3. Kavalar Vinko (Ilirija) '?9'l 29 m^’ 4- Kordež Stanko (BraU stvo) 138.6 (28.5, 24 m), 5. Škofič Srečko (SPD Maribor) 123.5 (26.5, 27.5 m), 6. Klančnik Gregor (Dovje-M.) 133.5 (20p. '~J m), 7. Heller Ivan (Rapid) 124.6 (22, ŠTANGLOV SPOMINSKI SMUK SSK Maraton bo priredil* 11. februarja v počastitev spomina pokojnega novinarja Zdravka štangla svoj že tradicionalni »štang-iov spominski smuk« s startom ob 14. pri Ruški koči ter s ciljem v Rušah. Pravico starta imajo vsi verificirani člani klubov JZSZ, zmagovalec prejme prehodni pokal m diplomo, 2. in 3. diplomo, vsi pa še posebni spominski znak. Objava rezultatov ob v kolodvorski restavraciji v Rušah. Prijave je poslati do 10. 11. do 12. na naslov SSK Maratona, Maribor, Koroška 26, prijavnina din 5.—. s Odgovor g. Vinka Cajnka, predsednika Koroške kolesarske podzveze, na članek iz Slovenjega Gradca ..Kolesarski šport in njega reorganizacija'' bomo objavili jutri. s SK Primorec iz Karlovca je v Varaždinu premagal VŠD v hokeju na ledu Z 1 :0. s Prvenstvena nogometna tekma „Gra-djanski“-„Elektra‘' v Osijeku sc je po burnem poteku končala neodločeno 2 :2 (1:0). s V plavalni ligi bo leto« tekmovalo pet klubov: Ilirija, Victoria, Jug, Jadran in ZPK. Poslednji v tekmovanju bo defini-livno izpadel iz lige, a na njegovo mesto bo prišel pokrajinski prvak države. s Letošnja nogometna tekma proti Nemčiji 14. aprila bo tretja. Nemci so doslej zmagali dvakrat: 2(5. II, 1930 v Berlinu s 3:2 (2:1), 15. X. 1939 v Zagrebu pa s 5:1 (0:1). g. Punčecova teniška lestvica. Naš teniški državni prvak je sestavil svetovno teniško lestvico na podlagi uspehov 1939. Lista je sledeča: 1. Riggs (USA), 2. Bromvieh, 3. Quist (oba Avstralija), 4. Punčec (Jugoslavija), 5 McNeill , 6. Parker, 7. Van Horn, 8. Cooke (vsi USA), 9. Henkel (Nemčija), czinski (Poljska). 10. Tlo- 120 (23, 24 m), 10. Marguč Ernest (1SSK Maribor) 114.9 (27p, 27 m), 11. Sodec Karel (Maraton) 110.8 (25, 25.5 m), 12, Sojč Ivan (Maraton) 108.6 (21, 20 m), 13. Fanedl Karel (ISSK Maribor) 104 (26 p, 18 m), 14. Skočir Ivan (ISSKM) 98-5 (22, 20 m), 15. Habjanič Milan (Maraton) 92.4 (20, 15 m), 16. Marhelj Viljem (Maraton) 91.2 (14, 16.5 m), 17. Strohsack Vlado (ISSKM) 85.9 (19.5, 19 m), 18. Krajnčič Leopold (Železničar) 85.4 (25p, 24.2p), 19. Herič Josip (železničar) 70,5 (15, 16 m), 20. Kralj Albin (Maraton) 72.4 (20p, 23p), SKOKI IZVEN KONKURENCE Kul zaključiti del sporeda so bili skoki izven konkurence, kjer se je posebno izkazal Pepeftnig iz Nemčije, ki je dosegel daljavo 35 m, pa tudi večina našili tekmovalcev je znatno izboljšala daljino. Izmed domačih skakačev je skočil najdalje Franci Čop s 33 m. V ostalem kaže rezultate sledeča lestvica: Pepeunig Erich (Innsbruck) 35. 31 m, Cop Franci 32. 33 m„ Kavalar- Vinko 31, 32 m, Klančnik Gregor 81.5p, 32p, .Škofič 29,5p, 31p, Marguč Ernest 29p, 29, Heller Ivan 26, 25, Welle Kurt 29, Kordež 22 m. Letošnja konkurenca je pokazala, da ima naše mesto lopo število talentiranih smuških skakalcev, izmed katerih nekateri tudi stilno že jako ugajajo. Ako bo vreme dopuščalo še več sličnih konkurenc, lahko naši skakači smolo gledajo v bodočnost. Organizacija prireditve ie bila zadovoljiva. Poleg požrtvovalnih funkcionarjev gre za to v veliki meri zasluga tudi vojaštv« in gasilcem, ki so pomagali vzdrževati red. Podjeten gostilničar bi si lahko bil s točenjem čaja ali sličnih okrepčil zaslužil pod skakalnico precejšnji znesek. Zvečer jc bil pri ,,Orlu“ družaben večer športnikov z objavo rezultatov ter razdelitvijo daril. Tekmovalcem s° čestitali k njihovim uspehom zastopnik pokrovitelja mag. ravn. Rodošek, predsednik MZSP Ludvik Zorzut .ravn. dr, Josip Tominšek v Imenu Tujsko prometne zveze in GOSPODINJE! , ... SPD, Prehodni pokal za zmagovalca je Kmetski sadni kruh- pustne S‘'J • • daroval pokrovitelj dr. Alojzij Juvan, osla- krofe, dr. Kollerjev zdravilni j Stčsn&vsinsi* darila pa so prispevale mariborske kruh Profl. drevesni lemvosti NAPAI) NA VDOVO POSTNEGA UPRAVNIKA V STUDENCIH Y nedeljo zvečer je bil izvršen na. vdovo poštnega upravnika Jozcf:> Jp>-sekovo v Kralja Petra cesli v Studencih neobičajno drzen napad, \dova Josekova je že več kakor mesec dni opažala, da ji neki neznanci mečejo v stanov:..4« neko jedko in dušečo tekočino, V nedeljo zvečer je vdova stražila. Kmalu proli noči je zaslišal i pod oknom korake. Skočila je k oknu, da bi videla in mogoče prepoznala kalilce nočnega miru. Ta trenutek pa jo je neki moški, ki se .je medtem očividno skril v stanovanje, ustrelil od zadaj v hrbet. Neznanca sla po storjenem zločinu pobegnila, vendar pa so jima oblaslva že. za petami. Težko ranjeno vdovo Josekovo so nato prepeljali v bolnišnico. Napad sam je delo maščevanja. iamKBsasstasstK&BStmnamsBSBBamma8WBBisB^!a!E3 REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno: Večernik, enota, go, liki, ol, bat, Silen, da, Oran, sen, vod, valj okarina, ud, ozimina, nakana. Navpično: Velesovo, os, eni, Irokuz, čokolada, in, etilen, Ruma. Ra, vidik. Ob, San, na, Ig, Adela, na, kostanj. —m—-i MALI OGLASI CENE MA1IM OGLASOM: V malib osmsib «>*ne vs*a» besed« SC o#' qa!m*nlia otisiutbins za te ojlase te dm S.~ Unžbc orcklicl dopisovanja in teuitnvanisKi oglasi din l.- bo besedi Namianiii ineseh ca te qeU»» t* dm 10 — Debele tiskane besede se rajunalo dvolno Oelssni lpvek »a ensrjtno objavo tnaša diu l— Zoeseh is male oaiase se olafole tattot orl naročilu ozirom*_«»J vooslati v oismu »kuoai z naročilom ali oa oo ooštnt ooložnict na wekjvjj| faCuo 11-409 Zo yr oi*meo» odcfvort eleds malih ocUsov se mora oriložlU znamka ta 3 aln Razno Prodajam LEPA JABOLKA kg od din 1-50 do 3.50 vsak dan od 8. do 18. ure. Mlin-’ ’ - ”-1! 112-4 tvrdke OIympia-C.op, Sport-Divjak, Kova- dobite stalno v nekarnl Račič, Ilger In Berndorf. kuša. Koroška c. 24. 13831-1 Konec smuških tekmovanj v Ga-Pa Mednarodna smuška in hokejska tekmovanja v Ga-Pa so se v soboto in nedeljo nadaljevala in zaključila. V soboto je bil smuk na tradicionalni smuški progi s Kreuzecka. Najprej so startale dame. Nemka Kristl Cranz, ki v tej konkurenci stalno zmaguje, je le za las ušla porazu. Zasedla je prvo mesto s časom 4:22, sledita j,1 rojakinji Liza Resch 4:22.6 in Goggcl 4:23.2. V moški konkurenci so zasedli Nemci razen 5. in 10. vseh prvih 10 mest. Konkurenca je bila jako ostra. Zmagal je Nemec Jennewem s 4:08.6, 2. W<5rnd?e 4:14.2, 3. Walch 4:16, 4. Pfeifer 4:17, S. Chieroni (Italija) 4:19, nadaljnja štiri mesta so zasedli zopet Nemci, 10. je Italijan Santi. V slalomu dam je zmagala Nemka Kristl Cranz, čeprav je imela v prvem teku smolo. Slalomska proga z Gudiberga je imela 200 m vtsmske razlike ter spada-med najtežje. Plasma: 1. Cranz 162.6, 2. Gartner, 3. Gi)ggel. Cranzova je s tem zasedla tudi prvo mesto v kombinaciji. V slalomu moških je zmagal Jennevvein v času 1:16.8, sledita mu ivn Walch. Izmed tujcev je deloma uspeval v tej hudi konkurenci le Italijan Chieroni. V samostojnih skokih je zmagal Weiler (N) 223.3 (75, 77), 2. Eisgruber 223 (76, 77), 3. F. Meier (N) 222.7 (76, 78), 4. Gregor Moll 221.8 (77,»75). ČEŠKA ZMAGA V HOKEJU češka hokejska ekipa je premagala v svoji skupini Slovaško z 12 : 0, Italijane pa s 5 : 0 (1 : O, 1 ; 0, 3 ; 0) ter se tako plasirala v finale. V drugi skupini je postala finalist Madžarska, ki je premagala Jugoslavijo z 10 : 0, Nemčijo pa s 3 : 2. V finalu je češka premagala Madžarsko z rezultatom 6 : 0 (3 : 0, 1 : 0, 2 : 0) ter si priborila naslov prvaka ter pokal min. dr. Gdbbelsa. Mladinsko državno prvenstvo v Planici V soboto in nedeljo se je zaključilo v Planici letošnje mladinsko državno prvenstvo, v katerem je zabeležila največ uspehov ljubljanska Ilirija. Osvojila si je z ogromnim naskokom točk tudi razpisani pokal direktorja »Politike«. V slalomu so tekmovale vse skupine, ju-niorji, mladina in naraščaj v isti kategoriji. Startalo je vsega 52 tekmovalcev. Zmagal je llirijan Mulej Tine 1:42.4, 2. Miceli (Gorenjec) 1:45.15, 3. Knop 1:50.3, 4. Dvorak (oba SPD Celje) 1:50.35, 5. Vister (Bratstvo) 6. Sepec (Gorenjec). Najboljši čas dneva je dosegel Mulej z 48:2. Zadnji dan tekmovanja so bili na sporedu skoki za kombinacijo in samostojni skoki. Rahel sneg in megla sta sicer nekoliko motila, vendar pa so bili doseženi razveseljivi uspehi. SKOKI ZA KOMBINACIJO Rezultati klasične kombinacije v posameznih skupinah so sledeči: Juniorji: 1. Hrovat'286.5, 2. Klinar 241.D, 3. Kajžar 194, 4. Magister 185,5, 5. Kelih 174.6 (vsi Ilirija). Naraščaj: 1. Polda Janez (Dovje-Mojstra-jia) 292.5, 2. Razinger (Bratstvo) 277.5, 3. Makovec (I) 260.1, 4. Rožič (I) 258.1, 5. Zavrl (DM) 255.1. Mladina: L Krznarič 286, 2. Lihtenegcr 285.9, 3. Urbas 285.6, 4. Demič (vsi Dovje-Mojstrana) 283.4, 5. Petri (1) 283.3. SAMOSTOJNI SKOKI Največje zanimanje je vladalo za samostojne skoke; juniorji so skakali na 40 metrski skakalnici, dočim so se morali naraščajci in mladina zadovoljiti še s 25 metrsko. Najdaljši skok dneva je postavil Bukovnik (Bratstvo) z 32.5 m. Rezultati: jKfllorji: L Mežik Janko (I) 144.2 (31.5, 32), 2. Bukovnik (Bratstvo) 143.7 (31, 325), 3. Gregori (I) 135.7 (29, 29.5), 4. Javornik (SmK Ljubljana) 125.5 (28.5, 29), 5. Rožič (I) 124.5 (27.5, 27.5). NaraSCaj: i. Mulej (I) 137.3 (19, 20), 2. Ručigaj (Poljana - Kranj) 135 (20, 20), 3. Razinger Lojze (Bratstvo) 131.5 (19.5, 19.5), 4. Polda (DM) 129.6 (19, 18.5), 5. Brun (Bratstvo) 129.6 (19, 19). Mladina: L Krznarič (DM) 138.5 (19, 19), 2. Petrič Janez (I) 131 (19, 19.5), 3. Košir (SPD Kranjska gora) 129.5 (19, 19.5), 4. Dernič 126.7 (16.5, 18.5), 5. Lihteneger (oba DM) 126.6 (19, 17). Ocena za pokal direktorja »Politike« VI. Ribnikarja kaze veliko premoč ilirijanskih tekmovalcev, ki so kot najuspešnejši klub zasedli Ervo mesto. Dosegli so 5405.54 točke, slede lovje-Mojstrana 1769.33, 3. Bratstvo 1037.21, 4. SmK Ljubljana 337.8. ALI 2E VESTE? Da kupite nalcencjše špecerijsko in kolonialno blago, ka kor tudi vso zelenjavo v tr*"f sovini Lešnik. Krekova 6. ____________13891-1 NA DOBRO HRANO sprejmem več delavcev ali nameščencev. Sredi tnes*a in poceni. Vprašati v Kneza Koclja ulici 24-1, vrata 4. ________________14088-1 TORBICE. LISTNICE^ denarnicc, aktovke^ k^včege, nahrbtnike priporoča Stekal Maribor, Meljska 2 ~~ Jrg svobode 6._____________ 105-1 VEČJE POSOJILO se išče na prvo vknjižbo na dve hiši. Nasi. v oel. oddelku »Večernika«. 108-1 BIFE sem odprla na Meliski cesti št 63. Priporočam se cenj. gostom za obilen obisk. Abonenti se sprejmejo. Sc priporoča Jelen Mariia. 110-1 Posest DVOSOBNO STANOVANJE oddam v najem s 1. marcem-Poizve se pri M. Štubljarjn, Tyrševa št. 14. 14096-5,- Proda se takoi 't®arsi ^STANOVANJSKA HIŠA z vrtom. Jerovškova 76. ____________________102-5 DVOSOBNO STANOVANJE in kuhinjo oddam s 15, februarjem Gaieva ul. 5. 106-5 DVE MALI SOBI in kuhinjo oddam takoj dvema ali trem mirnim osebam. Pobreška c. 21, v bližini magd. cerkve. 118-5 Sobo odda KABINET z vso oskrbo oddam za 550 din. Glsnvni !rg 24-1, desno. 16-7 Sobo liie ZANESLJIVA POSTREŽ-NICA se išče z a takoj. Wildenrai-nerjeva i3. pritličje. 116-9 ZAKONSKI PAR e 2 otrokoma išče službo ik< boljši kmetiji ali pri trgovcu* Vajena vseh del. Pismene ponudbe je poslali na Andrej Si,Tali, Podlehnik 9U pri Ptuju 86-10 Zgubljeno ZGUBILA SE JE listnica z legitimacijo pri glavnem kolodvoru Pošten najditelj naj io odda proti na gradi na policiii. 114-11 Pouk NEMŠČINA. ITALIJANŠČINA FRANCOŠCINA po lahki, hitri metodi. Individualen pouk. Zajamčen uspeli Aleksandrova 14-1. levo. 107-13 našem Kupim MAJHNO POSESTVO v hribih na sončni legi. Bližina gozda, daleč od ceste. Višina 450—800 m nad m. Posredniki niso izključeni. Naslov: Cvijovič Milenko. Fram Loka. 117-2 Prodam Gospodična išče MAJHNO SOBO Vprašati Meljska c. 11. gospej Stachel. pri 115-8 Službo tiobi SAMOSTOJNO KUHARICO ki opravlja tudi druga hišna dela. sprejmem s 15. februarjem. Naslov Heričko Pavel, pisarna, Kneza Kocl.ia ul. 6, Maribor. 104-9 GOSTILNA I ] se odda takoj v naieni ali na račun. Vprašati Meliska c. 63 bii e.______________H1:15 Živi karpi, ščuke, linije in postrvi v znano dobri kvaliteti, dnevno pri FER m GREINEf. Maribor, Gosposka ulica 2 DRŽAVNO PRVENSTVO V TEKU NA M KM SmK Dovje-Mojstranu bo priredil 11. februarja v Mojstrani državno prvenstvo v vztrajnostnem smuškem teku • na 30 km s startom ob 9. in z mednarodno udeležbo. Prijave je poslati do 8, februarja na naslov JZSZ, prijavnine ni. IŠČE SE GOSPODIČNA k otroku v Nov! Sad. Mora j imeti najmanj malo maturo i iu dobro obvladati nemščino, ŽELEZNIČARSKA UNIFORMA ..._________________ nova, tudi plašč, ugodno na I Pojasnila frankooanova uli-prodaj. Rajčeva 13, levo. 14-4! ca 20-11, pri Janhuba. 103-9 Namizne in žepne HillilMIMMUtMlllimimMMMIMMIMMMtMIIMIMUlIHIIMtM« KNJIGARNI Tislinuuo Maribor, Aleksandrova c. 13 Telefon 25-45 po znižani ceni kupite v Izdala iu ureiuie ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstuvnik STANKO DLTELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se “- ItaSro ta op*mu itota«. M* »Ilc. 0. _ Metan «W« Stav. 2M7 In Sta.. M-ffl. - «*» ««• U- «