O&sopis s podobami *a eloTsneko mladino.
Štev. 6.               V Ljubljani 1. junija 1879.

Na semnji.              Leto IX.
X® olno je mesto ljadij različnih, domačih in tfijih, >p         Človek je vsahe mti danes priSčl ua seinenj. *  S palico lčskovo kmet, prašan, po sr<5di se otjste J          Bliža, bisago nesofi, st6j mztezAje korak;
I   Moški iu ienske gredo, ter poš, na tozotIIi in konjili
Bnso pode se napr^j, Tsacemu kam so mudi: Tft bi si kiipil koso in temu je usnija troba,
Oq jfl voliče prigual, rad bi drago jih odvel; T^ si je n»v kloliuk vrh starega pokril na glavo;
Tii 36 ostira kupec, vabi ga tam prodajač, HviUi rau svuje blago na lice ter hvAli na robe.
Kamot obrne^ pogled, oirod se gnete povsod. Dovolj jo tiidi svuti na trgi pred svetnico mtistao:
Kar n&m obrodil jo vrt, vsšga je v protlajo tam. Dava, na pol še otrok, sedi za pleteao košaro,
Mnogo našlo se okrog mladih in starih ljudij. Kaj li jih gnalo je k njej, ustavilo noge hit<5če?
Slepo a niižno dcklo cvetke na prodaj tma. BBligi ljudje! kupite cvetov, po gor»h so rastli, In da prijaznib so lic, pripovedajo mi vsak; Sama jaz t<^a nikdar uboga Se ridela nijsem.
Kak dragoljiibcu obraz, kakšen jo roži, ne v6m, Kadar jib v roci držim iu srčbljem vonjavo njih srca, Kito ia voiice pletoč vašim na radoat oC^ib,
82
V&Shn, ki pogled vesfl pojč VRm boije svetlSbe:
Mdja vonj&va samo, v&5a lep&ta in doh! Dano mi bilo na včk nij glddati j&rkega solnca,
Kdka njegova je Ini, ki nam ogrova zeniljo. Večen rai skriva oblfvk neb6 in luno in zvčzde,
Hribe, doli in vodč, miSsta in selske vasi! R<'ilnLnica, slišala sfem, glavo po noči obeSa,
Dviga za jutra jo sptSt, jedva 89 dau zazori: Trda^ ob meni je niič, ki zarje ne bode imela,
Blazega diieva uikdar, dokler ne skrije mo grib!" — Vsfera bo igrdle solze, kar st&lo jih tam je ottolo,
Vsi 80 jemaje cvetlic devi noeili darov.
A. Kalan