Največji tlovenski dnevnik v Združenih državah Velja za wwt leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust ^slovenskih .delavcev y AmerikL TELEFON: CHelsea S—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York; N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1870 The largest Slovenian Daily in the United States. except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELE70H: CHelssa S—3871 NO.-170. — ŠTEV. 170. NEW YORK, THURSDAY, JULY 21, 1032. — ČETRTEK, 21. JULIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK TTTT NA PRUSKEM JE UVEDENA VOJAŠKA DIKTATURA \ Mussolini je odstavil Grandija PREDSEDNIK HINDENBURG JE IMENOVAL PAPENA ZA DRŽAV. KOMISARJA PRUSKE V Berlinu je bilo proglašeno obsedno stanje. Vlada hoče s tem preprečiti politične izgrede. — v Notranji minister ni hotel sprejeti prve vladne odredbe za ustanovitev miru. — Vojaštvo je za-straži!o prusko državno ministrstvo. — Policij" ski načelnik Greszinski je bil aretiran. BERLIN, Nemčija, 20. julija. — Nemška vlada je s staro vojaško natančnostjo naglo postavila diktaturo nad Prusijo in razglasila obsedno stanje nad Berlinom in Brandenburgom. Prvi korak k temu je napravil s svojo odredbo predsednik Hindenburg. Ta odredba je izvajala na vlado močan pritisk, da vstavi politične nemire, ki so do sedaj zahtevali nad I 00 mrtvih in 1200 ranjenih. Kancler von Papen je bil imenovan za komisarja Prusije, župan v E.ssenu Franz Bracht pa za nje govega namestnika z diktatorsko oblastjo. , Obsedno stanje je bilo razglašeno, ko je pruski notranji minister Karl Severing odklonil sprejeti prvo vladno odredbo za preprečenje nemirov in je izjavil, da se umakne samo sili. General Gerd von^Runsteda poveljnik tretjega okraja Reichswehra je bil postavljen na čelo obsednega stanja v Berlinu in Brandenburgu. Njemu je bilo tudi podeljeno poveljstvo nad vse policijo. Kancler von Papen je odločil, da odstrani iz pruskega kabineta samo ministrskega predsednika Brauna in notranjega ministra Severinga, druge ministre pa bo pustil kot svoje namestnike. Poleg tega, da je Bracht bil imenovan za izvrše-valnega diktatorja, bo tudi prevzel po ministru Sc-veringu notranje ministrstvo. Predsednik Hindenburg je izdal to odredbo samo v namenu, da vzdrži red v Prusiji in da bo to samo začasno. Vlada zatrjuje, da so druge države uspešno preprečevale komunistične nemire, medtem ko jih Prusija ni. Severing in drugi vladni uradniki so podpirali komunizem s tem, da so napadali osredno zvezno vlado. Načelnik berlinske policije in njegov namestnik sta odstopila. Takoj nato je vojaštvo zavzelo prusko državno ministrstvo v Berlinu. BERLIN, Nemčija, 20. julija. — Socijalistirn" policijski načelnik v Berlinu, Greszinski, njegov zastopnik dr. Weiss in poveljnik varstvene policije Heimannsberg, so bili nasiljeno odstavljeni iz u-radov, ker niso hoteli iti prostovoljno. Pod poveljstvom novega policijskega načelnika Kurta Melchera so vdrli vojaki v policijsko načel-stvo ter vse tri aretirali. Na stotine demonstrantov je spremljalo aretirance do kaznilnice Moabit. Ko so podali pismeno izjavo, da ne bodo prevzeli svojih prejšnjih vladnih poslov, so bili izpuščeni. Z novimi odredbami so odpravljene vse ustavne svoboščine, med njimi tudi svoboda zborovanja in tiska. Smrtna kazen je določena za veleizdajo, požig, zaroto in odpor proti državni oblasti. S smrtjo bo kaznovan tudi tisti, pri katerem bodo našli eksplozivna sredstva. •i BERLIN, Nemčija, 21. julija. — Opolnoči, ko je bila proglašena na Pruskem diktatura, je zavladalo v Berlinu veliko razburjenje. Komunistična BUTLER PRI VETERANIH General Butler poživlja veterane, da drže skupaj. — Policija straži Belo hišo. — Pregna!a 50 veteranov. Wahsington, D. C., 20. julija. Ob .sol urne ni zatonu je prišel perioral Smedley I). Butler v tabor veteranov in jih je spodbujal k vztrajnosti in slogi. — Visa kdo, ki je nosil uniformo Združenih držav. — je rekel general liutler, — je drugačen človek kot so pa drugi. Veterani so mu burno ploskali. i .se združil z vojaki in vi ste vojaki. kajti v eel i deželi ste najboljša družba, ki vzdržuje rod. Imate disciplino kot vsaka arm«da. — Ako r»f» držite skupaj. niste prokleto nič vredni. Sedaj vas morejo imenovati potepuhe, toda lota 1D17 vas niso tako imenovali. V čast si št o join, da vam morem danes govoriti. To .so bile zta veterano pravo bo-sodo, da so 11111 v diviem vesolju pritrjevali. (ieneral Rutler, kateremu so pred nekaj meseci v njegovem govoru zaprli radio, ker je izgovoril beisedo "hell" (pekel), je v svojem govoru rabil razne kletve, ker je vedel, da pred njim ne stoji radio. — Ne kateri bodo rokli, da Kent tukaj in nekaj iščem. Pa to je liaž. Ničesar nočem in nikdo mi ne more ničesar. — Ako greste domov, pustite svoje voditelje tuka«j, da gledajo za vaše koristi in ako greste domov, pojdite v novembru na volišče in požonite vrage iz njih. ki so sedaj proti vam. Dobro veste, kdo iso vaši nasprotniki. — Možje, — jo kričal, — bil sem kandidat za senatorja v Penn-sylvaniji in .sem se potegoval 7.a bonus, pa sa me hudičevo pobili. Toda svojega mišljenja nisem prokleto niti najmanj izpremenil. Dopoldne je okoli 50 veteranov skušalo piketirati I>elo hišo, toda policija jih je raz*jnala. Vrata do Bele hiše so večinoma zaklenjena; katera pa so odprta, .so močno zastražena. Policija je naznanila. da dva bloka od Bele hiše ni dovoljena nobena demonstracija. Veteranski urad jo naznanil, da VEDNO BOLJ NUJNE ZAHTEVE ___ZA POMOČ Krajevne oblasti kontrolirajo položaj v Marseilles, 111.— "Armada lačnih" je korakala mimo državnega kapitola v Indianapolis. Marseilles, 111., 20. julija. — Pri gradbi Waterway jezu je prišlo do reisnega boja med unijskimi in neunijskimi delavci. Nekateri so imeli revolverje, drugi palice, nekateri so se pretepali s pestmi. Uradniki kompanije, ki gradi jez, iso izjavili, da so linijski delavci skušali pregovoriti ncunij-skc delavce, ki so že zaposleni pri družbi, da se pridružnjo uniji. T'nijski delavci, katerih eden je bil ubit. zatrjujejo, da niso nikomur prigovarjali. da bi so pridružili uniji, temveč so mirno prišli na kraj, da vprašajo za dolo < Stotnija vojaštva jo bila na kraju izprredov skozi noč. zapriseženi so bili posebni šerifi in imenovani posebni policisti, da pazijo na dogodke. Krajevne oblasti pa so sporočile, da im*ajo položaj pod kontrolo in da ne potrebujejo nobene nadaljne pomoči. Indiailapolis, Ind., 20. julija. — Velika množina brezposelnih, ki so imenujejo "armada lačnih", je korakala mimo državnega kapitola. noseč rdečo zastave. Posrečilo se jim je. da so v zbornico poslali enega svojega zastopnika. Glavni skupini, katero cenijo na več sto mož. je bil zabranjen' dostop do kapitola. toda postavili so ^e po stopnicah ravno pod okni ■zborovalne dvorane. Izvoljeni zastopnik Tačnih". Wenzell Stocker, je rekel v zbornici poslancem, da mora zbornica dovoliti pomoč, ali pa bodo zopet prišli, toda ne s peščico delegatov. temveč s celo armado in bodo piketirali kapitol. TRIDESET-URNI DELOVNI TEDEN Značilna pretnja izvršenega odbora Ameriške Delavske Federacije. Mehanizirana industrija zamore zaposliti le petdeset milijonov oseb. Po včerajšnji seji izvršilnega odbora Ameriške Delavske Federacije je podal predsednik Wil-lam Cireen izjavo, v kateri poziva predsednika Hooverja, naj skliče novo gospodarsko konferenco. Predsednik naj apelira na razsodnost gospodarskih voditeljev ter naj jih pregovori, naj takoj uvedejo trideseturni delovni te-den v svojih tovarnah. — Mehanizacija industrije je tako napredovala. — je rekel Green, — da ne more dobiti zaposlen je več kot 50 milijonov osob. Ako bočenjo obdržati sedanji delovni tedon, moramo odpraviti stroje. — V tri leta trajajoči krizi niso tovarnarji .storili drugega kot da sbilo slišati več milj naokrog. MELLON SE VRAČA _V AMERIKO * Southapmton, Anglija, 20. juli-ja. — Ameriški poslanik v Londonu Andrew W. Melon je s svojim is-inom Paulom odpotoval na parniku Olympic v New York. Poslanik o svojem potovanju ni hotol podati nSkake izjave, kot samo, da se nameravta vrniti v treh tednih. iNjegov povratek nima 'nikakega političnega ozadja, tem« več hoče samo utrditi nekatera svoje privatne zadeve. -- i J UTONIL V VINO > Percy, HI., 20. julija. — Herman Ruehkorff je v svoji kleti po nesreči izbil sodu z vinom pipo. Njegova žena ga je našla mrtvega z obrazom navzdol. Utonil jq .V vinu, .: i r, • * . : m XBW YOBS, THUWDAY, JULY 21, 1931 THE LABQW Ui^TW AAILY In XJ. W. A. - - -- 8 •( Manhattan,: "GLAS RilODA (▼•!«• sf thm PMfii) Of ibow Qfflssn Km York City. N. I Sundays and Bofcdays Mo rslja Ust m Ameriko - Za New York u cslo leto In Kinxfc> -$6.001 Za pol leta a pol leta______$3.001| za Inomemstro w celo keto la ftetrt leU ..$1.50" Za pol leta §7.00 .$8.50 .$7.00 As .so ■ubAcrlpUcm Yearly $$JOO. an "Olaa Naroda" tahaja dan lrfaemAi nedeU in prasnlkov. podpisa In ossbnostt ee ne prioMojejo- Denar naj «e bla-feroU poMlJatl po liooey Order. Pri spremembi kraja naročnikov, tudi prejftnje blvailMs namanl, da hlfes]* najdemo naslovnika. ••LAS NABOBA", 11$ W. lltk Street, New Telephone: CHelaea 1—SS71 N, Y. \ BOMBE Zadnji teden smo poročali, da so italijanske oblasti aretirale v Tolminu tri mlade Slovence ter našle pri njih precejšnjo množino dinamita. Ako se bo izkazalo, da so nameravali vprizoriti atentat na kakega odličnega Italijana (no, italijanskim oblastim se bo že posrečilo dokazati, da so nekaj takega nameravali), bodo enostavno ustreljeni v lirbet. Nam niti na misel ne pride, da bi se zavzemali za u-teutatorje, oziroma da bi odobravali atentate. Ljudje, ki skušajo z bombami in napadi pomagati svojemu trpečemu narodu, so duševno nezreli oziroma prenapeti, in njihova dejanja niso narodu v pomoč, pač pa v peizmerno škodo. Po primorskih vaseh in mestih se vi-Se aretacije v masah. ... . ' pa tudi radi malo razveselimo. Ta- Vsakega količka.] sumljivega Slovenca pošljejo v it-[ko smo imeli preteklo nedeljo pik-C0 ali pa V pregnanstvo. i nik. pod pokroviteljstvom društva ' Marija Pomagaj. Izgledalo je o- Wew York, N. Y. Slovenska cerkev sv. Cirila in Metoda priredi prihodnjo nedeljo, 24. julija svoj piknik v Wood-lawn parku, Bronx. Na starem prostoru v gozdu nad Revnim Lazarjem iz gotovih vzrokov ni več mogoče imeti pik-nikov^ . Tega pač ne bomo oznanjevali naprej, kaj bomo vse nudili našim gostom, da zadoste svojim zahtevam. Saj veste: kakor po navadi! Kažipot na piknik: vzemite na 14. ulioi Woodlanwn Park ek-spre^ni vlak I^exington Ave. proge. Peljite se do predzadnje postaje, to je Mosholu Parkway, od tem pa na levo pet minut v gozd. Sicer pa bo tudi vedno kdo pri postaji, da gostom pokaže pravo pot. Pridite kar v največjem šte vilu! Cerkveni odbor. / Little Falls, N. Y. Delavske razmere v tukajšnjem mestu so še sedaj pod ničlo. Izgleda, kot da se bomo morali zopet prihodnjo zimo pri peči valjati. Seveda, vprašanje je. koliko časa bomo še mogli to prenašati, kajti davek je vedno večji, zaslužek pa vedno manjši. Ravno ta teden se vi'si prodaja hiš ali lotov posestnikov, kateri nkso mogli ali pa »iso hoteli plačati mestnega davka. Med njimi .se nahaja tudi poštna hiša. kar nam je nerazumljivo. kajti če federalna vlada ne more plačati kako naj potem revni ljudje plačajo Upati je. da se razmere kmalu preobrnejo, to pa z mirnim potom, če le mogoče. Ker imamo toliko počitnie. se Tudi Vi želite že enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo željo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Yorka do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ..... .............. $159.60 Od New Yorka do Trsta ............................ $ 9fc00 . Za tja in nazaj .............. ............................. $150.00 Na brzoparnikih nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in nepii jetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez potrebnih navodil. PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. Bratca je nevarno obitrelil. Slovenski pouk so odpravili, slovenščino so pregnali iz cerkev. V modernem času ni ise nobena vlada tako zatirala koli enajste ure dopoldne, da .se piknik sploh ue bo vršil, kajti deževalo je kot bi iz škafa ^eklo. kakega naroda kakor zatira italijanska vlada slovenski of^or J*,* ^ '' je molil, se je vseeno solnce usmi- narod na Krasu in v Prinior.ju. Zatiranje se vrši v narodnostnem in gospodarskem pogledu. Slovenske podjetnike in obrtnike izpodrivajo trdi Italijani. Italijanskim trgovcem da vlada vse ugodnosti, (ločim ni slovenski trgovec nobene deležen. Toda čudno — vsa ta nasilja ne zaleže jo dosti. Štirinajst let že stoka slovenski narod pod tem strašnim jarmom. Jarem mu je hrbet globoko upognil, zrušil ga pa ni, kajti močni in narodno zavedni ljudje žive po tistih naših lepih krajih. Pa naj bo Italija še tako dolgo gospodarica Krasa in Primorja, nikdar ne bo mogla reči, da je naše ljudi prelevila v Italijane. Ce se je lotila take naloge, naj ji bo že vnaprej povedano, da je ne bo nikdar uspešno završila. Kot rečeno, mi nikakor ne odobravamo atentatov in podobnih nasilnih dejanj. Toda vsako nasilje, ki ga izvrže naši ljudje v Primorcu, je izraz nezadovoljstva, ki vlada med narodom. Ti izrazi se pojavljajo od dne do dne in se bodo pojavljali toliko časa, da bo primorski Slovenec deležen pravice, ki mu gre po vseh božjih in človeških postavah. Z.okupacijo Krasa in Primorja si je nakopala Italija nevarnega sovražnika, ki je sicer maloštevilen, toda neizprosen v svojem sovraštvu, ker mu sovraštvo narekuje narodna zavest. V Spodnjih Lažah pri Poljča-nah .se je pri posestniku Korošcu j zgodila huda nesreča. 13-letni sin Alojz je z navadno pištolo po neprevidnosti nevarno ob^trelil mlaj- . ,, ,. . . . . t , fl , , T iz Celja le nekaj osmojenega, po- sega bratca 9-letnega Ivancka. . , . , . . , A vali pogorišče prijazne romarske cerkve, ki jo je bilo mogoče ob lepem vremenu videti tudi s prostim očesom s kapucinskega maslu: Živo be leč o se .sredi zelenih trat in gozdičev. Zdaj pa se opazi DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din aoo Dtn 900 Din 400 Din 5000 X* $ 4.— , $ §4M> $7 JO _ $ 8-50 ... sia.50 _______$91-BO tir 1000 «•«111» mikov kot 99—1 «•* Urah rtpvoijujom« it tod J« pogoj«. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za l*pla£Uo $ 5.00 morate poslati_t 5.70 » » $10.00 " H -$10 JO •» " $15.00 " " _ $15.90 * $40J0 " " _$4100 '» " $8000 » ---$51-50 jdtafai t iUno tacala tsplafllo ▼ dolarjih- l»vr*«J—W p* CA$LK Ltlm Sa pHiloJWft* $1. METROPOLITAN TRAVEL BT7REATT NKW YORK. N. V. - lilo ter prav lepo posijalo. Imeli smo prav lepo zabavo celo popoldne do devete ure zvečer. Prav škoda, da ni bilo tudi Mr Zgage zraven, kajti slišal bi marsikatero, ki bi mu prišla prav. Žal. da jo je tako kmalu popihal od tukaj. Zelo .smo ga pogrešali. Upamo, da se kmalu zopet vidimo. lL^krena hvala vsem udeležencem. posebno pa še taem izven mesta, kajti vidi se, da nas radi obiščejo, čeravno so oddaljeni do 60 milj od tukaj, pa so prvi na mestu. Upamo, da .se tudi vcLrugie zopet vidimo, to pa na dan 14. avgusta. takrat namreč priredi tukajšnji Slovenski Dom, Inc., svoj letni piknik na ravno istem prostoru. to je na Stop 44, (G-un Club) Herkimer Road. Vstopnina 25c za odrasle, otroei prosti. Igrala bo Slovenska godba. Za postrežbo bo tudi dobro preskrbljeno. Toraj ste tem potom uljudno vabljeni vsi Slovenci od blizu in daleč, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležite tega piknika. za kar vam bodi prisrčno hvala. Opozarjajni fvse člane Slovenskega Doma, da se gotovo udeležite te prireditve, kajti kar bo preostanka, bo šlo v bolniško blagajno. od katere vsi pričakujmo v slučaju bolezni podpore. Naznanja .se tudi vsem članom In članicam sv. Jožefa, št v. 53 J. S. K. Jednote. da se bo vršila mesečna seja društva za mesec avgust 13. avgusta ob pol osmi uri zvečer v Slovenskem Domu kot po navadi; to pa samo -zaradi tega. ker se drugi dan vrši piknik Slovenskega Doma. Toraj na veselo svidenje 14. avgusta na pikniku, pa če bi slučajno hudo deževalo, pa v dvorani Slovenskega Doma na 36 Danube Street. Iskrene pozdrave pošiljam vsem Slovencem po širni Ameriki in Canadi. Frank Mas le. Oče in mati sta bila tistega jutra z doma po opravkih, zato tudi Ivanček in šel v šolo. Brat Alojz je pred dnevi prinesel domov neko staro pištolo, ki jo je kupil od pastirja Sitarja. Oče mu je, kajpak, nevarno reč takoj odvzel in jo skril. Omenjenega dne pa je Alojz pištolo, na katero je neprestano mislil, iztaknil. .sedel na hišni prag in jo začel basati. kakor je to videl pri pastirju, is smodnikom in zdrobljenimi žeblji. Otroei so ga pri tem poslu seveda radovedno ogledovali. Nenadno pa se je pištola sprožila in vsa zme.s je udarila v obraz malega Ivančka, da je fantek v hudih bolečinah nezavesten obležal. Zadet je bil naravnost pod oko. Po ogledu zdravnika dr. Hro-novskega je bil nesrečni otrok z razmesarjenim obrazom prepeljan v bolnieo. Hudo je bil žalosten že prileten oče, ko je držal v naročju nezavestnega sina. Cerkev na Gori Oljki žrtev plamenov Kakor na večini ostalih vrhov oh robovih Savinjske doline, so narodno zavedni fantje 4. julija zvčer v počastitev slovanskih bla-govostnikov sv. ki go-r;. pri Poljčanah. Zapušča dva o-troka od 0 do 13 let in neutolaž Ijivo ženo. Uboj zaradi pesmi. Pozno ponoči se je vračal 27 letni Ivan Kaučič v družbi dveh tovarišev proti mlinu v Spodnjem Porčiču. kjer je služil za mlinarja. Bil je precej vinjen ter sta ga morala tovariša voditi pod roko, dočim je on spotoma prepeval. Ko so prispeli proti vasi Trotkovi. so seveda petje slišali tamkajšnji fantje, ki >o menili, da jih kdo izziva. Topi a k ova sinova sta baje odgovarjala na pet je in se slednjič za vsak primer tudi oborožila z latami, da bi odkupila korajžo prihajajoče fan tovske družbe. Prišlo je med fanti res do prerekanja in slednjič do spopada Kaučič je dobil tako silovit u Peter Zgaga ZOPET DOMA. Dragi moji prijatelji na farmah, to pismo vam pisem iz New Yorka. O, New York je krasno mesto. Nekateri pravijo, da je največje na svetu. Poleg tega je pa tudi v vseh ozirih zelo značilno. Ko greš po ulici, ti silijo v nos rajski duhovi — po čebuli, pomarančnih olupkih, odpadkih in katranu. Kadar je vročina, se za vraga ne moreš ohladiti. Blagor psom, ki smejo moleti jezike iz gobcev, nam, ki smo po božji podobi u-stvarjeni, nam to ni dovoljeno. Ue bi te opazil policist, da moliš jezik iz ust. bi te kmalu smatral za državi nevaren element in te aretiral. češ. da ga kažeš Ilooverjevi prosperiteti. Vsledtega je najbolj priporočljivo držati jezik za zobmi. Blagor ženskam, ker so tako oblečene, da jim zares zavidam. Široke hlače nosijo. — hlače, ki imajo to prednost, da so strahovito zračne. Dolge ip široke hlače s širokimi naramnicami in ozek ošpctclj. To je pa tudi vse. In če bo vročina še bolj pritisnila, niti tega ne bodo potrebovale. New Yorku .se torej navzlic depresiji bliža paradiž. Hiše so take kakor so bile, ko sem se podal na farme. In tudi New York je v splošnem isti. Zaradi mene se jim ni zdelo vredno nobene reči ponarejati. No. meni je vseeno, ker sem skromen in darec po desnem sencu, da se je'zadovoljen z vsako .stvarjo, takoj zgrudil nezavesten, a tudi J Vožnja iz Little Falls je bila na tleh je še dobil nekaj udarcev neizmerno doljra. Knajst ur ne-po hrbtu. O hudi poškodbi so bili prestano na busu. Pa bi nič ne obveščeni domači, ki so pohiteli reke!, če bi bila poleg mene kom-po ranjenca, da ga prepeljejo do-'panija, kot se spodobi. Do Al- mov v Ižmance. Ker pa je Kauči-ču pri silnem udarcu počila lobanja. je že na prevozu izdihnil. NASI V AMERIKI Tako je nesrečno naključje prizadelo cerkev, o kateri piše Marijan Marolt, da je biser arhitekture iz isrede 18. stoletja (1754), delo stavbenika Leonarda. Vsa zunanjast je imela odsev notranjosti: razgibane stene so dale slutiti notranjo prostornost in dva visoka zvonika z bogato razčlenjenima strehama sta oznanjala živahnost te mojstrske tvorbe daleč po vsej spodnji Savinjski dolini. V glavnem oltarju je bila slika slovenskega slikarja Fortu-nat Werganta: Križanje, delo iz-redne izrazne moči in razgibano sti, ki jo je. kakor poročajo, uničil ogenj. Zvonova rsta bila šele pred kratkim potegnjena s stolpa, ko so med vojno rekvirirali največji 1 zvon v vsej škofiji, ki se je čul po ■ vsej dolini. Za mirno cerkvijo žalujejo poleg domačih vernikov tudi mnogi izletniki, ki jim je bila ta stavba prijetno zatočišče. Kljub hudim časom bi vendar bila dolžnost vse Slovenije, da pomaga ohraniti in obnoviti ta bi-j dni v tednu, in dobivajo za težko delo po 28 centov na uro — strop se je udri v premogovniku v Adajmsburgu. Pa., in je bil pri tej nesreči poleg drugih žrtev tudi rojak Martin Lužar. V Emergency bolnici v Cleve-ladu je umrla Antonija Hostnik, rojena .Jama, .stara 31 let. Doma je bila iz Poljan pri Št. Vidu nad Ljubljano. Tu je bivala 26 let. Zapušča soproga in tri sinove. — V nedeljo zvečer je preminul v Clevelandu Anton Novak, podomače Serkave. star 64 let. Zapušča 4 otroke. Pokojnik je bival v Ameriki 42 let. — V naselbini Monroe. Miehi gan. delajo rojaki po tri ali štiri BOJAJCU, SI IMA MKAJ PRI BRAWKOT in jih noče porabiti za trasa depresije v Ameriki, se nudi lepa prilika za eksistenco v domovini. — Proda se v Smarei pri Homcu hiša atv. 27 (Barabo va gostilna). Hiša je pripravna za mesarijo adi kako trgovino. Pri h Si so gospodarska poslopja in 3d johov njiv, travnikov in gozdov. Dosedanji gospodar bo prodal vse objekte in zemljišče radi dveh trgovin. ?ojaoiUft daije: ¥ndo> Wgiii, gostilničar v Domžalah, Industrijalca «Hfl» 13, Jugoslavija. ser Savinjske doline. Obnpan družinski ode. Ko je šel obhodnik proge Franc Motain službeno po železniški progi proti Poljčanom. je nenadno presenečen obstal, kajti pred njim je ležalo negibno na dvoje prerezano truplo. Z grozo se je nagnil bliže ter je v« nesrečnežu spoznal Alojza Kapa. bivšega železniškega čuvaja. Ne mudeč se dalje, je o dopodku z najbližje čuvajnice takoj telefonično obve- — Eskimo Charlie Planinšek se nahaja v bolnišnici v Montreal. Kanada. Boleha na revmatizmu Njepova dva otroka sta v varstvu oskrbnika Roberta Bcamana. Kakorhitro bo okreval, bo na daljeval n potovanjem proti se Veru. DRUŠTVA D NAMERAVATE fUREMD VESELICE. ..... . i ■ ZABAVE O GlAŠUJTE *°mlnl na.sta? Velt' liko; sam rektor ualvetue mu Je pri pri zadnjem izpitu čestital. Pavel pa ni krenil po Utf poti. Oče je moral z žalostjo v srcu priznati. — Moj sin Je tepec. Nikoli ne bo zrni prevajati H orača ali Vergila. A grščina mu je španska vas. Naj- — Torej se bo treba lotiti prose, — je odgovoril humanist. In začel je pisati veliko delo pod Tudi Pavel je šel na bojišče, ker j ::aglavjem "Latinska slaba". To je £11 res spomenik izobrazbe, kjer je bil Joffre še enkrat primerjan s Fabijem Cuncttorjem, kjer je do -bil Foch poteze novega Marla, kjer bolje bo vzeti ga iz šole. Bo pač izgubljena cksistenca. Ko Je oče vprašal Petra. ka.j hoče postati v Življenju, je odgovoru: — Akademik. Pavel je pa odgovoru na isto vprašanje: — Kolesa bom popravljal. Ko mu je bilo trideset let. najboljši študent še ni bil čiaa akademije. pač Je bil pa še izdal v samo-zalošbi dve zbirk) pesmi in izročil vratarju v Odeonu tri drame v stihih. * Pa tudi Pavel se Je bil te odM-koval v svo*i stroki. Najprej je popravljal navadna, potem motorna kolesa, slednjič pa tudi avtomobile. Njegova skromna delavnica se je razširila in postala tovarna«. Peter si Je prizadeval ukrotiti Pegaza, Pavel je bree posebnega truda krotil štirideset konj. Prišla je vojna. Kot pesnik je mogel Peter služIti domovini samo na mnogo. Zaslužil Je mnogo denarja, se je Clemenceau zavijal v plašč Dobil je križec častne legije. I patrijota Sulle, kjer so bili vsi lju- Peter se Je izkazal v bojih dostop-, dje in dogcaki svetovne vojne pri-nega -klasične izobrazbe. Braneč Lnerjani z lju&mi ali velikimi deli most na So mm I se je spomnil na starega veku. Toda založniki so odklonili tudi to delo. — Napišite nam vendar kaj napetega, senzacijonalnega, — so mu prigovarjali — Potrudil se bom. — Da, toda niti besedice o vojni in nobenih latinskih citatov ....Saj jih nihče ne razume . Toda tudi ta poskus se ni posrečil in Peter je bil srečen in vesel, da j< dobil mesto inštruktorja. — Pavel j t pa šel od uspeha do Pavel je pa širil svoje tovarne v neskončnost. Ni živel z vzvišenimi , žestno igralko Liano des Begoinas. Nekega dne ga je posetil Peter, ki je bil na dopustu. — No, kako se ti kaj godi? — ga je vprašal Pavel. — Ne slabo.... a tebi? — Dobro, toda moja je trda. Ti imaš prečo. Nobenih skrbi, nobenih sitnosti. Ti samo ubo^š, in tvoja dolžnost je zelo enostavna: ubija- uspeha. Postal je narodni poslanec — Poročila, gledališko kritiko.... — Ne, dragi moj, za to so potrebni jasni, praktični, moderni ljudje. Ti si preveč klasičen. Ali hočeš prevzeti policijsko kroniko? In Peter je ponudbo sprejel. — Vpleta med policijski kroniko dnevne vesti vse mogoče latinske citate, zaradi katerih dobiva uredništvo dan za dnem proteste. STALINOVA KRAVA" ti aH biti ubit. Ja, jaz pa imam odgovornost. In koliko dela! So trenutki. ki ti zavidam tvojega ser-žinta. — A ure a mediocritas! — V bistvu je to'vojna civilstov. Mi tu daleč za bojiščem bomo zmagali. — Sic vos non vobis.... Govorim o nas. — Cigaro, dragi moj? — Tlmeo Danaos. — - - Te niso Dana os.... so pa boljše. Po vojni je Peter spravil svojo mesečno plačo. Pavel* je bil pa že dvajsekratni milijonar. PeteT je začel pisati epos o vo.i-ni, ki ga pa -ni hotel sprejeti noben založnik. — To je krasno, — ■so mu zatrjevali, — vidi se, da je vaš lirizem prepojen s klasični: i okusom. Toda občinstvo se žal ne bojfcšču. Služil je pri pehati, na bo zanima za poezijo. m ustanovil je dnevnik "le Latin". Nekega dne je prišel k njemu Peter, ki se nikakor ni svetil, razen na komolcih in kolenih. — Rad bi poslal sotrudnik tvojega dnevnika, — je odgovoril na bratove vprašanje, kaj bi mo^l storiti 7anj. -— Saj veš. da imaua humanistične študije. In tako sem >1 misli, da me sprejmeš v službo. Olej, zdi se mi, da bi politični u-vodnik... — Tega napišem vedno sam. — TI? Jaz sem pa mislil. .. — Da, dragi moj, lotil sem se tudi tega posla. Saj niso potrebne humanitistične študije, da lahko človek zabavlja na vlado. — Literarno kritiko.... — To sem prepustil prijatelju Liane de Begonias, bivemu kolesarskem dirkaču. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wert 18th Street MOLiTVENIKI New York, N. Y. i ZA ODRASLE, SVETA UEA v platno vez..................... Jt v fino usnje vez ......... LSI v najfinejše usnje vez 1A0 v najfinejše usnje trda vez .........................-...........UO SKRBI ZA DUŠO v platno vet..............JO v fino usnje vez ............1.5« v najfinejše usnje vez LN KAMII GLASOVI v platno ve«. ----------JO v usnje vet. ________—UO v fino usnje vet. ------l-5t v najfinejše usnje vez. 1.00 KVlflKU SRCA v imitirane usnje vea. JO v nanje vet. ---------JO v fino usnje vet. -----L— v najfinejše usnje vet. L2t t najfinejše usnje *ktivi/Mt-ijo odmerjeno, koliko mleka bodo dobivali v^ak za sv«»-je otroke, čeprav je bilo mleko mi njihovih krav. kat«M«- so mora i i izročiti skupnemu gospodarstvu. Pokazale -o /ato tudi hitro tlo-br«» posbtlire. saj km«'t zopet rad obdeluje .svoj vrt in redi perutnino ali prašiče. k«*r ve. da bo dobil za to denar na roko. in denarja potrebuje tako krvavo kot le kaj. Dočini je prej hotel pridelati in je tudi pridelat le toliko, kolikor je potreboval zase. in je vise drugo raje pustil Ogniti, s-e-daj zopet skrbno pazi. da bo čim več lahko zaslužil. Množina pridelkov se bo radi tega gotovo pomnožila. Križ pa je s kravo. Ce krav ni. jih tudi Stalinov odlok ne more pričarati v hleve. Zakaj kmetje so, če so le mogli, krave raje preje pustili ponesrečiti in jih ^akl|-li, kakor jih pa izročili skupnemu vaškemu gospodarstvu. Tako jim je ostalo višaj meso. Xadalje so sedaj že zanemarili svoje travnike in pašnike, tako da nimajo zadosti krme za živino. Skupne živinorejske farme pa .so v tako slabem stanju, da se je število krav na njih stalno manjšalo in tako je žalosten »lučaj, da krav pač ni. in zato jih tudi Stalinov dekret ne bo kar naenkrat pomnožil. -Te pa še druga plat. katere se ukrajinski kmetje boje. Mislijo namreč, da je prav za prav nevarno imeti kravo, ker se zna zgoditi, da bodo za to obdavčeni ali pa da jih bodo drugi imeli za kulake V območju Dnjetsra so ta dekret razširili Se s tem. da sme porabiti vsak kmet četrtino desetine vinograda zase. Seveda ,so kmetje te vinograde že vse zanemarili. češ kdo bo delal za druge. Sedaj si pa mislijo, v Moskvi hočejo, da zopet lepo uredimo tele vinograde, potem jih bodo pa zopet socijalizirali. Zato naj o-stanejo vinogradi le taki, kakor so, namreč zanemarjeni in neplodni. Dogodil pa se je celo ta-Ie slučaj : Kmet je prišel k vodju ko-lektiviziranih posesstev s časopisom v roki in mu v njem pokazal Stalinov dekret: "Ali si čital. tovariš, kaj je ukazal Stalin, da dobi lahko vsak svojo kravo nazaj? — "Cital. tovariš, in ti jo hočeš imeti nazaj?" — mu je odgovoril vodja. — "Seveda— "Dobro, pridi jutri potijo". Drugo jutro je prišel kmet in si je izmed mršavih krav izbral svojo lisko ali rjavko. jo gnal domov. umil. dobro nakrmil in o-troei so veseli obesili izgubljene-mu prijatelju venec okrog vratu. Par dni zatem aretirajo kmeta in mu groze, da ga bodo poslali v Sibirijo. Zakaj? Vaški .sovjt-t je uganil, da je ta kmet od škodoval skupne koristi vaškega gospodarstva s tem. da je vzel kravo nazaj. Ta slu<"-aj je seveda kaj hitro napravil v.so dolgo pot skozi 1'krajino, in kj«*r so to zvedeli, ni noben kmet hotel sprejeti "'Stalinove" kr.ive. Nesreča ne počiva! Tudi tmrt ne. Podvrženi ste eni ali drugi vsak dan. KAJ BTE PA 8TOBILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROKt Ali ste že zavarovani ea slučaj boleeni, nezgode ali smrtit Ako ne, tedaj pristopite takoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova društva se lahko vstanovijo v Združenih drŽavah t 8. člani. Pristopnina prosta.— Berite najboljii slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo J8KJ. Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Anton Zbašnik, Ely, Minn. KATERE ŽIVALI SE SMEJEJO? B0ŽJAST JE OZDRAVLJIVA Že v starem veku so imenovaii pade božjasti. To je dokazal z vc-božjast ali epilepsijo sveto bolezen, '.ikim številom bolnikov, ki so tč-kajti ni je bilo moči, ki bi mogla šeni s pomočjo rentgenovih žsrkov lešiti bolnika pred to boleznijo, 'e strašne bolezni. Pri prav hudih Prav tako je odpovedala pri tej slučajih pa popolnega ozdravljenja strašni bolezni moderna medicina,' ozir. prenehanja napadov ni mogel je n3iila deslej le sredstva, da je doseči, pač pa je močno ublažil si-z zdravili, ki pomirjajo, olajšala in lovitost napadov in dosegel, da so oslabila posan ezne božjastne napa-! se napadi mnogo bolj poredkoma de. Večina- takih bolnikov pa nosi1 javljali. Prav posebno razveseljivo rtrašno bolezen v sebi še naprej in' pri tem zdravljenju pa je. Ha se da niače ne ve. kdaj ga bo bolezen zo- i bolezen zdraviti ne glede na to. ali pet napadla in mu tako vzela mor-j je bolnik star ali mlad. Če bo temu da v nesrečnem slučaju celo živ-j dunajskemu zdravniku uspelo, da l.ienje. Bolj l.ev&rno bolni pa ča-^ bo še bolj izpopolnil svoj način k^jo po bolnišnicah ali celo v no- žiravljcnja bežjasti, smo lahko pre rišnicah v oddelkih, nad katerimi pričani, da bo polagoma izginila stoji napis - neozdravljivi" edine ena najstrahotnejših bolezni, ki je IV-enjaki si š»- danes niso jw>-pofnoina na ja>nem. če se žival: znajo smejati. <»otovo pa je. da nmejo izražati ugodja, ki v nekem pogledu sličijo človeškemu -mehu. Tako je na pr. znano o konjih, da se smejejo. Ta pojav lahko če-sto opazujemo pri njih. Nikakor pa še ni gotovo, če se smejejo tudi krave, teleta, sloni in lisice. Drugače je pa že z opicami. Dve ki jih smatrajo z^ najsorodnejši človeku, orangutan in gorila, se znata smejati in tudi zabavati pri bližno kakor človek. Da se prepričamo o smejivossti opic, je dovolj, da jih požgečka-mo pod rebri. Odraslim opicam ne prija in godrnjajo, če jih dražimo z žgečkali jem. Toda mladici šimpanzov in orangutana so v smehu prav ljubki in se smejejo in kričijo prav kakor otroci. Iz tega izvaja znanost svoj nazor, da so opice prav za prav edini zastopniki živalskega rodu. ki se lahko smejejo kakor človek. V ostalem pa lahko rečemo, da izražajo živali, če ne s smehom, pa na drug način, svoje veselje in zadovoljnost. Mačka na pr. prede in na ta način njenega u-godnja nedvomno odgovarja dobri volji pri človeku. Pri belouškah so večkrat opazovali, kako otročje .so v igri in kako se jim svetijo oči. krfr si nekateri tolmačijo kot smeh X'a poseben način izražajo svoje veselje bele podgane, ki šklepetajo z zobmi. Ta način spominja še najbolj na človeški smeh. kajti- bele podgane snujejo glasove z odprtimi gobčki. ki se med .smehom zapirajo kakor človeška usta. tcšiteljice — smrti. Leta in lef.a hirajo za sivimi zidovi in ločeni od ostalega sve'.a in življenja sploh, onemogli prenašajo strašne napade bolezni. Če premišljuje človek nesrečo taki'i revežev. potem -e lahko šele zave. kaj bi pomenilo zdravilo, ki b:. če ne bi že povsem ozdravilo, vsa; onemogočilo, poja-- I Peva rcvaijo z rentgenovimi žarki tako-rekoč "po kapljicah". Bolnikoin obsevajo z rentgenovimi žarki, ki pa morajo biti izredno slabotni, ckozi lobanjo tako, da zadenejo žarki le gotove dele možganov. Ja-kost ža VAVPOTICH. 22-15 — 28th St.. Astoria, L. IsL Nadzorni Odbor: FRANK LtJPSHA. 4S1 Morris Avenue, . BockvtUe Canter. L. Ial ANTON CVETKOV1CH MS Seneca* Are Brooklyn, N. Y. FRED VELEPEC 72-25 — 67 Blace. ----------—^-wiMwiirT^. Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za na tančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti elan dobrega društva. To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi t premoženju aH članstvu. Društvo je ▼ tem kratkem času svojega obstanka izplača lo še skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima ▼ blagajni skoro 917JM.H. IDruit« svojih - ft**** 'Meek m Druitvo zboruje vsako četrto soboto v svojih druitvenlh prostorih v American jjjyaalaii Auditorium, 263 Irving Ave., 'ZfftdWtyrt, W Y," 1-1 1...................* obsevanje pa se mora ponavljati žeto dolgo. Pri prvih poskusih so obsevali bolnike po več let, fičasoins. pa je primarij Wieser izpopolnil •netodo tako, da zadošča nekaj mesecev trajajoče obsevanje. Uspehi zdravljenja božjastnih bolnikov z rentgenovimi žarki so zelo razveseljivi. Na ta način zdravljeni bol-n5ki ne dobivajo več bojastnih na • padov, potem, ko je zdravljenje končano. Zdravnik sam sicer ne trdi, da je bolezen ozdravil, pač pa je prepričan, da je onemogočil ni- vo nagrado za najboljši znanstveni spis o bolezni konjskih kopit. Stvar sama na sebi je čisto razumljiva, kajti cigani so prvovrstni strokovnjaki v poznavanju konj. Cigan, ki je predložil univerzi ta spis, je popolnoma nepismen človek. Njegov spis obsega' 150 strani. Michala je sestavek narekoval v stroj >n ga v jezikovnem pogledu tako dobro obdelal, da so se čudili vsi profesorji, kako more nepismen človek tako dovršeno izražati svoje misli. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN OD AT NEW YORK, THURSDAY, JULY 21, 1932 LARGEST BLOVEHE DAILY In B. i. 53 (Nadaljevanje.) Kaj — Lili, nikar ne govori tako, — je opominja gospa Ilza. bo mislil gospod Ribič? — O. Ribič ae napol spada v Hrastnikovo hišo. kakor jaz. — MiloKtlj»va go.spica ima prav in samo vesel bi bil, ko bi Pija imela malo njene odločnosti. — Tudi to ji bomo preskrbeli. iNiti oseminštirideset ur ne več — in ima več vzroka smejati se kot jaz. — Zakaj, Lili? — vpraša Ilinko. Lili položi levo roko na mizo in s pomenljivim pogledom gleda na prstanee, na katerem ni bilo prstana. Gospod Barbie je takoj razumel, kaj misli njegova hči in se nasmeje. — O, tako Tudi ti ne bosa prikrajšana. Obhajali bomo dvojno zaroko: zarqjto gor*poda Ribiča s Pijo Hrastnikovo in tvojo z dr. Hinkom Hrastnikom. Potein mislim, da boš zadovoljna. Saj čas za čakanje sta si sama naložila, da je prej zagotovljena Pijina sreča. — Oče, če ne bi tukaj sedeli v tujem prostoru, kjer so v nas uprte oči. bi iz veselja pričela indijanski ples in bi ti skočila okoli vratu. Tako pa se ti samo v spoštovanju zahvalim. V zadušenem vrisku se trese Lilin glas in srečen pogled šine k llinku, čegar sroe se je tudi razširilo. Njegovo dekle, to dekle! Najrajši bi jo bil privil na prsi! \V»i .o bili zadovoljni s predlogom gospe Jlze, da bi se vsi sestali v njeni hiši, ker je nevtralna. Treba je samo še iti po gospo Jledviko. — Zato boni jaz skrbela. — pravi odl^^no Lili. — Pojdem po njo, jo bom prosila za blagoslov ter jo povabila na zaročno slavje z njenim sinom dr. Hinkom. In tako se ne bo mogla izgniti našega praga. In ko je enkrat tukaj, bodo takoj zastavili svoje besede gospod Kibie, gospod Martine in gospod Lončar. Kakor je Lili predlagala, tako približno je bilo tudi določeno. In to je bila edina pot. po kateri je bilo mogoče priti do cilja. Zdaj Je bil tudi čas. da Hinko pove svoji materi, da je zaročen z Lili, ker je sreča njegove r-estre gotova. Vedel je, da je že davno sumila in da je zaradi njegovega molka mnogo trpela. Toda deloma je bila pri tem sama kriva. Prisrčno se pozdravita Pija in Ilinko. Ko gresta proti poulični železniei, pravi Pija: — Mama se je nekoliko i/.premenila. .Te zelo tiha in žalostna. Tudi mislim, da se nakaj huduje na tebe. ker si ji tako molčal zaradi potovanja. — brez vzroka človek vendar ne bo potoval v Ameriko! In ker po kratkem molku, ker ji brat ne odgovori, nadaljuje: — Mogoče se huduje zato, ker .si šel z Volbenkom. Saj si šel ž njim. kaj ne? Ali .si ga videl? Hinko ji stisne roko. — Da. videl sem ga. In prinašam ti tudi njegove pozdrave. Pija tiho vedihne. — Oli. kaj mi vse pomaga, ako je mati vedno tako trda. Nobenega veselja nimam več v življenju. — Kaj povešaš glavo, Pija? Čudeži se dogode tudi kar čez noč. Veruj in zaupaj. Njegov tajinstven nasmeh, ki je spremljal njegove besede, jo gane. Prime ga za roko. Neka (slutnja jo obide — velika in razveseljiva. — Ilinko. nekaj sta izvedeta o gospodu Martincu. Povej mi, prosim te. — Tam prihaja voz. Pija. Ali mogoče hočeš, da vzameva avtomobil. To si lahko privoščiva, mi je še toliko ostalo — se smeje Hinko in pokliče taksi, ki se je ravno pripeljal mimo. Pija se je ni več upala izprasevati in siliti vanj. Naenkrat jo je prevzelo neko tajinMveno veselje in koncem vožnje je videla goreti srečno luč. V prepričanju si misli: — Ako bo Hinko hotel govoriti, bo tudi govoril. Ne sili ga. Mogoče hoče najprej povedati materi. Ko je Pija natakala čaj. radovedno in v velikem pričakovanju gleda Hinka ter čaka. kaj bo povedal. Jedli in pili so v sobi gospe Hedvike. Niso hoteli biti pri skupni mizi z drugimi gosti. — Kako te je opalilo solnce, Ilinko. Saj skoro izgledaš kot kak zamorec. — pravi .-oneje Pija.. — Vožnja je bila krasna. Tudi enega slabega dne nismo imeli. Vožnja po morju je nekaj krasnega, Pija. Tudi ti moraš enkrat imeti ta užitek. — Naše razmere ne doboljujejo take zabavne vožnje. Hinko, ■— pripomni gospa Hedvika, — in čez morje tudi ne pustim Pije. kakor je enkrat rekla, da m'sli iti. Gospa Hedvika je gotovo poz abila. toako je treba govoriti s Pijo. Pri materinih besedah je izginilo veselje s Pijinega obraza in ni več izpraševala. Ko Pija pospravlja posodo, vpraša Hinka : — Ali mogoče ho češ kozaree piva? — Da. prosim. Pija pozvoni služkinji, da odnese posodo. (Nato pa prinese bratu steklenico piva, materi pa obenem prinese košarico češenj. Ko Hinko pije svoje pivo in kadi cigareto, govori o vseh različnih stvareh, samo o tem ne, kar ste obe tako željno pričakovali. Tedaj pa se Hinko naenkrat obrne k Piji. — Pija. ali imaš se kako lepo obleko? Mislim obleko, katero je mogoče nositi pri kaki zaročni slavnosti. Da ima mati obleko, v kateri izgleda zelo dostojanstveno, vem. Zaročna slavnst? Pija tesno stisne uhtnice, da ne bi prehitro kriknila. Kaj misli brat? Ona in Volbenk? Kako pa je mogel vse lo določiti, ne da bi bil prej vprašal mater? In Hinko nadaljuje: — Prav rad bi namreč videl svojo sestro pri moji zaroki. — Pri tvoji zaroki, Hinko! — ji pride skozi ustnice. — Ali ii se zaročil? Hinko prikftna. — V Ameriki? Ali si zato šel tja? — Ne, Pija, tako daleč mi ni bilo treba# iti. To sem preskrbel tukaj. Gospa Hedvika ne reče besede. Samo začudeno gleda sina, pričakujoč imena, katerega je slutila. Hmko odloži cigareto in s šaljivim, obenem pa s slovesnim glasom reče: , — Naznanjam vama. da je Liili Barbičeva moja nevesta. — Katera, Hinko? Lili? — V .nepopisnem presenečenju Pija skoro krikne. — Da, Pija. — In tako naglo? Kako je to prialq? — Ne, Pi?a, ni tako naglo. Že preti nekaj tedni sva se zaročila. Milo pa je ie nekaj ovir, katere je toilo trefla premagati. — In to se sedaj zgodilo? — vpraša gospa Hedvika z resnim glasom. — Da, mati, — pravi Hinko in ji jasno pogleda v oči. — Ali si tega tako gotov? — Ali bi drugače kaj takega rekel? Pija ni razumela tajnega pomena njegovih besed. Še vsa polna tgea, kar je slišala, pravi veselo: —■ Lilini stariši najbrže niso hoteli? Vem, da so imeli druge načrte za Lili. Pija nenadoma zardi. ko se spomni, da so bili oni načrti zaradi nje prekrižani. — Vendar Pija jc gospod Barbič z menoj kot zetom zelo zadovoljen. — O, ta Lili! In nič mi ni o tem povedala. — Ker jaz nisem hotel. In sicer iz več vzrokov, katere boš kma-Au izvedela. In kar som rekel, to je Lili storila. Gospa Hedvika molči. — Zdaj pa vaju prorsim. da za jutri pripravite svoje obleke, da ste takoj pripravljeni, kadar pride po vaju Lili. Nato bo zaroka v ožjem krogli. V nedeljo pa tudi za povabljene goste. — Da, da. — pritrdi Pija bratovim bsedam. — Upam, da ste zadovoljni z mojo izbiro. — Nobene bi ne imela tako rada za svakinjo, kot Lili. Neiz uierno se veselim. Resnično je Pija mislila tako^ in vendar se je po njenem srcu plazilo temno razočaranje. (Dalje prihodnjič.) ZLOČIN NAD KAVO Ko je poljski kralj Jan Sobie-ski leta 1683 pregnal Turke s pomočjo drugih krščanskih vojakov izpred Dunaja, so pustili Turki v svojih taborih, ki so jih zapustili z \£o naglico, čudovito novost — kavino zrno. Takrat je Srednja in Zapadna Evropa prvič spoznala kavo. Malo potem so nastale na Dunaju že prve kavarne in danes si ne moremo misliti zajtrka brez kave. Kako nesrečne bi se počutile naše dobre stare mamice, če bi jim bila odvzeta edina dobrota, ki si jo privoščijo na svoja šara leta — skodelica kave. Dežela, v kateri se pridela tri četrtine vse kave na svetu, je pa Brazilija v Južni Ameriki. Kar je pšenica Kanadi, kar v Argentini živina, kar Bosni slive, to je Braziliji kava. Od kave živi vsa država in Brazilija izvozi na leto 16 milijonov vreč kave, t. j. 96 milijonov kg gave. Koliko denarja pride samo za kavo v Brazilijo, lahko razumemo, zato bi človek sodil, da Braziliji svetovna kriza ni mogla do živega. In vendar to ni res. Prav tako. kakor iso padle cene poljedelskim pridelkom in kakor naš kmet skoro ne dobi za svoje pridenlke toliko. kolikor so stali, ko si jih je RAZOROŽITVENA KONFERENCA SE BO KMALU ODGODHA - i Ženeva, Švica, 20. julija. — Sem je dospel francoski ministrski predsednik Herriot ter se začel takoj pogajati za odgoditev razorožitvene konference. Združene države, Velika Britanija in Francija so zadovoljne s klavzulo, naj se sedanji zastoj v oboroževanju podaljša za nadalj-ne štiri mesece. POLJSKA PROTESTIRA PROTI LADJAM Berlin, Nemčija, 20. julija. — Gladilo poljske vlade "Gazeta Polska" v Varšavi pravi, da je poljska vlada vložila pri nemški vladi protest proti kršenju poljske nadvlade v Baltiku. Poljska dolži Nemčijo, da so se nemške bojne ladje zadnje čase večkrat približale poljski obali na razdaljo treh milj. ne bodo cene padle in cla tudi dobiček ne bo manjši, da bo uničila vse te zaloge kave, torej 70 milijonov kg kave. In tako se je zgodilo, da so nosili in še nosijo delavci iz ogromnih skladišč vreče kave na ladje, kjer kavo izr>i-pajo. Seveda se to vrši pod policijskim nadzorstvom in ko je ladja skoro do vrha zasuta s kavo. ladja odrine na visoko morje in delavci zmečejo vso kavo v morje. To se godi pri skladiščih, ki so so toliko od rok. da ne izplača prevoz kave do tovarn, kjer bi po požgali mesto drv ali premoga. Drugje pa vozijo iz skladišč vso kavo k velikim tovarnam in plinarnam, ki jo porabijo za kurivo. Še preje pa jo pol i jejo s kreozotom tako. da postane nev-žitna. Mnogo ladij tudi kuri mesto s premogom svoje kotle s kavo in nastala je eelo nova mala obrt. namreč izdelovanje briketov iz kave. Brikete, ki imajo obliko opeke izdelujejo pri nas iz pre-mogovega prahu in jih uporabljajo za *kurivo. Tam delajo iz kave. ki so jih polili s kreozotom. V skladiščih kave leže še pravcato gore kavinih zrn in te sedaj delavci skoro s solzami v očeh odnašajo n'a vozove, ki jih odvaža- INOZEMClV NEMČIJI 1. julija so stopili v Nemčiji v veljavo novi predpisi glede bivanja inozemcev na nemških tleh. S( to odredbo so izgubile veljavnost vsi dosedanji ukrepi o inozcmcih. Najvažnejša določba novih predpisov za tujce je ta. da se inoze-mec. ki živi v Nemčiji nepretrgoma deset let. ne sme izg.iati iz dežele. iZa inozemce, ki pridejo v Nemčijo nanovo, velja določba, da se jim ni treba javiti policijskim oblastvoni prvega pol leta. Po tem roku se morajo prijaviti in morajo dobiti policijsko dovoljenje za nadaljno bivanje. V primeru, da nastopijo službo. .eutschland v Cherbourg in v Ham- gova žena je imela 38 let. Jetika j 26. uar®gu8ta: o le vedno boli mučila zakonca.! Cos«« Biancamano v Genovo J Homeric v Cherbourg Sklenila sta. da bosta izvršila sa- wt*terniat.d v Havre momor, čim se bo odločila usoda ; 27- avou«ta: „ ' tie de h ranče v Havr« Minnewaska v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg in v Bou!ogri» 8i'r Mer Z0. avgusta: I.eviathan v Cherbourg lafayette v Havre J'res. Harding v Cherbourg In v Ham tiurg Ciemen v Cheibourg In v Bremen 31 avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitania v Cherbourg Roma v Genovo 1. septembra: fienerln v. Stueben v Bremen Xew York v Cherbourg in Hamburg 2. septembra: Paris v Havre Minnetonka v Havre ITALIAN @ LI N E "ITALIA" — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST in DUBROVNIK Od New Yorka do Trsta' v 11 DNEH "AZKOŠNE IN OGROMNE LADJE Pltiin »D.VF.V I IDPI.IT.IA 23. JULIJA ...ROMA 30. JULIJA ...Conte GRANDE 3. AVG.....VULCANIA 13. AVG.....AUGUSTUS 20. AVG.....SATURNIA 31. AVG.......ROMA ZNIŽAN K C E N K TJA tki: tja in nazaj — Izborna Kuhinja a agenta ali družbo. slabejšejra moža. "V Kišijevu. kjer je imel Sap-iežko lastno hišo. se je njegovo stanje stalno slabšalo. Napotsled ni smel zapustiti postelje. Ponoči 20. junija je izgubil veliko krvi. Ko je stopila prospa v spalnico, jo je usmrtil s strelom iz revolverja. Potem je poklical iz pritličja itsmiljenko in se je v njeni navzočnosti ustrelil. I^rogla je šla skozi srce in povzroeila takojšnjo bo treba pokazati strašnemu ma-monizmu enkrat za vselej hrbet. p:smo, kjer poročata o svojem na črtu. Na mizici Oljre Sapježko so našli tudi steklenico s strupom. Mali Oglasi imajo velik uspeh U Prepričajte se! Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. m Sijajni Prostori V :>rs«šajtti l^ku.m- ymmmmmtxmaMmnnmmmnmmmmnnmBmm VSEPARNIKE I in LINIJE ki so važne za jSlovencel zastopa: LEO ZAKRAJ5EK (ieneral Travpl Sen ire 1359 Second Ave. New York. N.Y.j 3. septembra: Veendam v Boulogne aur Mer 6. septembra: VULCANIA V TRST 7. septembra: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 8. septembra: « Berengaria v Cherbourg Dresden v c'herliourg in Brpm*>n Albert Balin v Cherbourg in Hamburg 9. septembra: Evropa v Cherbourg In v Hrcmen France v Havre • Pennland v Havre 10. septembra: Conte Gr-uide V Genovo Statendam v Koulogne sur Mer Cham plain v Havre St. I^ous v Cherbourg in Hamburg 11. septembra: Pennland v Havre 13. septembri: Coljjmbus v Cherbourg In v Bremen 14. septembra: lie de France vx Havre Mauretania v Cherbourg Pres. KooaevUt v Havre 15. septembra: Bremen v Cherbourg in v Kr^rm-n Hamburg v Cherbourg In v Hamtu^ 16. septembra: Olympic v Cherbourg Mlnnewaska v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg Rochambeau v fia\ re Volendam v Boulogne sur Mer Augustus v Genovo CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE RE/OKR) Si»ne kam« 20. Septembra: Leviathan v 21. septembra: Pari« v Havre Cherbourg Naročit« gm prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA1 <18 West 18th Street Uew York City