Papir za notranjost revije PAPIR je prispevala papirnica Goričane, tovarna papirja Medvode, d.d., Sora press cream 80 g/m
2
19
O PAPIRNI PANOGI 
  |  Pomlad 2020 | 23 | XLVIII
Kreativno na invazivno
V sredo, 9. oktobra 2019, je v središču Ljubljane, na Stritarjevi ulici po-
tekal 2. Festival uporabe invazivnih rastlin. Tam so različne institucije 
predstavljale svoje delo na projektu APPLAUSE povezano z invazivnimi 
tujerodnimi rastlinami, ki so razširjene v naši okolici. Na sprehodu po 
Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji ste zagotovo že srečali japonski, 
češki ali sahalinski dresnik, ki dobro uspevajo na nasipih, robovih cest, 
nabrežjih rek ali opuščenih njivah. Svojo invazivnost pa dokazujejo s 
hitrim širjenjem.
Mojo pozornost so na Festivalu invazivnih tujerodnih rastlin najbolj pritegnile 
ustvarjalne delavnice, kjer so glavno vlogo dobile tujerodne invazivne rastline. 
Nekaj rastlin, ki z ogrožanjem biodiverzitete ali uničevanjem infrastrukture, 
predstavljajo ekološki in ekonomski problem, so v okviru projekta APPLAU-
SE predelali v uporabne izdelke. Tako so na primer na Inštitutu za celulozo in 
papir iz robinije in japonskega dresnika naredili papir. Na ustvarjalni delavnici 
smo na papir iz robinije prilepili posušene in stisnjene cvetove (kot za herba-
rij) in liste različnih invazivnih rastlin ter tako ustvarili zanimive čestitke. Papir iz 
japonskega dresnika pa so izrezali tako, da smo iz njega zložili lične košarice, ki 
smo jih tudi poslikali, poštempljali in okrasili po svojem okusu.
Moja čestitka na papirju iz robinije je nastala po bolj ko ne spontanem leplje-
nju in ne skriva kakšne posebne zgodbe. Morda bi jo še najbolje opisala z nas-
lovom Cvetje in listki v vetru.
Pri okraševanju košaric, ki sem ju poleg svoje ilustrirala še za kolegici, pa sem 
se ustavila pri invazivnih rastlinah in jih simbolično upodobila s kombinacijo 
štampiljk in flomastrov. Ker invazivne rastline pogosto rastejo na zapuščenih 
gradbenih mestih, ob rekah ali cestah ter je japonski dresnik znan po tem, da 
je kos prodiranju skozi beton, sem to vključila v podobe na košaricah. Približno 
polovico površine sem namenila tudi pticam, ne samo zato, ker lahko tudi pti-
ce prenašajo semena (tudi invazivnih) rastlin, ampak tudi ker je zdaj jeseni čas, 
ko se številne ptice selijo v toplejše kraje.
V vsakdanjem hitenju si bolj redko vzamemo čas za tako spontano ustvarja-
nje, zato je bilo prijetno in sproščujoče za kratek čas ustvarjati – kreativno na 
invazivno.
Maja Bensa
Japonski dresnik – 
primer dobre prakse
Pred časom iz krajev daljnih
k nam je prišel za okras, 
da na gredicah in potih
z lepoto bi očaral nas.
Hitro prišlo je spoznanje,
da prišel je v prave kraje,
kjer okolje in podnebje
mu za razrast pogoje daje.
Se hitro množiti je začel,
rastline avtohtone je izrinil,
porušil njih ekosistem.
Nastal res velik je problem.
So ljudje se odločili
in temu konec naredili. 
Posekali so ga, sežgali,
na kompost ga gniti dali.
Vrednosti nobene ni imel.
»Zakaj rastlino to bi uničevali?«
so se ICP-jevci spraševali 
in mu novo vlogo izbrali.
Kot Feniks iz pepela je vstal, 
ko ICP svoj stroj papirni je zagnal.
Vsi skupaj so se potrudili,
da iz dresnika papir so naredili. 
Izdelki raznovrstni so nastali, 
takšni za zabavo in spomin
z veliko natisnjenih vsebin,
da bi izkušnjo to delili.
Ko zopet v papir predelan,
bo v obliki novi zaživel.
Ta primer ekonomije krožne
bo naravi dobro del.
Barbara Šumiga, raziskovalka
Čestitka in škatlice / Card and boxes
Foto: Maja Bensa
Foto: Maja Bensa Foto: Maja Bensa
Projekti