Kranj, petek, 2. decembra 1988 EvSGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Račun bo negativen Če ljudje pozimi poskrbijo zase, bi morali tudi za svoja vozila. V snegu nihče ne hodi zunaj v sandalih in kratkih rokavih, torej naj se tudi nihče ne vozi z letnimi gumami. Tako nekako je dejal direktor enega od slovenskih cestnih podjetij na nedavni tiskovni konferenci, ki jo je sklical republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Velja mu pritrditi, saj je nediscipliniranost voznikov eden pomembnih razlogov za zimske nevšečnosti in tudi za številne nalete vozil, materialno škodo, dolge zastoje, nesreče z bolj ali manj hudimi posledicami... Pa vendarle: medalja ima tudi drugo plat, tisto, ki zadeva vzdrževalce cest. Spremenjeni pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest jim nalaga manj dela: avtomobilske in magistralne ceste bodo začeli plužiti šele pri desetih centimetrih novozapadlega snega, regionalne in lokalne pri petnajstih, manj bodo tudi solili in posipavali s peskom. Ceste bodo torej slabše vzdrževane in bolj zahtevne za voznike, ki bodo morali letošnjo zimo bolje opremiti vozila, kot so vajeni. Samo zimske gume ne bodo dovolj, miličniki bodo lahko izločali iz prometa tudi vozila, ki bodo na pogonskih kolesih brez snežnih verig. Je takšen ukrep, s katerim se želimo v Sloveniji približati evropskim standardom vzdrževanja cest, pameten? Odgovor na to vprašanje bo verjetno dala že letošnja zima, že zdaj pa lahko rečemo, da so snovalci sprememb padli na prvem izpitu. Javnost so o spremenjenem pravilniku in o slabšem zimskem vzdrževanju cest obvestili šele ob koncu novembra - povedano natančneje: prav na dan, ko je zapadel prvi letošnji sneg. Tudi prve izkušnje s slabše vzdrževanimi cestami so neugodne: medtem ko so bili nekateri odseki (na sončnih mestih) že v nekaj dneh kopni, so bili drugod zasneženi in poledeneli vse do prazničnega deževja ali so v takšnem stanju še zdaj. Hitre in nepričakovane spremembe na cesti so marsikatere voznike, predvsem pa tiste, ki ne poznajo krajevnih razmer, ujele v past in jih spravile ob lepe denarje ali celo ob zdravje. Pa ne gre le za to: posledice takšnega ukrepa bomo občutili tudi drugače. Nesporno je, da bodo ljudje imeli več težav pri odhodu na delo, več bo zamud in izostankov z dela, ponekod bo vprašljiva oskrba, verjetno bo tudi več trkov, več zvite pločevine in ranjenih... In če vse to damo na tehtnico, se zdi, da bo edino zimska cestna služba nekaj privarčevala, vsi drugi pa bodo izgubili - občani, delovne organizacije, narodno gospodarstvo. Končni račun bo negativen! C. Zaplotnik Nov trgovsko gostinski center Pridobitev za domačine in turiste Gorenjska vključena v sofinanciranje avtomobilske ceste K-— ,- .......... Denar, ko bo vse črno na belem Kranjska gora, 27. novembra - Kot turističen center je Kranjska gora sicer znana širom po domovini in tudi tujini, vendar pa je njena izvenpenzionska ponudba zadnja leta začela močno zaostajati za mnogimi drugimi turističnimi kraji, predvsem pa za potrebami turistov in ne nazadnje domačinov Gornjesavske doline. Eden pomembnih korakov naprej zato pomeni izgradnja novega Trgovsko gostinskega centra, ki so ga v Kranjski gori odprli v soboto. ^"anj, 23. novembra - Kreditni odbor Temeljne banke Gorenjske je i ^čelno soglašal s predlogom združene Ljubljanske banke za izdajo 0 krancij, potrebnih za najetje 50 milijonov ecujev posojila pri Ev-s'^pski investicijski banki EIB Luxemburg za sofinanciranje gradnje 3< dsekov avtomobilske ceste med Hrušico in Vrbo ter med Malenca- 01 " >n Šmarje-Sapom. Delež gorenjske banke je 5,63 milijona ecujev ii ^Upne evropske denarne enote). Posojilo bo vzeto na breme publiške skupnosti za ceste, Igi^dar mora imeti posojilojema-ti ,c garanta, v tem primeru je to jj Pružena Ljubljanska banka, ki * ^>ra zagotoviti garancijo v viši-j, [J. 125 odstotkov posojila. Oba ^Seka avtomobilske ceste sta vrščena v tako imenovani peti postni kredit, ki ga dobivamo iz £Jine za gradnjo avtomobilske P *ste Bratstvo in enotnost ter za u zadnjo cest na osnovi Osimskih 5Tt>Orazumov med Italijo in Jugo-i^vijo. Gradnja odseka med !l dušico in Vrbo je bila po cenah začetka leta ocenjena na ,470 milijonov dinarjev, odsek J^lence - Šmarje-Sap pa na "•510 milijonov dinarjev. «anka nikakor ne nasprotuje takšnemu finančnemu aranžmaju, saj gre tudi za avtomobilsko cesto, pomembno za Gorenjsko. Moti pa dogovarjanje o pokrivanju visokih denarjev brez potrebnih papirjev, pravne osnove. Skupnost za ceste na primer še ni predložila investicijskih programov in o njih zato še nihče ni mogel reči dokončne ocene, niti strokovni organi banke niti pristojna republiška telesa, prav tako pa tudi še ni drugih potrebnih papirjev pravne vsebine. Zato je soglasje kreditnega odbora Temeljne banke Gorenjske za to garancijo pogojno, organi centralne Ljubljanske banke v Ljubljani pa bodo dobili z gorenjske banke priporočilo, naj se takih stvari v prihodnje brez osnovnih papirjev ne lotevaio. Kreditni odbor je pretekli teden pogojno odobril Tekstilindu-su iz Kranja 309.000 ameriških dolarjev blagovnega posojila za uvoz reprodukcijskega materiala. Posojilo bo izvršeno, ko bo Tekstilindus poravnal banki nekatere zapadle obveznosti. J. Košnjek "ABC Pomurka, Trgovska delovna organizacija Golica se je na gradnjo Trgovsko gostinskega centra začela pripravljati leta 1986 s pridobivanjem lokacijske dokumentacije, izdelavo programske zasnove, zbiranjem potencialnih investitorjev in izdelavo idejnih načrtov. Leta 1987 so bili izdelani glavni načrti in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za izvajalca del je bil na os- Do konca leta Sodobnejši hotel Lovec Kranj, 23. novembra - Čas in času primerne potrebe gostov terjajo temeljito obnovo starega dela hotela Lovec na Bledu, ki je bil zgrajen pred drugo svetovno vojno. Obnove se je hotel lotil oktobra letos, do konca leta pa bodo vse sobe dobile sodobnejšo opremo, prodajali jih bodo za višjo ceno in dosegli raven letne zasedenosti novega dela hotela, ki je bila lani 75 odstotna, zasedenost starega dela pa je bila le 36 odstotna. Na račun modernizacije naj bi bila prihodnje leto že 64 odstot- na, leta 1990 pa 75 odstotna. V starem delu hotela je bilo pred popravilom 44 ležišč, sedaj pa jih bo 35 v 12 sobah in dveh apartmajih. Lovčeva naložba je vredna 604.687.000 dinarjev. Kreditni odbor Temeljne banke Gorenjske je sklenil dodeliti hotelu 300 milijonov posojila, od tega večino letos, da bo modernizacija lahko do konca leta končana ,]. K. novi javnega razpisa izbran SGP Gradbinec Kranj TOZD Gradbena operativa Jesenice, kot najugodnejši ponudnik. Objekt je bil zgrajen v enem letu, pri čemer je SGP Gradbinec vložil resnično vse napore za hitro in pravočasno gradnjo, pri tem pa dosegel visoko kvaliteto," je o novi pridobitvi povedal Stanislav Pem, direktor ABC Pomurka, DO Golica Jesenice. V centru, s katerim so se dosedanje trgovske zmogljivosti Kranjske gore kar dvakrat povečale, so našli svoj prostor poleg ABC Pomurke, Trgovske delovne organizacije Golica, TOZD Delikatesa (superrnarket s 721 kvadratnimi metri površin), tudi DO Kokra Kranj TOZD Maloprodaja (blagovnica s 535 kvadratnimi metri), restavracija HT DO Gorenjka, TOZD Hoteli Kranjska gora, pekarna Žita Lesce, turistični poslovalnici Kompasa in Generalturista, Kompasova brezcarinska trgovina, pa tudi več zasebnih trgovinic in lokalov od frizerskega sa- lona do prodaj?' - o usnjene galanterije. Poleg astnih sredstev investotorjev so pri financiranju sodelovali tudi dobavitelji opreme, Ljubljanska banka, temeljna banka Gorenjske in SGP Gradbinec Kranj. Projektno dokumentacijo je izdelala delovna organizacija Atelje za prostorsko planiranje Jesenice, vodja projekta pa je dipl.ing.arh. Grega Velepec, ki je uspel oblikovno in funkcionalno uskladiti Trgovsko gostinski center v naravno okolje Kranjske gore. Poleg blagovnic in poslovnih prostorov je v stavbi tudi 29 stanovanj, skupna vrednost investicije z zunanjo ureditvijo pa znaša 12,6 milijarde dinarjev. Že naslednje leto pa načrtujejo gradnjo drugega dela centra, s čimer bodo prido» bili nove površine namenjene trgovski in različnim obrtniškim dejavnostim ter banki, novih pa bo še trinajst stanovanj. Kot je na sobotni slovesnosti ob odprtju Trgovsko gostinskega centra poudaril slavnostni govornik Janez Bohorič, podpredsednik republiškega IS, pomeni nova pridobitev Kranjske gore tudi novo pridobitev za ves slovenski turizem, ki pa mu kljub velikim besedam še vedno posvečamo premalo pozornosti. V. Stanovnik 2 novim letom se začenja "Akcija minus deset" Program za izboljšanje prometne varnosti \ Radovljica, 1. decembra - Ker je bila v zadnjih letih prometna i Varnost na slovenskih cestah zelo slaba in je bilo veliko nesreč s I Smrtnim izidom in poškodovanimi, je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu dal pobudo za "Akcijo minus i deset", s katero naj bi že v prihodnjem letu v primerjavi z obdobjem zadnjih treh let zmanjšali število najhujših prometnih ne-I Sreč za deset odstotkov, potem pa še vsako naslednje leto za deset. To je v bistvu vseslovenski---- Program za izboljšanje prometne varnosti, v katerega se vključujejo organi za notranje j zadeve, sveti za preventivo in ; vzgojo v cestnem prometu, šo-H|, zdravstvene ustanove, sredstva javnega obveščanja, udeleženci v prometu in še številni drugi. Akcija se začenja z novim letom, zdaj pa se vrstijo ^ogovori in posveti. Eno takšnih posvetovanj se je začelo Včeraj v Centru za obrambno Usposabljanje v Poljčah in je Namenjeno predvsem predsednikom in tajnikom občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V radovljiški občini, kjer je bila prometna varnost v letošnjih prvih desetih mesecih slabša kot v enakem lanskem obdobju (lani štirje mrtvi, letos sedem; lani 33 huje poškodovanih, letos 56), so že izdelali osnutek programa za "Akcijo minus deset" in ga predložili izvršnemu svetu, ki je že za pripravo odobril dva milijona dinarjev. Med drugim bodo izdelali nalepke z znakom akcije in z njimi prelepili javna, dobro vidna in obljudena mesta (na poštah, bankah, po šolah, vrtcih itd.). "Naš cilj je seznanjati ljudi z akcijo, jih prometno os-veščati, vzgajati, opozarjati, trkati na zavest...," pravi Voji-slav Stojilkovič, predsednik radovljiškega sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. C. Zaplotnik Kam s posebnimi, nevarnimi odpadki Skrivnostno izginjanje pojasni le noč O nizki stopnji naše ekološke osveščenosti nas lahko prepriča kopica nepremišljenih dejarfj, s katerimi človek nenehno poslabšuje kakovost svojega življenjskega okolja. Tudi na Gorenjskem se še veliko odplak iz industrije in naselij odteka v reke in potoke, kar posredno ogroža zaloge pitne vode v podtalnici. Poleg prometa in kurišč zastrupljajo zrak izpuhi iz tovarniških dimnikov; posledice so najbolj vidne v nezadržnem odmiranju zelenih pljuč narave, nekdaj zdravega gorenjskega gozda. In poleg kemije, ki jo vse več uporablja naše kmetijstvo, zemljo vse bolj obremenjujejo škodljive snovi iz industrije. Čeprav smo se z veliko vnemo lotili čiščenja odpadnih voda, je tudi na Gorenjskem največji problem, kot smo slišali na nedavni seji odbora za stano-vanjsko-komunalno gospodarstvo in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici, kam odlagati gošče iz čistilnih naprav. V mulju je namreč kljub obveznem predhodnem čiščenju odplak v industriji nemalo strupenih snovi, od težkih kovin do mineralnih olj; v Kranju pa neznani darovalec prispeva celo nekaj arzena! Zaenkrat nam to ne povzroča glavobola, saj stlačene gošče še hranijo v priročnih skladiščih, ponekod pa pre-gnito blato trosijo po poljih. A prav pošteno bi nas morala zaboleti glava, ko na tovarniških dvoriščih opazujemo kopičenje sodov s posebnimi odpadki! Ali smo lahko prepričani, da v njih zberejo prav vse nevarne materije? Če verjamemo članu odbora iz Škofje Loke, bi mnoga skrivnostna izginotja strupenih odpadkov lahko pojasnila samo noč. In ob tem lahko pritrdimo istemu človeku, ki je med poznejšim pregledom informacije o slovenskem projektu spremljanja, nastajanja in obvladovanja posebnih odpadkov zmajal z glavo, češ da predolgo zbiiamo podatke in izdelujemo katastre nevarnih snovi, ničesar pa še nismo storili za odstranitev problemov. .Ko bodo industriji pokazali,. kam odlagati posebne odpadke, jih gotovo ne bo več jemala noč! Zakaj ne bi tudi tega prvi storili Gorenjci, če smo že pri čiščenju odplak korak pred drugimi Slo- venci? Stojan Saje _ o h- CD CD -} LU o o NOVICE IN DOGODKI JOŽE KOŠNJEK NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR Prenova, kako in kdaj Centralni komite Zveze komunistov Slovenije je pretekli petek obravnaval naloge slovenske partije v aktualnih političnih razmerah. Osnovno vprašanje je, kakšen naj bo sedanji in predvsem prihodnji obraz partije, ko na eni strani govorimo o obnovi in prenovi, na drugi strani pa ji obračajo hrbet mladi, intelektualci, ustvarjalci, s svojo glavo razmišljajoči ljudje. Kako naj obdrži svojo vlogo v demokratičnih procesih v Sloveniji, ko prihaja zadnje čase do razhajanj med slovensko politiko in večjim delom slovenske' politične javnosti. Kako naj sestopi z voza oblasti in obenem obdrži svoj vpliv na politično življenje. In končno, kako naj tudi v drugih delih države in partije pridobi čim več somišljenikov za svoje ideje in poglede, saj je sedaj jasno, da je bila na 17. seji CK ZKJ dosežena enotnost glede prenove in demokratizacije partije bolj navidezna kot stvarna. Zdi se, da petkova seja na vsa ta vprašanja ni v popolnosti odgovorila. Vedno bolj se tudi kaže, da je strategija prenove in odpovedovanja oblastništva ter oblikovanja družbene reform^ke koalicije še najjasnejša v vodstvu slovenske partije, veliko manj pa v organih in članstvu, tja do osnovne organizacije. Prav to pa je najvažnejše, če hočemo uresničiti na konferenci slovenskih komunistov izrečeno misel, da bo zveza komunistov toliko družbeno cenjena, kolikor bo imela ugleda najslabša osnoima organizacija. S prenovo celotne organizacije, ne le vodstva bo pridobljeno zaupanje Slovencev, ne le v partijo, ampak v demokratične sile, znotraj katerih mora delovati zveza komunistov, ne pa izven njih. Potem bo tudi vprašanje, kdo je na oblasti, zgubilo na pomenu. Zveza komunistov mora prva forsirati demokratični dialog, prva mora biti sprotno kritična do svojih stališč in se zavedati, da nikomur*v tej družbi ne sme biti vnaprej trajno dano. Zaupanje se mora stalno pridobivati in potrjevati v družbenem, dialogu, če ima ta demokratično in napredno vsebino. Vsako drugačno delovanje, vključno z apatičnostjo in vlogo postranskega opazovalca, pa bi na zvezo komunistov zgrnilo še več kritik, kot jih je deležna sedaj. TOMAŽ GERDINA ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Pomlad narodov ali upor iz obupa V časih, ko se v naši okolici dodaja toliko stvari, ki bi utegnile pustiti usodne posledice za sedanje in morda tudi bodoče generacije, ko prepotent-nost in prenabreklost lastnih interesov grozi z nasilnim utišanjem drugače mislečih, ko se nihče ne ukvarja s problemom, denimo, zdravstva ali kulture, ki dobesedno finančno in s tem fizično razpadata, obenem pa so državniki zaskrbljeni, ker armada nima dovolj denarja za normalno delovanje, ko bomo v kratkem goli, bosi, škrbasti in jetični, vendar pa »varni«, se zdi ukvarjanje s problemi drugod po svetu precej jalovo početje. Pa vendar lahko naše »težavice« naslonimo na kontekst, značilen za druga območja po svetu, predvsem v deželah z menda najnaprednejšo družbeno ureditvijo. Videti je, da je socialistični tabor preplavila pomlad narodov. Samo v SZ sta se pojavili najmanj dve krizni žarišči (Baltik, Zakavka-zje), v Romuniji je kondukator celo začel z buldožerji ravnati vasi, kjer živijo predvsem pripadniki madžarske manjšine, o naših težavah pa je bilo že preveč napisanega. Skupni imenovalec vseh žarišč je gotovo ta, da nacionalno vprašanje ni bilo dosledno rešeno, čeprav so zlasti pri nas desetletja učili, da smo na tem področju zadeve razčistili genialno, kot sicer na vseh področjih. Očitno je, da so narodi nezadovoljni zaradi občutka, da jim nekdo nekaj krati, obenem pa izbruh nacionalnih čustev gotovo izvira še iz socialne ogroženosti in brezperspektivnosti. Tudi v razvitejšem svetu nacionalnih vprašanj niso pretirano dosledno niti reševali niti rešili, pa razen posameznih izpadov skrajnežev kakšnega množičnejšega nezadovoljstva ni. In ni težko ugotoviti, zakaj je tako. Prvič, tisti, s spodobnim življenjskim standardom in kulturnim okoljem, v katerem prebivajo, nimajo pretiranega vzgoka, da bi zahtevali kakšne radikalne spremembe. In drugo, kjer imajo posamezniki zajamčene pravice, katere je pred dvesto leti prinesla francoska buržoazna revolucija, ne morejo biti resneje zatirani niti kot nacija. Zato lahko mirno rečemo, da so izbruhi nezadovoljstva v socializmu posledica nakopičenih socialnih stisk in diktatur v takšni ali drugačni obliki, predvsem pa partijskega monopola, ki onemogoča zdrav boj mnenj in s tem posredno pravico do drugačnosti. Režimi stremijo k unifikaciji, katero edino lahko obvladujejo, nerodno pa je predvsem to, da je ta unifikacija prepogosto ukrojena po modelu večinskega ali najbolj agresivnega naroda. In če zdaj posamezne skupine ali tudi večje grupacije zahtevajo uresničevanje človekovih pravic ter pravno državo, ki služi predvsem temu namenu, pomeni, da je zavedanje o svobodi posameznika pred pomenom ideološke navlake in dogmatske doktrine končno prodrlo tudi za železno zaveso. Seveda so oblastniki zato postali bolj razdražljivi in obljubljajo, da bodo raje z orožjem branili status quo, kot da bi privolili v kakšne radikalnejše spremembe. Kakorkoli, dvesto let po francoski revoluciji se socialistični režimi še vedno upirajo zagotoviti pravno državo, kar govori v prid nekaterim natolcevanjem zlonamernežev, da je socializem, tak, kakršen je zdaj v vzhodnih deželah, najnaprednejša pot iz fevdalizma v kapitalizem. Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference SZDL Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica), Jože Košniek (notranja politika, šport), Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar ^gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti), Lea Mencinger (kultura), Helena Jelov-čan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo, Jesenice), Danica Dolenc (tradicije NOB, našj kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija), Danica Zavrl-2lebir (socialna politika), Dušan Humer (šport), Vilma Stanovnik (Tržič, turizem), Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Gorazd Sinik (fotografija), Igor Pokom (oblikovanje), Nada Prevc in Uroš Bizjak (tehnično urejanje) m Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naročnina za 2. polletje 34.000 din Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči ra-ču n pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. uredništvo tel. 21860 Srečanje najstarejših komunistov radovljiške občine Je preteklost le politična idila? Bohinjska Bistrica, 24. novembra - Občinski komite ZKS Radovljica je pred praznikom dneva republike pripravil minuli četrtek v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici srečanje komunistov iz radovljiške občine, ki so v ZK štirideset let ali že več. Po evidenci je v občinski organizaciji 271 članov s tako dolgim stažem. Vsi so prejeli posebne značke, najstarejši in najmlajši po članstvu v ZK in letih pa še posebna priznanja. Najstarejša po letih sta 85-letni Martin Bevc z Bohinjske Bele in enako stara Margita Rako-vec iz i .esc, najstarejša po partijskem stažu pa Mirko Zlatnar i/. Lesc in Rezka Dijak z Bleda. Najmlajša med komunisti, ki so v ZK štirideset let ali še več, sta po letih Janez Vari iz Zgornjih Gorij in Ana Špo-Ijar iz Zasipa, po stažu pa Andrej Sežun iz Bohinjske Bistrice in Marija Selan iz Radovljice. Posebna priznanja so prejeli tudi komunisti, ki so se letos včlanili v ZK. Na slovesnost je bilo povabljenih vseh sedem, udeležili pa so se je le trije. Slavnostni govornik Slavko Soršak, član predsedstva CK ZKS, je najprej dejal, da je zdaj pretirano v modi samo kritični odnos do povojne jugoslovanske zgodovine in čeprav morda izgleda ta pretekli čas kot politična idila, to vendarle ni bila. Sedanje družbene in politične razmere so izjemno zaostrene. Ljudje, tudi člani ZK, so nezadovoljni, nekateri že tudi naveličani in nezaupljivi. Zveza komunistov je obremnjena z dejansko in pripisano krivdo in odgovornostjo za dosedanji in marsikje tudi zares napačni razvoj. Soočamo se s kritiko komunizma kot prakse in vse bolj tudi kot ideje. Teži nas nezaupanje in nerazumevanje v Jugoslaviji. V takšnih razmerah se, razumljivo, pojavlja vse več različnih "rešitev", je dejal Soršak - od takih, ki edino pravo pot vidijo v strogem centralizmu in iskanju neke oseb- - Aliji Akil iz Podhoma: »Razočaran sem nad sedanjimi razmerami v družbi. To, kar se dogaja zdaj, ni tisto, za kar smo se komunisti bojevali in v kar smo verjeli. Bojevali smo se drug z drugim, družno, danes smo drug proti drugemu.« - Ivan Cerkovnik iz Ribčeve-ga laza: »Ko sem se 1946. leta včlanil v komunistično partijo, smo bili zelo zagnani, veliko smo delali udarniško, prihodnost smo videli samo v dobrem delu... Pričakovali smo, da se bo socializem razvijal drugače, kot se zdaj kaže. V krizo nas je pahnil čas, ko so nekateri mislili, da « da dobro živeti tudi z malo dela ali celo z brezdeljem. Na razvoj smo predolgo gledali idealistično, tudi tedaj, ko so že bile težave.« Milan Urh - Marko z Bleda: »V zvezo komunistov sem vstopil oktobra leta 1943. Ideali, s katerimi smo nekdaj živeli, so se danes sesuli. Ko gledam televizijo in vidim, kaj vse se dogaja v Jugoslaviji, mi včasih pritečejo solze. Glavni razlog za krizo so tuja posojila. Tudi komunisti so bili zraven, ko smo jih najemali. Zdaj so se poskrili, nekateri tudi v drage vikende.« ro Jeseničani načrtujejo razvoj Gornjesavske doline Denarju in idejam ne zapirajmo vrat nosti, voditelja, ki bi znal stal ljudi, do takih, ki iščejo izhod trai krize v demokraciji, in tistih' Hira mislijo, da je zgodovina naš*»hi socializma ena sama napaka; ino V nadaljevanju se je Sort ltia dotaknil tudi "slovenske poflj &h di" in odbora za varstvo človd mt vih pravic. Čeprav si zaslug« *»nl "slovensko pomlad", za opred tev za demokracijo, lasti kdo, pa je treba omeniti, daj "pomlad" omogočila ZKS s I gramskimi usmeritvami, staTOj in konkretnimi ravnanji. Nc mo si lastiti očetovstva ali ključnih zaslug; ocene, da ias ZKS /.f/oij ali edini zaviralec ^ mokratizacije, pa tudi ni mog i^r, sprejeti... Odboru za varstvo1 |}ja' vekovih pravic, ki je po neW ^ rih ocenah postal že prva ^r vsaj druga politična sila v Sl< niji, je treba priznati, da i fo^ marsičem prispeval k proC iks? demokratizacije (z opo/0 ^ njem na nepopolno zakonod \^ ] in površne postopke, s pri tisi javnemu, odgovornemu in S|ja, kovnemu delu legalnih ins'ftp cij...), vendar je v svojem del' ^ nju potegnil tudi nekaj slabi) ^ napačnih potez, predvsem ti j ki pozivajo na urejanje pro ipai mov mimo legalnih instituci ^ načinov. ^ C. Zaplo' J 1 Ki • % ___.lo tU, ta Se psi Jesenice, 24. novembra - Dogovor o izgradnji športne infrastrukture v Gornjesavski dolini, ki je izpeljan iz skupščinskega programa razvoja turizma v dolini, sedaj šele nastaja in bo en mesec v javni obravnavi. Kljub temu je že sedaj mogoče reči, da je ključ njegove uspešnosti v odprtosti do sredstev in idej ter usmerjenosti v razmere, ki bodo šele nastale. Jeseničani se ne lotevajo prvič dolgoročnejšega in trdnejšega reševanja turističnega, športnega in splošnega razvoja Gornjesavske doline. Očitno je to zahteven zalogaj, saj prav ble-stečih uspehov doslej pri tem ni bilo in je vse skupaj ostajalo bolj pri stopicanju na mestu oziroma počasnem napredovanju. Občinska skupščina je sprejela dolgoročni program razvoja turizma v dolini, sedaj pa je zagledal beli dan osnutek dogovora o izgradnji športne infrastrukture v Gornjesavski dolini, ki naj bi ga podpisalo kar 38 organizacij, ki so sedaj tako ali drugače že vključene v življenje doline, vključujoč tudi mojstranško, ra-teško in kranjskogorsko kraje- 1. december svetovni vno skupnost. V ospredju sta leti 1989 in 1990, vsi predvideni podpisniki dogovora pa bi morali izhodišča dogovora upoštevati tudi pri oblikovanju svojih planov. Pripravljen je tudi že osnutek samoupravnega sporazuma, ki naj bi vse podpisnike zavezal k prispevku za uresničitev dogovora. Tako naj bi recimo hoteli prispevali po 100.000 dinarjev od ležišča, počitniški dpmovi po 150.000 dinarjev, obrtniki 0,80 odstotka od dohodka v predhodnem letu, lastniki zasebnih sob po 50.000 dinarjev od ležišča, agencije odstotek od priliva, občinska skupščina pa 20 odstotkov od denarja, pridobljenega s prometnim davkom od oddaje sob in apartmajev. Takšna zas- dan AIDS-a nova spodbujanja razvoja doline, ki ima sicer v osnutku dogovora poudarek na športni plati, gre za en mesec v javno razpravo, ki naj pokaže, ali je pot pravšnja ali ne, ali je želja po razvoju stvarna ali pa samo rado slišana in izgovorjena beseda. Dogovor je pretekli teden obravnaval jeseniški izvršni svet. Pokazalo se je, da so nekatera področja razvoja doline (omenjena je bila na primer športna, preventivna medicina) pozabljena, slišati pa je bilo tudi vprašanje, zakaj takšen pristop ožiti samo na dolino, ne pa tudi na mesto Jesenice in druge kraje občine, ki si prav tako zaslužijo naziv turistični. Res gre v tem primeru za uresničevanje programa razvoja doline in sklepa občinske skupščine, vendar vseeno tegab razmišljanja ne bi kazalo zavreči. Janez Komel pa je spraševal, ali je dobro, da naštevamo že konkretna imena. To je lahko nevarno zapiranje vrat, da nekdo, ki bi rad sodeloval ^ bi mogel zraven. Očital je p'n, ' rano razmišljanje v okviru si njih družbenih in gospodar^" razmer, premalo pa je upošti ^ nja prihodnosti, ki utegne I H sikaj spremeniti in dati vr vlogo sovlaganju, denarju, bičku in njim primernim pf jy cam. Sistem naj bo grajen L, odprtosti in obveznosti. kdor bo recimo v dolini gr mora svoje dobiti brez pr< mov (od lokacije in ostalih s naprej), vedeti pa tudi, kaj moral prispevati in za kU Sporazumevanje, vsaj kakr.yT| ga pri nas poznamo in kaki,81 izkušnje imamo z njim, v ai *°J, cioznejših načrtih ne pride v|ci štev, ampak le dogovorjen« a> spoštovane pravice in dolžn r*j ter interesi. Vrat si zato ne K j*1) zapirati, ne pred idejami in 1 pred sredstvi, tudi pred tisti ""a ki jih sedaj mogoče še ni na n 4? i; i J. Koš Ne pometjamo smeti pod preprogo Svetovna zdravstvena organizacija, ki je 1. december proglasila za svetovni dan AIDS-a, priporoča, da se o tej bolezni kar največ pogovarjamo. Kuga 20. stoletja se nezadržno širi, zato sprenevedanje, da je ni, že davno ni več na mestu. Vedenje, kako se je ubraniti, kako zaustaviti širjenje smrtonosnega virusa, množično vzgajanje in os-veščanje, so za zdaj najučinkovitejša orožja zoper širjenje AIDS-a. Črnoglede napovedi svetovne zdravstvene organizacije, da bo število obolelih za AIDS-om nenehno naraščalo, so se žal uresničile. Do 4. novembra letos je 142 držav prijavilo 124.114 bolnikov, obolelih za AIDS-om. Sodeč po statističnih podatkih smrtonosna bolezen najhuje razsaja v Združenih državah Amerike, kjer so prijavili 72 odstotkov vseh primerov, 88.233 bolnikov. 15 odstotkov obolelih je iz afriških držav, čeprav večina tamkajšnjih primerov niti ni prijavljena, 12 odstotkov pa iz Evrope. Edini evropski državi, kjer AIDS-a doslej še niso priznali, sta Albanija in San Marino. Oceanija in Azija po številu prijavljenih bolnikov sodita v dno te neslavne lestvice, vendar se tudi na njune podatke ne more-emo docela zanesti. Od leta 1985, kar smo tudi v Jugoslaviji priznali AIDS, je pri nas zabeleženih 58 obolelih za to boleznijo, 25 jih je že umrlo. 32 bolnikov so na novo odkrili letos. Večina med njimi je bodisi homoseksualcev bodisi biseksu-alcev, nekaj se jih je okužilo zaradi intravenoznega vbrizgavanja droge in hemofilitiki pri sprejemu tuje krvi. Slednje od januarja 1986, kar obvezno testirajo kri tudi na virus AIDS-a, ni več mogoče. Pet prijavljenih primerov AIDS-a v Sloveniji opominja na zloveščo prisotnost smrtonosnega virusa med nami. Z njim se ne spoprijemajo le medicinski strokovnjaki, temveč AIDS vse bolj postaja tudi sociološki pro- ta blem. Bolezen je med nami, * med ljudi ne sme zasejati p'Is' ke in nezaupanja. Institute (med njimi Zavod za zdravstev no in socialno varstvo ter R* C( križ) si prizadevajo, da bi B dem dopovedali, kaj je Alf,ls kako se širi in kako je moi zaustaviti pohod nevarnega, rusa. Več propagandnih a^N brošure, plakati in zloženk^ so na voljo vsakomur izmed j so večino prebivalstva že bra osvestili o AIDS-u. Za< zloženka RK prinaša navo kako ravnamo, če imamo v zini bolnika z AIDS-om. Ko' na novinarski konferenci | svetovnim dnevom AIDS-a darili strokovnjaki Zavoda zdravstveno in socialno vars' pa bodo o »kugi 20. stoletja« slej načrtno učili tudi v » AIDS se tiče vseh, tudi genef !o je, ki zdaj odrašča. ki d. z. zm Kako bo kadrovsko stara zveza komunistov ohranila avantgardnost Problem ni le organiziranost Radovljica, 28. novembra - Kako bomo uspešni pri partijski prenovi, kako bomo uresničevali sklepe 17. seje CK ZKJ in kako bomo še naprej zadržali avantgardnost? Tako nekako so se spraševali člani radovljiškega občinskega komiteja ZKS na zadnji seji, ko so obravnavali pobude za spremembo organiziranosti in na kateri so med drugim slišali za precej zaskrbljujoče podatke: kar 271 članov občinske organizacije ZK od 1548 je v zvezi komunistov že nad štirideset let, kar pomeni, da niso več rosno mladi, povprečna starost članov v krajevnih organizacijah je nad šestdeset let, do konca septembra je v ZK vstopilo vsega sedem mladih, iz njenih vrst je odšlo kar 87 članov, nekatere osnovne organizacije v krajevnih skupnostih (Srednja vas, Mošnje, Koprivnik...) pa bi lahko po statutu zaradi kadrovske šibkosti že razpustili... Čeprav je sprva razprava na seji potekala tako, kot da je glavni problem organiziranost, pa se je nazadnje le pokazalo, da so težave globlje in predvsem vsebinske narave. Eva Štravs je jasno in glasno povedala, da nimamo niti mladinskih organizacij, kaj šele mladih, ki bi se včlanili v ZK. Osnovni problem je ta, da zveza komunistov ni zanimiva za mlade. Velja ji le pritrditi: vsebina dela, predvsem pa soodgovornost ZK za družbeno in gospodarsko krizo so glavni razlog tudi za probleme organiziranosti, za kadrovsko šibkost in tudi za morebitne "bele" lise na terenu. " Kako ohraniti mrežo osnov- N *o nih organizacij po vsej občili I tem so si mnenja v radovlj1'()( občini še precej deljena. Nek* ^ ri zagovarjajo teritorialno I lo, drugi razne kombinacije seji občinskega komiteja 60 pooblastili komisijo za ofV niziianuai. m lu^voj, uct s pr«T porejanjem komunistov (it lovnih organizacij) usposablj: ohranja osnovne organizadl krajevnih skupnostih; sicef ^ so se strinjali, da je treba z °J] ^ nizacijsko prenovo poživiti metode dela. C. Zapio11"' 2. decembra 1988 spodarska gibanja v devetih mesecih 3. stran Hoimmj&moajis Edina svetla točka je izvoz 2! S. 23. novembra - Izvršilni odbor Medobčinske gospodarske zbornice za Gorenjsko je *ravnaval dve aktualni stvari, pregledali in ocenili so gospodarska gibanja v devetih mese-5 ^ letošnjega leta, ki so svetla le pri izvozu, saj je gorenjsko gospodarstvo ustavilo kar četr-2 j"0 suficita pri zunanjetrgovinski menjavi s konvertibilnim tržiščem. Hitreje kot v Sloveni-r' '"a Gorenjskem naraščajo izgube, napovedani so novi izgubarji konec leta, ko je v bi lan-\ *h ne bo več moč prikriti, največja je seveda v kranjski Iskri Telematiki, kjer znaša toliko, loUkor so izplačali za kosmate osebne dohodke, znesek pa je tolikšen, da ga tudi poslovne $ *nke ne bodo mogle pogoltniti. 4 ^^■1iM,Tgn^-^nmriw nnniiiii i> i n iiTnrnTtnrmnir—.....-"iiihniiifib tli* ........um ..... "-ijmu toizvodnja pada, nezaposlenost farašča , Poročila o gospodarskih gibanjih se pri las še vedno začenjajo s podatki o obsegu .^dustrijske proizvodnje, ki na Gorenjskem ^trajno pada že drugo leto. Septembra je kil ^ odstotkov nižja kot septembra lani, "ttobra pa 7,1 odstotek nižja, pri tem pa je ^trebno dodati, da je bila lani v tem času fibližno 5 odstotkov nižja kot leto poprej. J Orej lahko govorimo o 12 odstotnem padcu j 'bsega industrijske proizvodnje. Spočetka jj ?J ga razlagali predvsem s prenovo, katere j ''j niso več kilogrami in tone, temveč kako-"?st, sčasoma so postala tovrstna tolmače-j M vse tišja, kar govori o tem, da to ni edini 1" Poglavitni razlog. i) V devetih mesecih letošnjega leta je za- ti '°slenost v gorenjskem gospodarstvu upad- " za 1,5 odstotka, produktivnost je torej ip ■■ Padla za 6,2 odstotka. Nezaposlenost pa *jspešeno narašča, v Sloveniji je dosegla 3 ^stotke, kar pomeni, da je brez dela 25 taji Jjč ljudi, ocenjujejo pa, da presežki znašajo ^ 120 do 150 tisoč delavcev, po čemer bi ?hko sklepali, da je na Gorenjskem od 12 15 tisoč delavcev odveč. Po podatkih J^Upnosti za zaposlovanje sodeč, je takšna *ena le malce pretirana, saj je za prihod-'le leto napovedano, da bo 6.500 delavcev ^stalo presežek. Za primerjavo povejmo, \je lani presežek postalo v Sloveniji 5 ti-^ delavcev, na Gorenjskem pa dobrih ti-Žalostno pa je, da so na Gorenjskem "ed nezaposlenimi predvsem mladi; konec 'sePtembra je bilo brez dela 1.697 ljudi, kar t( 6 predstavljalo 1,87 odstotka zaposlenih, „ ?^d njimi pa je bilo kar polovico mladih, ki ji Scejo prvo zaposlitev. Četrtina slovenskega suficita Na zmanjšanje obsega proizvodnje je vsekakor vplivala manjša kupna moč na domačem trgu in s tem manjše povpraševanje, v svetu pa konjunktura traja še naprej in naročil ne manjka. Gorenjsko gospodarstvo je to s pridom izkoristilo, saj je izvoz stvarno porastel, še vedno pa ni povsem nadoknadil izpada pri domači prodaji. V desetih mesecih letošnjega leta je v primerjavi z enakim lanskim razdobjem celotni izvoz porasel za 18,4 odstotke (v Sloveniji za 16,1 odstotka), konvertibilni izvoz pa za 21,6 odstotkov (v Sloveniji za 17,2 odsto-ka). Pokritost celotnega uvoza z izvozom je bila na Gorenjskem 130,1 odstotna (v Slovenji 113,2 odstotna), na konvertibilnem tržišču pa 121,9 odstotna (v Slovenji 111,3 odstotna). Dodati velja še podatek, da je bila pokritost na klirinškem tržišču na Gorenjskem celo 181,3 odstotna (v Slovenji 124,6 odstotna). Iz te kopice podatkov, ki govore o tem, da je gorenjsko gospodarstvo izvozno dosti bolj upešno kot slovensko, velja izluščiti še otipljiv podatek, da je gorenjsko gospodarstvu pri trgovanju z Vzhodom ustavilo 31,03 milijonov dolarjev presežka, pri trgovanju z Zahodom pa 52,77 milijonov dolarjev presežka, kar predstavlja četrtino slovenskega presežka. Izgube naraščajo hitreje Finančni kazalci poslovanja gorenjskega gospodarstva prav tako kažejo na skromnejši fizični obseg proizvodnje. V devetim mesecih beleži celotni prihodek gorenjske- ga gospodarstva 166 odstotno rast, v Sloveniji 176 odstotno, porabljena sredstva 165 odstotno, v Sloveniji 174 odstotno in doseženi dohodek na Gorenjskem 169 odstotno, v Sloveniji 183 odstotno rast. Temu ustrezen je tudi porast izplačil čistih osebnih dohodkov, ki je bil na Gorenjskem 130 odstoten, v Sloveniji pa 137 odstoten. Obraten pa je porast pri izgubah, ki so na Gorenjskem večje za 186 odstotkov, v Sloveniji za 171 odstotkov, ter pri delu čistega dohodka, ki ga je gospodarstvo lahko namenilo za akumulacijo, saj je na Gorenjskem porast 145 odstoten, v Sloveniji pa 173 odstoten. Skratka izgube postajajo vse večja rakasta rana gorenjskega gospodarstva, ob devetih mesecih so znašale 70,7 milijard dinarjev, osredotočene so v kranjski Iskri Telematiki in jeseniški Železarni, v Telematiki so "pridelali" 44 milijard dinarjev izgube, torej več kot polovico gorenjske, znašala pa je toliko kot izplačila kosmatih osebnih dohodkov. Tako zajetnega zalogaja poslovne banke seveda ne bodo mogle pogoltniti, toliko težje, ker konec leta izgube napovedujejo tudi v nekaterih tekstilnih tovarnah, znani so problemi tržiškega BPT, vse pogosteje pa omenjajo tudi kranjski Tekstilindus. Morda bodo izgube tudi v kateri od lesnopredelovalnih tovarn, omenjajo tudi izdelavo električnih orodij. Od desetih uresničujejo le dva projekta Glede na poslovne rezultate seveda ni nič presenetljivega, da v gorenjskem gospodarstvu uresničujejo le dva od desetih velikih projektov in sicer v kranjski Savi in kranjskem IBI-ju, drugod jim primanjkuje denarja, tako dinarjev kot deviz. Za slovenski razvojni dinar je sicer prijavljenih z Gorenjske 14 projektov od skupno 77 slovenskih, vprašanje pa je seveda, koliko bo uresničenih. M. Volčjak (Onesnaževanje voda na Gorenjskem Čistilnih naprav še nimajo povsod rp*anj, 21. novembra - Odbor za stanovanjsko-komunalno gospo-1 „arsrvo in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici za 1 *orenjsko je na današnji seji namenil največ pozornosti informaciji v! čistilnih napravah in problematiki onesnaževanja gorenjskih vo-,e 'a- Kot je ugotovil, je Gorenjska pri čiščenju odpadnih voda korak n'red drugimi pokrajinami, vendar kljub napredku ni razlogov za k •adovoljstvo. Centralne čistilne naprave še nimajo niti v radovljiški H l'ti v tržiški občini, problematične pa so tudi zastarele čistilne na-ti^ave v gorenjski industriji. Čiščenje odpadnih voda je ji^jbolj urejeno v škofjeloški ob-Pii kjer delujeta poleg central-e čistilne naprave v Škof ji Loki " ^ čistilni napravi v Žireh in Zelnikih. Kranjska čistilna najava, ki je začela delovati pred °brima dvema letoma, je doslej *jela že dobršen del odplak iz ^ustrije in naselij. Tudi na Je-f jHicah so letos dobili centralno ?''Stilno napravo, vendar ima ob u'^cetku obratovanja še nekaj teši v radovljiški občini imajo td'Cer trj manjše naprave za čiš-j,nje odplak - eno v Bohinjski I''strici, drugo v Ribčevem lazu r Bohinjskem jezeru in tretjo v 'bnem, na izgradnjo centralne čistilne naprave pa se šele pripravljajo. Na najslabšem so v tržiški občini, kjer razen Kartona-žne tovarne lepenke vsi spuščajo neprečiščene odpadne vode v Tržiško Bistrico. Čiščenje odpadnih voda v gorenjski industriji je po podatkih referentke za varstvo okolja Bernarde Podlipnik iz Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske nasploh problematično. V večini industrijskih centrov imajo svoje čistilne naprave le večje tovarne. Ob tem je veliko naprav starih več kot deset let, zato zaradi zastarelosti in dotrajanosti terjajo preureditve. Ker je zelo težko dobiti po- li Jesenich prvič podelili \o ——-- fcnska priznanja inovatorjem p1 S?n'ce, november - Jeseniška raziskovalna skupnost je letos prvič p Iselila občinska priznanja in nagrade inovatorjem, odziv na razpis a bil najboljši, kar si je moč različno razlagati. t , Zlasti v Železarni že vrsto let posvečajo pozornost inovativni in j ^vojno-raziskovalni dejavnosti, vendar pa na Jesenicah doslej ni-ifi, Podeljevali občinskih inovacijskih priznanj, kakršne poznajo dru- ^1, datke o njihovem delovanju, tudi ni točnega pregleda o količinah in krajih odlaganja gošč iz čistilnih naprav. V škofjeloški občini si prizadevajo, kot je naglasil Ivan Kepic, da v čistilne naprave ne pritekajo z odplakami iz industrije škodljive snovi. Zato lahko po analiziranju gošč uporabljajo pregnito blato za gnojenje kmetijskih zemljišč. Vseeno ostaja problem odlaganja posebnih in nevarnih odpadkov nerešen. Ker ni urejenega odlagališča zanje, ostajajo na tovarniških dvoriščih sodi s kopico strupenih materialov. Šele ko bodo v industriji vedeli, kam z njimi, je moč pričakovati manj kršitev predpisov in boljše varovanje okolja. Razprava o problematiki čiščenja odpadnih voda je po eni strani opozorila, da je inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem zakonodaje prešibek, še vedno pa je premila tudi kaznovalna politika. Po drugi strani je prevladalo mnenje, da samo sankcioniranje kršitev ne bo odpravilo vseh problemov; boljšo tehnološko razvitost in s tem tudi večjo ekološko disciplino bo namreč moč doseči le ob višji ravni celotnega družbenega razvoja. Glede na zahtevnost izgradnje čistilnih naprav so v odboru še ocenili, da je Gorenjska v kratkem času v primerjavi z drugimi pokrajinami dosegla velik napredek, a bo vseeno morala vztrajati naprej. Stojan Saje Priznanje Ilovarju na Gorenjskem. Pri občinski raziskovalni skupnosti so se zato Ar'Očili, da jih uvedejo in letos so jih podelili prvič. Odziv na razpis } bil najboljši, kar si lahko razlagamo s premajhnim interesom odpornih, pomanjkanjem inovacij ali pa s slabo obveščenostjo. Karkoli že, verjetno se bodo priznanja postopoma le uveljavila. *^ , Prvo nagrado za inovacijo sta prejela Edo Dolžan in Jože Mer-K,i iz jeseniške Železarne in sicer za zamenjavo drsnih obračalnih * vodk z novimi valjčnimi obračalnimi odvodkami. Drugo nagrado q. prejeli Silvo Bradaškija, Bogdan Bricelj, Vojko Mali, Stanko tf a^ m Prane Pukl iz Železarne za izdelavo nove regulacijske hi-' L^sti pomika pri trgalnem stroju. Tretjo nagrado pa je prejel Čedo-i|J, jjj. Miloševič iz jeseniškega Kovina za projektiranje in izdelavo oro-ji' {>J ?a lopatice na osnovi globokega vleka osnovnega materiala za UI 'tonove turbine, za projektiranje in izdelavo malih vodnih elek-xi\ ^° ^ kilovatov moči in za projektiranje in izdelavo priprave za (..^rnatsko uporabo krakov na ohišje ventilov za avtomatsko indu-ffijo. '%8 Na področju razvojno-raziskovalnega dela so podelili le prvo d ^Šrado, prejeli so jo Jože Arh, Anton Šteblaj in Jože Triplat iz Zele-t gffrie za tehnologijo izdelave jekla za elektrodno žico in vlivanje v ladice na konti napravi v jeklarni 1. ki h spodbudno je, da imajo na Jesenicah tudi mlade raziskovalce, *t& • JaJ° seveda s pomočjo mentorjev. Nagradi sta prejela: Aleš Mli-^rič, učenec drugega letnika jeseniškega srednješolskega centra za K^skavo učinkov v pozidni rutici pod mentorstvom Vioe Markež in £ rut Novak, učenec tretjega letnika za izračun dodatkov legur k je-tii 1^ ^ pomočjo računalnika pod mentorstvom Franca Novaka in Izto-y ^°laka. Jank0 Rabič Škofja Loka, 16. novembra - Ko so člani občinske vlade v torek obravnavali prvo trimesečno poročilo o uresničevanju ukrepa družbenega varstva v Gradiso-vih Lesnopredelovalnih obratih na Trati, so dali priznanje "prisilnemu upravitelju" Leopoldu Ilovarju, ki je prekinil tok slabega dela in izgub. Drobna zanimivost: Leopold Ilovar v tem času ni izkoristil nobenega posebnega pooblastila, ki mu sicer gre po ukrepu družbenega varstva, razen za premeščanje delavcev na druga dela. In še tole: delavski svet traja največ eno uro, vse družbenopolitične organizacije pa se sestajajo zunaj delovnega časa. Delavci so pripravljeni delati tudi po 12 ur in vse sobote, da bi vrnili zapravljeno zaupanje in ugled kupcev. V Gradisu ne pridelujejo več izgub, nasprotno, z več dela in prodaje, so že uspeli oblikovati sklade in spraviti prej nizke plače na povprečje delovne organizacije in panoge. Zadnje mesece bodo plače še povečevali predvidoma za dvajset odstotkov na mesec. Za prihodnje leto imajo tovarniški urnik v glavnem že napolnjen z naročili, tako da se jim podobnih težav, kot so jih imeli zadnji dve leti, skoraj ni več bati. Zlasti ne, če bodo imeli srečno roko pri izbiri direktorja, ki bo prevzel mesto za "prisilnim upraviteljem". Zaenkrat ostaja odprto predvsem vprašanje tozdovega dolga; Gradisova Interna banka je pristala na začasni odlog vračila 1,2 milijarde dinarjev, ki naj bi jih kasneje v svoje breme prevzela delovna organizacija. V toz-du si tudi prizadevajo dobiti od države 603.000 dolarjev, kolikor so jih zaslužili v Iraku, pa jim jih še nihče ni plačal. S tem bi svoje denarne zagate rešili. Rešiti pa morajo še nekatere kadrovske probleme, zlasti v finančni službi in vodenju tozda, pripraviti pa bo treba tudi sanacijski in razvojni program. Zaključimo z besedami Leopolda Ilovarja: »Do 30. junija 1989, kolikor lahko velja ukrep družbenega varstva, je lahko tozd v vrhu tovrstnih podjetij v Sloveniji in tudi v Jugoslaviji...« H. Jelovčan Psovka naj postane čast Gospodarska reforma bo marsikatero stvar (tudi politike) postavila na glavo, beseda direktor ne bo več psovka, temveč čast. Kdor se spomni spodletelih poskusov gospodarskih reform, ki jih v preteklih desetletjih pri nas ni manjkajo, pomni, kakšen vihar jih je odnesel in kaj je pometel s sabo. Ko zdaj poslušam visokoleteče in visokodoneče besede o neobhodnosti gospodarske reforme, ki bo prebudila podjetništvo, se spomnim svojih študentskih let in drobnih zgodbic, kako je bilo v sedemdesetih letih zatrto. Na politični fakulteti je osrednja tema postalo odmiranje države, zavržena pa so bila Rusova in Jerovškova predavanja, ki so nam s sociološkega in političnega vidika vcepljala prav podjetništvo. Prijateljica, ki je študirala pravo, je pogrnila na izpitu, ker je še vedno uporabljala besedo podjetje namesto organizacija združenega dela. Novega izrazoslovja med nami še nihče ni obvladal, vsevprek smo ugibali, ko smo gasili njeno jezo Pod lipo, kaj je osnovna enota: organizacija združenega dela ali delovna organizacija. Jeza se je sprevrgla v smeh, ko se nam je pridružila prijateljica, ki je študirala na pedagoški akademiji inje prav tako padla na svojem zadnjem izpitu, ker ni vedela, kaj pomeni beseda sis, spraševalec pa je seveda namenoma uporabil kratico. V študentskih glavah je seveda stvari lažje spreminjati in novo izrazoslovje smo zapopadli s humorjem na ustih, bolj kot nova terminologija nas je zlasti na politični fakulteti jezila spremenjena vsebina predavanj in predavalnice so postajale vse bolj prazne. V naših glavah so seveda ostale usedline, ki se jih bomo morali zdaj znebiti. Seveda pa se jih bomo lažje, kot vsi tisti, ki so te spremembe morali zapopasti med delom, ne med študijem, saj se je na njihovih hrbtih lomilo danes spet tako opevano podjetništvo. Kdove koliko direktorjev je po hajki, v kateri je beseda direktor postala psovka, ostalo zagrenjenih, kako nam je vsem skupaj blatenje managerstva, bi rekli po novem, ostalo pod kožo. Beseda, ki se je tako dolgo morala valjati v blatu in si je vsaj za silo pomagala z izrazom individualni poslovodni organ, naj bi torej zdaj postala čast, direktorji (managerji) naj bi dobili vso podporo in oblast za izpeljavo gospodarske reforme. Morda se zdi na prvi pogled to besedno igranje postranskega pomena, toda kaj ne kaže zelo jasno, kako težka, zelo težka bo gospodarska reforma, saj ne bodo zadoščali novi zakoni, stvari se bodo morale spremeniti v naših glavah. Kaj niso torej vsaj kančka sočustva vredni politiki, ki so se zdaj morali postaviti na glavo, s privoščljivostjo pa jih opazujemo in ocenjujemo, kako močne imajo pri tej stoji roke. M. Volčjak IZ COSPODARSKECA SVETA Gospodarske združbe na Madžarskem Z novim letom bo na Madžarskem začel veljati zakon o gospodarskih združbah, ki med drugim dovoljuje transfer dobička in likvidacijskega deleža v enaki valuti, v kakršni je bila vplačana udeležba. Madžarska se z njim želi odpreti tujemu gospodarstvu in kar najbolj omogočiti vlaganja tujih sredstev. Novi zakon urejuje javne trgovinske združbe, komanditne združbe, družbe z omejeno zavezo in delniške družbe zelo podobno kot kapitalistične zakonodaje, tu in tam pa upošteva specifičnosti socialistične družbene ureditve. Angleže privablja Kopaonik Na Kopaonik bo letošnjo zimo prišlo okrog 10 tisoč turistov iz Velike Britanije, samo Yugotours je tam že prodal 6.500 zimskih aranžmajev. Veliko zaslug, da bo to zimo na Kopaoniku veliko več angleških gostov ima seveda mednarodna letalska povezava, ki jo bo JAT uvedel sredi tega meseca in bo enkrat tedensko povezovala London z Nisem. JAT pa namerava odpreti še eno novo mednarodno linijo in sicer Glasgow - Niš. Slovenskim smučiščem, kjer je bilo zadnja leta moč srečati vse več angleških turistov, torej postaja Kopaonik resen konkurent. Drugačna inflacija V zadnjem času tudi v Sovjetski zvezi priznavajo, da imajo inflacijo. Po besedah finančnega ministra naj bi se gibala med 0,9 in 1,5 odstotka. Pravijo pa, da jo je težko določiti, ker nimajo za to ustreznih indeksov, sedanji podatki temeljijo na izračunih na podlagi različnih blagovnih košar. Finančni minister tudi pravi, da je sovjetska inflacija drugačna kot v zahodnih državah,, za njihovo je bolj značilno, da cenejši izdelki izginejo s trga in manj dviganje cen, zato so za sovjetsko inflacijo značilne strukturne spremembe trga. N 0 Y 9 S i* Bombažne tkanine, ki se ne mečkajo Kemiki ameriškega kmetijskega ministrstva so odkrili možnost izdelave 100 odstotne bombažne tkanine, ki se ne mečka. Enako kot tkanine, izdelane iz mešanice surovin, te vrste čistega bombaža izdelujejo z nestrupenimi polikarboksilnimi kislinami, ki se vežejo na molekule celuloze v bombažu, narede tkanino za 20 odstotkov močnejšo in omogočijo preprostejše vzdrževanje. Doslej so v proizvodnji tkanin, ki se ne mečkajo, uporabljali formaldehide, ki pa so izredno rakotvorni. Po novem postopku nastane tkanina, ki se ne mečka niti po 65 pranjih, je pa tudi močnejša od tkanin, obdelanih s formaldehidi, saj katalizatorji, ki jih uporabijo v postopku, delno razkroje molekule celuloze. Tako pripravljeno tkanino je lažje barvati z osnovnimi barvami. Poskusi s krompirjem , V Sredozemlju delajo poskuse z različnimi vrstami semenskega krompirja, ki so ga vzgojili v Britaniji. Pri njih sodelujejo Portugalska, Španija, Ciper, Izrael, Alžirija in Egipt. Škotski inštitut za znanstveno raziskovanje posevkov, ki preizkuša že obstoječe sorte, goji tudi izpopolnjene klone za poskusno gojenje. Številni so že pokazali zmožnost, da močno povečajo pridelek semenskega krompirja, ki ga izvozijo za 14 milijonov funtov letno. Enota v Železnikih najboljša - Praznično je bilo konec novembra, pred dnevom republike, tudi v Ljubljanski banki Temeljni banki Gorenjske Kranj. V sredo, 23. novembra, so v prostorih centralne banke v Kranju svečano proglasili najboljšo organizacijsko enoto na Gorenjskem. Ko so prvič začeli ocenjevati bančne enote na Gorenjskem, so prvo mesto in nagrado za urejeno in dobro organizirano delo ter za prijaznost dobile zaposlene v bančni enoti v Bohinjski Bistrici. Tokrat pa je posebna komisija prisodila takšno priznanje in nagrado, ki jo je izročil predsednik sveta varčevalcev Andrej Babic, zaposlenim v enoti v Železnikih (na sliki). Dva dni po tem, v petek dopoldne, pa je bilo slovesno tudi v Mojstrani, ko so odprli pionirsko hranilnico. - A. Ž.- Foto: F. Perdan Bohinjci o spremembah razvojnih načrtov in prostorskih pogojih Domačine skrbijo omejitve Bohinjska Bistrica, 24. novembra - Ker v radovljiški občini spreminjajo in dopolnjujejo dolgoročni in srednjeročni družbeni plan, potekajo po občini javne razprave o osnutku, ki ga predlaga izvršni svet. V Bohinju so (minuli četrtek) hkrati razpravljali tudi o prostorsko ureditvenih pogojih za območje Bohinja, vendar je bila razprava po sili razmer omejena, ker Urbanistični inštitut Slovenije še ni izdelal tovrstnih pogojev za Triglavski narodni park. Domačine pa kajpak najbolj skrbi to, kakšne bodo omejitve parka. Najpomembnejše spremembe razvojnih načrtov, ki zadevajo Bohinj, so na področju turizma ter stanovanjskega, komunalnega in cestnega gospodarstva. Alpetourova delovna organizacija Gostinstvo načrtuje posodobitev hotela Pod Voglom, Ski hotela in hotela Bellevue ter restavracije Črna prst, dograditev hotela Jezero, izgradnjo objekta s 150 ležišči v bližini hotela Bellevue, pripravljalna dela za kamp Polje, ureditev (skupaj z ostalimi gostinskimi organizacijami) čolnarne, kopališča in prireditvenega prostora Pod skalco. Žičničarji bodo presodili o tem, kateri dostop na Vogel bi bil najboljši, kje širiti smučišča in kako rešiti problem oskrbe z vodo in odvajanja odplak. Ker naj bi postopoma v skladu z zakonom preselili iz osrednjega območja Triglavskega narodnega parka vse dejavnosti, ki tja ne sodijo, bodo za taborniške potrebe rezervirali novo območje nad Ribčevim lazom. Ta opredelitev nekoliko omejuje tudi Alpetour, ki želi porušiti hotel Pod Voglom (s 65 ležišči) in na njegovem mestu zgraditi novega s 120 do 150 ležišči. Ker povečevanje zmogljivosti ni dovoljeno, bi morali za to "žrtvovati" bližnjo depandanso ali se preseliti na drugo lokacijo, izven osrednjega območja parka. V Alpetouru se ob vsem tem tudi zavedajo, da so njihovi načrti preobsežni in da jih sami ne bodo zmogli uresničiti, vendar računajo na možnost tujih denarnih virov; nenazadnje pa velja tudi nučelo, da si samo z nekimi papirji ne splača za pet let zavezati rok. V razpravi se je tudi pokazalo, da Bohinjci niso najbolj navdušeni nad tem, da bi izboljšanje oskrbe z vodo na Ravnah in okrepitev zajetja na Vojah prenesli iz sedanjega srednjeročnega obdobja v naslednjo petletko. C. Zaplotnik Tečaj ročnih del Kranj - V kulturni komisiji krajevne skupnosti Vodovodni stolp so se tudi letos odločili, da organizirajo tečaj za učenje pletenja, kvačkanja in kleklanja. Interesenti se lahko prijavijo do 13. decembra v tajništvu krajevne skupnosti. Prispevek za tečaj, ki bo vsak petek od 18. do 20. ure v prostorih krajevne skupnosti Vodovodni stolp, znaša 25.000 dinarjev. Izdelke, ki jih bodo naredili na tečaju, bodo potem razstavili na razstavi ob dnevu žena prihodnje leto. A 2. Večer ljudskih godcev Kranj — V soboto, 3. decembra, ob 18. uri bo v Delavskem domu v Kranju (vhod 6) 2. večer ljudskih godcev. Vstopnice so naprodaj v predprodaji v Knjigarni Simon Jenko, pri Kompasu in Turističnem društvu Kranj, na voljo pa bodo tudi uro pred predstavo pred vhodom v dvorano. Vabljeni! Opravičilo V torek, 22. novembra, smo v posebnem reportažnem zapisu v Gorenjskem glasu na dveh straneh predstavili, kaj vse smo počeli na Novinarskem večeru, ki smo ga imeli 20. novembra v Gorenji vasi. Žal, tudi tokrat ni šlo brez tiskarskega škrata. Med tistimi, ki so prispevali nagrade, je izpadel akademski slikar Ive Šubic, med nastopajočimi v kulturnem delu prireditve pa Gorenjevaški oktet. 25-letnica turizma v Naklem - Ko so novembra v Naklem proslavljali 25-letnico ustanovitve turističnega društva, so po otvoritvi razstave na slavnostni akademiji v domu Kokrškega bataljona podelili tudi posebna priznanja. Dobili so jih Marija Gros, Marija Marinšek, Ivan Kalan, Metod Novak, Viki NikaČ, Franc Dolinar, Miha Štefe, Janez Vovk, Boris Udovč, Franc Jelovčan, Marija Ko-kalj, Mira Papler, Marija Markič, Francka Križnar, Tončka Zelnik, Ivanka in Tone Černilec, Dora Jelovčan, Ivanka Legat, Ivanka Sušnik in Tone Grašič. Posebno priznanje je dobil tudi predsednik društva Franc Križnar. Na sliki: Franc Križnar izroča priznanje Tonetu Grašiču. - D. P. - Foto: G. Sinik ureja ANDREJ ŽALAH V krajevni skupnosti Šenčur praznujejo Trije programi, trije gradbeni odbori Šenčur, 1. decembra - S propagandno vožnjo Avtomoto društva, ki bo ob 9. uri, se v nedeljo, 4. decembra, v krajevni skupnosti Šenčur v kranjski občini začenja teden prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku. Prebivalci Srednje vasi in Šenčurja se namreč vsako leto v začetku decembra, ko imajo krajevni praznik, spomnijo tistega 10. decembra 1942, ko je bila v Šenčurju ustanovljena Kokrška četa. Tudi letos so krajevna skupnost, organizacije in društva pripravili več prireditev. Tako bo na primer v ponedeljek popoldne v šoli tekmovanje v odbojki, v torek pa v športnem domu namiznoteniški turnir. Med ostalimi prireditvami bo v sredo ob 18. uri slavnostna seja krajevne skupnosti v Domu upokojencev, v soboto, 10. decembra, ob 18. uri pa bo v Domu Kokrške čete osrednja proslava s kulturnim programom. Podelili pa bodo tudi vsakoletna priznanja. Primestna krajevna skupnost Šenčur v kranjski občini postaja vse večja. Novo,naselje med Šenčurjem in Srednjo vasjo, ki dobiva vse bolj celovito končno podobo, bo število prebivalcev (zdaj jih je že blizu 2800) kmalu še povečalo. Za tako veliko krajevno skupnost pa je dosledno uresničevanje srednjeročnega in letnih programov zelo pomembno. Kakršnakoli zamuda, ali neu-resničitev začrtanega programa, je lahko kaj hitro vzrok za nezadovoljstvo. Čeprav imajo, kar se tiče letošnjega programa, v vodstvu krajevne skupnosti nekaj pripomb, pa so z delom, in predvsem z zastavljenimi akcijami, v glavnem zadovoljni. vek, ostali pa v obrokih. Tako smo z dentfj jem že kupili in s prostovoljnim delom tu* že postavili zraven pošte tipski montaž* objekt za telefonsko centralo. Nabavljen* imamo tudi že okrog 90 odstotkov vseh p** trebnih kablov. Največ denarja pa smo p°J rabili za plačilo centrale. Čez zimo nas za zavrteli kar v ugledni družbi drugih evropskih filmov. **ot se mi zdi, je prijavljen tu-|*i za berlinski filmski festival, •js pa bo izbran, še ne vem. Vsekakor mislim, da svoje zimske poti še ni končal.« Ne le za zadnji film, ki te W potuje po slovenskih kinematografih, tudi za nekatere druge vaše filme je značilno, da sami napišete scenarij ali Pa ste vsaj soavtor. Večinoma 8% ukvarjate prav s sodobnimi »Na film gledam avtorsko. Na neki način pač skušam povedati, kar mislim, najlažje pa [■to naredim, če sam napišem Scenarij. Res je tudi Odpadnik Sodobna tema, pravzaprav .i^na osnovo v resničnih dogajanjih; bolj natančno rečeno, Resnični so bili motivi, te sem $*oral. Teden dni sem v Mariboru zbiral podatke, se pogovarjal z ljudmi, pričami nekih dogodkov, ki sem jih potem uporabil v filmu. Takrat v Mariboru seveda še ni bilo nobenih štrajkov, s filmom sem jih jfe predvidel. Nekateri dogodki 8°. kot temu rečemo, enostavno v zraku, prej ali slej se zgodijo. O vprašanjih, ki zadelajo vojsko, sem posnel televizijski film Sonce za dva po šti-ri leta starem scenariju Dušana Jovanovića že pred dvema letoma, dogodki pa so izbruhnili na plan letos...« Vedno ste se lotevali družbenih dram, podobnih, kot je zadnji film Odpadnik. Je to nekakšna filmska izkaznica Boža Šprajca? »Z Odpadnikom se zaokro-ža nekakšna trilogija družbenih dram. Da bo nekakšna trilogija, tega seveda prej nisem vedel, vidim pa sedaj. Začelo se je s filmoma Krč in Dih. To, kar zdaj delam, snemam televizijsko nadaljevanko tudi po svojem scenariju, je že nekaj drugega, mehkejšega, povedanega na dosti bolj ljubezniv način, povedanega tudi z dobršno mero samoironije na račun generacije, ki ji tudi sam pripadam. Odpadnik pa je trd, moški film, grob in nasilen, pač v sozvočju s časom, ki ga živimo, je skratka političen film. Ni namreč mogoče delati filmov in živeti izven politike, ki je, to si pač moramo priznati, označila teh naših dvajset in toliko let.« Ali je lahko film s svojo univerzalno govorico kaj več kot le sporočilo časa? »Ne vem, da bi lahko kak film vplival na družbo, na dogodke v njej. Pač pa lahko neko duhovno, intelektualno klimo ustvarja skupaj z literaturo in nekaterimi mediji, pojavi, kar se zdaj pri nas dogaja in kar posledično opažamo pri drugačni smeri slovenske politike. Mislim, da je odjek tega, kar se v duhovnem svetu zdaj dogaja, dobro prepoznaven, direktnega vpliva pa seveda po moje ni. S filmom pač ne moreš spreminjati stvari v družbi. Toda, če hočeš govoriti o svojem času, se je pač treba lotevati stvari, ki so prav zdaj kri- .zenice - V prvem nadstropju Kosove graščine je še do 11. decem-ra odprta razstava Slovenski gledališki portret. Portreti znanih *Jj°Venskih gledaliških umetnikov, ki jih hrani Slovenski gledališki I^Uzej v Ljubljani, so zanimiva in vsaj dvakrat pomembna zbirka -J** dokument in umetniško pričevanje o pomembnih osebnostih iz redališkega življenja in kot posebna zvrst portreta v risbi, akvare-jj!1 gvašu, temperi, olju in v kiparskih materialih - mavcu, žgani gli-} *n bronu. Z ikonografskega vidika kaže razstava zanimivo 'po-S^njkljivost' - portreti večine igralk in igralcev so zasnovani kot J^sične meščanske portretne upodobitve, brez atributov ali vsaj VjUz»j na poslanstvo in poklic, ki so ga portretiranci opravljali. 'Pra-J gledališkiO portret predstavlja le nekaj primerkov: množična ka-j^atura Maksima Gasparija Slovenska Talija 1912 - 1913, Zajcev • P znamenitega Danila v vlogi Julija Cezarja, Pahorjevo Miro Nef-Q ' Danilovo kot Britto v Strindbergovi Nevesti s krono in seveda Oršetov plesni par Pio in Pina Mlakarja. - Foto: F. Perdan zne, mejne. Take pa so vse radikalne stvari, ki se dogajajo v nekaterih delovnih organizacijah, kot je to prikazano v Odpadniku. Scenarij za ta film sem napisal iz globokega razočaranja nad stvarmi, ki so se v družbi dogajale in tudi z neko slutnjo katastrofe, ki se tej družbi obeta. Mislim namreč, da smo šele na poti k vrelišču krize, kjer se bodo resnične drame šele dogajale. Ne samo jaz, tudi drugi iz moje generacije, so doživljali nekatere dogodke kot osebne travme, kot razočaranja nad stvarmi, v katere smo globoko verjeli, iz tega razoračanja je nastal tudi Odpadnik.« Toda inovator Oto Kern, junak oziroma antijunak filma, se odloči za zelo radikalno razrešitev svojih razočaranj. Je to izhod? »Ne, ni izhod. Rešitev pač ni v tem, da nekaj ljudi postre-liš, se odločiš za samouniče-nje, ki poravna vse. Toda pri takem načinu ostane le nič. S takim radikalizmom je sicer zaznamovana evropska preteklost zadnjih dvajsetih let. Film Odpadnik je izrazita metafora, ki skozi tovarniško dvorišče govori o dvorišču jugoslovanske družbe. Skozi zgodbo posameznika, ki je v določenem okolju brez moči, govori, da to ni prava pot. Sa-mouničenje to pač nikoli ni bilo in ne bo. Razmisliti je treba o drugačni poti, na ta razmislek napotuje moj film.« Trenutno snemate televizijsko nadaljevanko, za kakšno temo gre? »Po mojem scenariju zdaj nastaja nadaljevanka z naslovom Pripovedke iz medenega cvetličnjaka. Nadaljevanko sestavlja pet epizod dolgih po sedemdeset in osemdeset minut. Že to kaže, da se je ljubljanska televizija odločila za enega največjih projektov v zadnjih desetih letih. Snemati smo začeli novembra, nadaljevanka pa bo na sporedu konec prihodnjega leta. Gre za pripoved o treh mladih ljudeh, ki svoje življenje zastavijo v letu 1968 revolucionarno, pa se jim kot se dogaja v življenju, le-to sprevrže v svoje nasprotje. Skratka spet sodobna tema, dogaja se v Ljubljani v zadnjih dvajsetih letih. Konec je, ne tega ne povem, je pa na vsak način krvav. Sedanjost je res groba, nasilna, realistična pač. Se vam ne zazdi včasih, da bi se morda radi ustvarjalno oddahnili pri kakšnem drugačnem filmu, s kakšno drugo, manj sodobno temo? »V zadnjem času si res morda želim delati kaj drugačnega. Pri roki ima sinopsis za komedijo. Že ta nadaljevanka, ki jo zdaj snemam, je drugačna. Morda bi res že moral posneti kakšen lep ljubezenski film. Pravzaprav ne vem, kakšen bo moj naslednji film. Če bom še snemal, bodo ti filmi vsekakor drugačni; še vedno moji, s šprajcarskim pečatom, a vsekakor drugačni. Čas je že, da obrnem svoj filmski list.« Lea Mencinger Zaključni prizor iz slovenskega filma Odpadnik, režiserja Boža Šprajca. SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN Kranj - Pred nedavnim organizirano občinsko srečanje folklornih skupin kranjske občine je po mnenju tričlanske strokovne žirije pokazalo napredek. Srečanja se sicer niso udeležile tri od sedmih folklornih skupin in sicer z Visokega, iz Preddvora in iz Nemilj - Podblice. Ostale skupine pa so prikazale svoje nove plese, glasbene priredbe, noše ter pesmi in običaje. Folklorna skupina Iskra iz Kranja se je predstavila s primorskimi plesi. Uigrana in zveneča glasbena spremljava je dajala že rutiniranim plesalcem potrebno življenjsko radost in sproščenost. Folklorna skupina Lipa - TD Kokrica je zaplesala pustne plese s Ptujskega polja in obronkov Haloz, kjer poleg razgibanih plesov ne manjka niti maškar niti kurenta. Lipa je najmlajša folklorna skupina, ki pa obeta. Da po zimi pride pomlad, so s plesi povedali rutinirani plesalci najstarejše nastopajoče skupine KUD Sava Kranj. Ob kvalitetni glasbeni spremljavi tamburašev iz Reteč so predstavili belokranjsko jurjevanje. Srečanje je zaključila folklorna skupina s Primskovega z gorenjskimi plesi in prikazom nekdaj običajnega večernega dela -pletenjem košev in izdelovanjem škafov. V zelo urejenih nošah so s prikazom običajev potrdili pravilno pot dvojega delovanja. Sašo Zupan GODCI IZ REZIJE Ljubljana - V okviru prireditve Druga godba bo jutri, v soboto, 3. decembra, ob 19.30 v Viteški dvorani Križank celovečerni koncert Godcev iz Rezije oziroma Gruppe folcloristice val Resia. Glasbena tradicija, ki s svojo arhaičnostjo in posebnostjo v Evropi nima primerjave, predstavlja nadaljevanje pred 150 leti organizirane folklorne skupine. Leta 1838 so namreč Rezijani, prebivalci lepe doline pod Kaninom na italijanski strani meje, prvič zaplesali ob zvokih citire in bunkule svoj starodavni ples 'contredance' v Vidmu pred samim cesarjem. - Koncert, ki ga organizirata Center interesnih dejavnosti mladih Ljubljane in Glasbena mladina Slovenije, bo tudi v celoti posnet, kaseta iz serije Druga godba pa naj bi izšla še letos. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši je odprta razstava Sodobna prizadevanja za likovno opremo Prešernove knjige in Krst pri Savici Ivana Seljaka - Čopiča. V galerijskih prostorih mestne hiše pa je na ogled likovna razstava likovnih umetnikov iz Zemuna. V Stebriščni dvorani Mestne hiše pa je na ogled razstava Miniature z Julijskih Alp v letih 1915 - 1917, ki jo je pripravil Mali vojni muzej iz Boh. Bistrice. V Prešernovem gledališču bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 19.30 slovesnost, na kateri bodo podelili Prešernove plakete za leto 1988. V kulturnem sporedu bo nastopilo Prešernovo gledališče s predstavo E. Kurenta Pravljica o Vesni. Jutri, v soboto, 3. decembra, ob 19. uri bo v gradu Kieselstein tradicionalni 9. literarni večer ob obletnici Prešernovega rojstva, ki ga pripravlja literarna skupina Iskra - Kranj. Svoje pesmi bo predstavilo enajst avtorjev, ki|jobodo predstavili recitatorji. Sodelujeta tudi glasbenika Matej Jocif - violina in Bojan Valentinčič -kitara. Program povezuje Anka Demšar. V torek, 5. decembra, ob 20. uri bodo v gradu Kieselstein ponovili plesno - gledališko predstavo po dramski predlogi S. Becket-ta Prihaja in odhaja v izvedbi gledališča MAS. V galeriji Kavka razstavlja akad. slikar Drago Bušičiz Zagreba plastike iz žgane gline. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnih del članov Dolik. V galeriji Kosove graščine sta odprti razstavi Slovenski gledališki portret in razstava grafičnih listov Miheliča, Globočnika, Klemenčiča in Pirnata. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja Janez Hafner. Na OŠ Cvetko Golar so na ogled kipi Petra Jovanoviča. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. ŽELEZNIKI - V salonu pohištva Alples razstavlja akad. slikarka Jana Dolenc. DOMŽALE - Danes, v petek, ob 19.30 bo v veliki dvorani Glasbene šole Domžale koncert Slovenskih madrigalistov pod vodstvom dirigenta Janeza Boleta z naslovom Zemlja slovenska, zemljica sveta... V torek, 6. decembra, ob 19.30 bodo koncert ponovili v Narodni galeriji v Ljubljani. Danes, v petek, ob 18. uri bodo v galeriji Knjižnice Domžale odprli razstavo akad. slikarke Majde Lužar. VRBA — Jutri, v soboto, ob 18. uri bo v Prešernovi rojstni hiši počastitev obletnice rojstva dr. Franceta Prešerna. Recital je pripravil igralec Marko Simčič. Kranj - V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava Sodobna prizadevanja za likovno opremo Prešernove knjige in originalna dela Ivana Seljaka - Čopiča za Prešernovo knjigo Krst pri Savici. Prešernove pesmi so že zgodaj spodbudile različne likovne ustvarjalce, med njimi na primer Miho Maleša, ki je Sonetni venec upodobil v tridesetih linorezih, že leta 1937. Seljakov Krst pri Savici na razstavi ni prikazan le v končni izdelavi, pač pa v različnih fazah slikarjevega ustvarjanja ter v različnih tehnikah. Slikar je pri predelavi Prešernove besede v likovno govorico izdelal preko 300 skic in risb za dokončno upodobitev, ki obsega 34 celostranskih barvnih ilustracij. - Ilustracija kot sestavni del opreme knjižne izdaje ima poleg estetskega seveda tudi vzgojni pomen, pri katerem prav ilustracija poskuša prispevati k popularizaciji in razumevanju literarne umetnine - zlasti mlademu bralcu, ki mu je Seljako-va upodobitev Krsta pri Savici tudi namenjena. - Foto: F.Perdan Miroslav Pilj ZAKAJ NA JESENICAH Jesenice - Pred kratkim - v okviru Čufarjevih dnevov - so v Gledališču Tone Čufar uprizorili enodejanko ZAKAJ avtorja Miroslava Pilja, sedemindvajsetletnega Sarajevčana. Kako to, da je vaše delo priromalo prav v Slovenijo? »Neresno, pustolovsko. Namesto da razlagam na dolgo - tule je recept za mlade avtorje: vzameš najnovejši telefonski imenik, ga dobro pretreseš, dodaš malce fantazije in poslovnega smisla, dve žlici železa za uspeh, vtakneš tekst v ovitek in priložiš še pismo z biografijo in prošnjo, naj vendar kdo tekst tudi prebere - ter čakaš na odgovor.« Kako je bilo z odgovori? »Sama tišina od vsepovsod, le z Jesenic je prišel odgovor, vljuden, ljubezniv, pritrdilen. Tekst sem napisal že pred tremi leti, za nekaj časa celo pozabil nanj, lani pa sem ga vnovič vzel v roke ga nekoliko predelal ter poslal v svet« Krstno uprizoritev ste spremljali tudi sami - s kakšnimi občutki? »Z veseljem in tudi tesnobno radovednostjo, kaj bo iz teksta naredil režiser. Enodejanka namreč ponuja različne možnosti, lahko se jo uprizori tudi povsem komorno. A s tem, kar je naredil režiser Peter Militarov, sem izredno zadovoljen. Z domiselnimi efekti je delu dodal svojstveno nadgradnjo.« Kakšni so se vam zdeli igralci? »Daleč presegajo tisto, čemur pravimo amaterski nivo. Presenetila sta me njihov žar, predanost in uživanje v vlogi. Z veliko domišljije in utemeljene duhovitosti jim je pomagala tudi Anne Čeh s svojimi kostumi.« Je Zakaj vaš prvenec? »Da. Prav tako kot prvo sodi v teater absurda tudi moje drugo delo z naslovom Tako. Tretje delo Tovariši pa nastaja na bolj realistični osnovi. Slišal sem, da nameravajo Zakaj uprizoriti tudi v sarajevskem Kamernom teatru.« Se pravi, da boste osvojili še kakšen gledališki oder? »Tako kaže. Toda prva uprizoritev je le prva: tu na Jesenicah me je presenetilo izjemno gostoljubje, bolj kot kraj, sem spoznal ljudi. Zame je bil to velik dogodek.« Avtorja s kaji, zakaji in kakoji mučila Alenka Bole - Vrabec Foto: F.Perdan / ureja LEfl MENCINGER :glas6. stran Petek, 2. decembra i Gorenjski glas, 14. oktobra 1988 LE MALO BORCEV Vsi vemo, da participacije, ki jih zdravstveni zavarovanci plačujejo za zdravstvene storitve, zdravila itd. ne rešujejo in ne bodo rešile ekonomskega položaja zdravstva. O primernosti te oblike sofinanciranja so prisotni pomisleki na obeh straneh, med zavarovanci in zdravstvenimi delavci. Znani so tudi primeri odločne zahteve (npr. Maribor) Zdravstveni skupnosti Slovenije, da jih ukine. Pri več desettisoč zaposlenih v naši občini je participacije oproščenih le nekaj nad tisoč občanov, toda le izjemno malo je tistih, ki prejemajo t. i. borčevsko pokojnino, pač pa je več tistih, ki ne prejemamo niti 200 tisoč mesečnih prejemkov. Ni nam znano torej, čemu je treba in komu koristi tako razpihovanje nerazpoloženja do udeležencev NOB, kot ga je možno zaznati iz izjave Vašega bralca, objavljene 14. oktobra 1988. Gorenjski glas, 8. novembra 1988 REKLAMA ZA DONAT Pisec je članek napisal, kakor je videl dogajanje iz svojega zornega kota. Moj zorni kot pa je drugačen. Bila sem zraven pri snemanju reklame za Donat. Spoznala sem, da je snemanje za snemalce zelo naporno delo. Snemalci so bili večinoma mlajši ljudje. Snemali so dalj časa. V vsem tem času ni bilo slišati kletve, nestrpne ali nevljudne besede. Bili so zelo pozorni in spoštljivi. S sosedom sva bila prijetno presenečena. Nihče ni smešil ali žalil. Simpatični sosed, kmečka korenina je pa užaljen ob zapisu: »Le kdo, ki ni prismojen pa pleza po ledeniki in nabira suh-Ijad, ki je ni na nobenem ledeniku sveta.« Če pesnik zapiše zaradi pesniške svobode nekaj, kar se ne jemlje ravno dobesedno, zakaj ne bi to smel snemalec? »Vse ta prave stvari v živlenu mi je dava narava,« je treba razumeti v prenesenem pomenu besede. Če bi narava ničesar ne dala, bi človek tudi ne imel od česa jemati. Spominjam se iz moje mladosti, da je stric Jokeč, ki je bil že precej p letih v pomladanskem času po produ bos z zavihanimi hlačnicami zbiral les za kurjavo. Narasla Pišnica je ta les imenovan povirtje (veje, rušja, bukovja, smrekonja in macesna) odložila na produ. Taleči sneg in plaz pc jc ta les prinesel iz skalnih pobočij. Nobenemu izmed nas ni prišlo na misel, da bi strica Jokča imel za prismuknjenega, nasprotno za zelo pametnega, ker se je sklonil in pobral, kar mu je. dala narava. Še en spomin iz tistih dni. Moja mama je nabrala gozdne jagode in jih ponudila g.sodniku. Ko je povedala ceno, je rekel: »Tako drago, pa samo rase.« Ona pa: »Res samo rase, a vsaki jagodi je treba narediti poklon-ček.« Tako sta bila zmenjena za ceno. Še dobronameren nasvet. Stara sem 70 let in prav takoli let prava Gorenjka. Pisec tudi. Zato namesto: rudimentaren — osnoven, začeten, nerazvit... marginalije — obrobne opazke primitiven — začeten, prvobiten periferen — površinski, stranski Da bomo lažje živeli in nam bo lepše malo več strpnosti. Upam, da bo to moje pisanje objavljeno in koristno. Marica Globočnik Gorenjski glas, 3. novembra 1988 AHA, KOLEKTIVNA GONJA 10 RDG! Tudi sam se ograjujem od izjav IO RDG! Za bralce GLASA pa tole: »Moja izključitev in nekakšen suspenz iz RDG (Radiestezijske-ga društva Gorenjske), sta povsem neargumentirani, sta proti pravilom STATUTA RDG in nenazadnje tudi žaljivi, kajti 4. 10. 1988 sem /e opozoril predsednico na pomanjkljivosti v Grimščah pri Bledu, za kar bi mi morala biti samo hvaležna! Naslednjega dne, 5. 10. 1988, me ni bilo na sestanek v Kranj, in glej, že so z mojim imenom manipulirali, kakor se je komu zljubilo in zahotelo...! Recimo prof. Srečko KRČ, ki je predsednik Častnega razsodišča RDG do danes, 3. novembra 1988, sploh ni vedel za mojo izključitev iz RDG!Po izjavi profesorja Srečka Krča je le Častno razsodišče RDG najprej in prvo pristojno, da rešuje take zadeve in sicer meritorno, t. j. nepristransko! V takem primeru bi moral biti pismeno vabljen. O kakšnem vabilu doslej še ni bilo govora, ni ne duha ne sluha! Toda meni prav nič ni všeč, da zdaj nekateri člani IO RDG vse te lisičje nakane mislijo nadaljevati mimo statutu RDG, kjer je vse jasno zapisano: vsa nesoglasju med člani RDG rešuje le Častno razsodišče RDG, y kolikor je to sploh potrebno! Da pa tebi nič, meni nič že IO RDG izključi člane iz društva, je pa čista samovolja posameznikov!!! Društvo radiestezistov Kranj naj najprej razčisti odno- se med seboj, predvsem naj se 4 nauči dati besedo sogovorniku, sicer ni vredno, da ljudje, ki se zbirajo na Tomšičevi 19, zapravljajo svoj dragoceni čas! K meni na Revolucijo 9, Jese- nice— pa še vedno lahko pridejo vsi znanci in prijatelji, kajti svojo bioterapevtsko uslugo jim nudim zastonj! In bodite mi zdravi! Tomaž Iskra »RIEJEUSMO MALA PRAKSA, KI VELIKO OBETA Ljubljana — Ne glede na to, ali ste ljubitelj malih živali ali ne, prav gotovo poznate problem, počitnikovanja z živalmi. Ta je pereč tako za lastnike kot ne-lastnike psov. V naslednjem letu pa se obeta učinkovita rešitev teh težav — z akcijo, ki jo pripravlja ljubljanska Klinika za mesojede, VTOZD za veterinarstvo. Namen te akcije je dvojen: preprečiti neprijetnosti, ki nastanejo ob bivanju živali z lastniki v hotelskih sobah, obenem pa tudi izboljšati aktivnost veterinarske pomoči na področju male prakse. Akcija, h kateri so (in bodo) povabili Turistično zvezo Slovenije, zasebne turistične agencije, Alpe-Adrijo in hotelska podjetja, je velikega pomena za razvoj našega turizma v kvalitativnem in kvantitativnem pomenu — za hotele, campe, turistična društva, za samo kliniko in seveda tako za domače kot tuje turiste. Tako nameravajo v vsakemu turističnem kraju za enega ali več hotelov skupaj zgraditi »pasji hotel« (kompleks urejenih pasjakov), v katerem bo poskrbljeno za živali hotelskih gostov. Bivanje v takšnem »hotelu« bo vključevalo celotne usluge — od čuvajev, dreserjev do zdravstvene oskrbe. Takšna ponudba bo zanimiva za goste, ki so se s svojimi živalmi že zadrževali pri nas (tudi kot tranzitni gostje), za tiste, ki zaradi tovrstnih težav doslej niso dopustovali pri nas (v tujini imajo takšno oskrbo že zagotovljeno!), za vse tiste, ki so zaradi svojega kužka morali ostajati doma, rešen pa bo tudi problem tistih gostov, ki so jih živali motile. Ob tem, da je to nova možnost za popestritev slovenske turistične ponudbe (kajti akcija bo zaenkrat omejena le na Slovenijo), pa se bo razširila tudi strokovna mreža veterinarjev male prakse, ki bodo skrbeli za živali, nastanjene »pasjih hotelih«. Organizator si bo pri izvajanju akcije prizadeval, da bi vse skupaj potekalo na nivoju zahodnih držav. Nič nenavadnega, če pomislimo, da so tudi naše cene tako ali tako že čisto enakovredne zahodnim. Če pa bo že za živali tako dobro poskrbljeno — zakaj ne bi bilo še za ljudi? Mislim, da bi bila tudi (oziroma predvsem) na tem področju potrebna kakšna zelo učinkovita akcija... Diana Leban Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj n. sol. o. Kranj, Ul Mirka Vadova 1 TOZD OBRT o. sub. o. RAZPISUJE po 129. členu Statuta, prosta dela in naloge KOMERCIALNO - TEHNIČNEGA VODJE TOZD OBRT za mandatno dobo. štiri leta. Za opravljanje teh del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo ekonomske, komercialne, gradbene, lesne ali organizacijske smeri in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, 2. da ima organizacijske sposobnosti. Kandidati za razpisana dela in naloge komercialno-tehnične-ga vodje TOZD Obrt naj pošljejo pismene vloge z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in izpolnjevanju drugih zahtevanih pogojev v roku 8 dni od dneva razpisa na nalov: KOGP Kranj, Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj s pripisom »za razpisno komisijo za imenovanje komerciano tehničnega vodje TOZD obrt«. Kandidate bomo o izbiri obvestili v rokku 30 dni po izteku roka za prijavo na objavljeni razpis. TOZD OBRT o. sub. o. objavlja prosta dela in naloge VODJA DE PEČARSTVO Pogoji: Srednja strokovna izobrazba gradbene smeri (gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja) ter tri leta delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s poskusnim delom tri mesece. Kandidati za zgoraj objavljena prosta dela in naloge, naj pošljejo vloge na naslov: KOGP Kranj, Komisija za delovna razmerja TOZD Obrt, Kranj, Ul. M. Vadnova 1. Rok za prijavo je 8 dni od dneva objave. IZ ZGODOVINE VIDEOTEKA ^^^^ LIKOZARJEVA 27 TEL. 36-770 POLEG NAJNOVEJŠIH FILMOV VAM NLDIMOTUDI PRESNEMAVANJE IZ SUPER 8 FILMOV NA VIDEOTRAK TER SNEMANJE S KAMERO PO NAROČILI ZA VSE PRILOŽNOSTI VSAK DAN OD 17. -IN V SOBOTO OD 10, - 13. 20. I NOB Ivan Jan (34) Tudi v času okupatorjeve ofenzive partizani niso mirovali Kakor smo videli v dveh prejšnjih prispevkih, so poleg drugih udarcev, Nemci pobili in ujeli največ gorenjskih partizanov 9. f ;ptem-bra, ko je na Lipniški planini padlo 25 borcev in jih 8 ujeli, ter 13. in 14. septembra 1942, ko so v Udinem borštu ubili 24 in ujeli 33 partizanov. Nemška ofenziva je torej silno razredčila partizanske vrste. Tako da so okupatorjevi voditelji že računali na konec gorenjskih partizanov. Res jih ni bilo več veliko in okupatorjevi policisti so preplavljali vso pokrajino, vendar partizanstva in njihovih del še ni bilo konec. To so dokazovale nove in različne akcije, ki so jih vsi začutili po vsej pokrajini. Največ jih je v tem času opravil Kamniški, ali 1. bataljon Kor-krškega odreda, ki mu ofenziva ni škodovala. Tedaj so v Kamniškem bataljonu pod poveljstvom drznega, iznajdljivega in že tedaj znamenitega Matije Blejca Matevža v začeli v ravninske predele pošiljati številne patrulje. Z njimi so zavajali policijske zasledovalce in spravljali v strah tudi nemčurje, vohune in izdajalce. Tako so njegove patrulje delovale že od srede avgusta in ves .september 1942. Presenetljive akcije so izvajali v Mengšu, Volčjem potoku, Dupljici, skupno z 2. bataljonom Savinjskega odreda iz 2. grupe odredov, ki je bil na poti na Štajersko, delovali v smeri p"Oti Gornjemu gradu, v okolici Trzina, Jarš in Radomelj, v Dobu, na Viru, Količevem, celo v Šenkovem tur-nu, pa v Tuhinjski dolini in še drugod. Vmes se razširjali partizansko literaturo, pridobi vali ljudi, prepevali partizanske pesmi, razvijali strojne naprave in okupatorjeve ustanove ter urade, pobirali sovražnikom orožje in nepriča- kovano napadali iz zased. Dne 23. septembra so na mengeškem igrišču z Mengšani, kar je bil tudi komandant Blejc, odigrali nogometno tekmo, ne da bi se zato komu kaj zgodilo. Tako je Kamniški bataljon v času nemške ofenzive z mojstrsko taktiko poleg drugega razbil 6 občinskih uradov. Taka taktika so bili v najbolj kritičnem času gorenjskega NOB najuspešnejši manevri. A tudi ostali bataljoni so kljub nemškemu zasledovanju izvedli številne akcije, predvsem sabotaže. Tako je 1. bataljon GO 12. septembra začgal žago v Belci pri Mojstrani, čez dva dni pa uničil žirovniško železniško postajo, justifi-ciral je več nemčurjev, 30 septembra 1942 pa šel na Jesenice po čevlje itd. Tudi 2. bataljon je šel večkrat uničevat železniško progo med Jesenicami in Bohinjem, 2. Poljanski bataljon pa je - po četah - šel v Kropo, kjer so zaustavili (začasno) tovarno Plamen, uničili občinski urad itd. Nemci so bili spet zaskrbljeni. To povedo njihova poročila. Eno izmed njih, in sicer z dne 26. septembra 1942, pravi: »Banditska dejavnost niti v tem tednu - od 19. do 25. septembru 1942-ni popustila. Bande še nadalje napadajo javne naprave: železnice, električne vode, itd., ter plenijo trgovine živil in kmečke domovine Slovensko prebivalstvo pričakuje (beri: Nemcem naklonjeni) po proglasu, ki ga je davi dal gauleiter, da bo Gorenjska priključena y Veliki Nemčiji.« To se je »po svoje« zgodilo 27. septembra 1942, kar je bilo 14. oktobra že opisano Prihodnjič" 1942.letu. O izgubah voditeljev NOB Slavka Šarčevič IZ BELEZNICE SOCIALNEGA DELAVCA i Dolgo že nosim v sebi potrebo, da napišem, da dam iz sebe vsaj nekaj tega, kar se je vsidralo v moj spomin, kar je ostalo v mojem srcu in da tako povem, kaj sem doživela v SOC1ALI, kaj doživlja jo moji kolegi in kolegice, ki delajo na področju socialnega dela. Rada bi povedala, kako se socialno delo končuje ali se ne končuje, kako se nizajo uspehi ali neuspehi. Govorila bi rada o delu, ki je fcako specifično, ki zahteva toliko entuziazma, ki zahteva celega človeka, ki zahteva, da se človek razdaja drugim in da sprejme nase usodo drugih, ki jih hočeš nočeš nosiš s seboj. Rada bi povedala vsaj nekaj u delu, ki zahteva na eni strani toliko prizadevanja, a je po drugi strani pod stalnim prefinjenim drobnogledom javnosti, poklicanih ali nepoklicanih ocenjevalcev in to'zato, ker se na SOCIALO tako rekoč vsakdo spozna in ker marsikdo misli, da poteka življenje vseh ljudi v okviru družbenih norm, da se vsi ljudje sami zavedajo, da morajo ostajati znotraj teh okvirov in da je to nekaj tako logičnega in za vsakogar razumljivega. Toda okviri družbenih norm so tako mehki, kadar jih ljudje prebijajo od znotraj navzven, a tako strahotno trdi, ko se morajo vračati vanje, lahko !»i tekli, da so skoraj neprebojni in zaradi tega se ljudje . a idealistično. Prepričana sem bila, da bom lah' jj'is številnim ljudem pomagala v njihovih stiskah mislila sem, da bodo razumeli moje delo in da bodo tudi resnično cenili. Ko sem se takrat na začetku študija pogov' jala s prijatelji, so bili nekateri mnenja, da pok'1 za katerega se odločam, ni poklic prihodnosti, jj da bo socialnih problemov vse manj in manj so mnenja, da se bodo z novo družbeno ureditvU s predpisi, z zboljšanjem življenjskih razmer tš nosti za nastajanje socialnih problemov zmaflj vale in zmanjševale, a problemi, ki so obstajali ki so bili posledica preteklosti, to je prežM družbene ureditve, da se bodo kaj kmalu sanifjlc in jih tako rekoč ne bo več. Odsvetovali so mi" brano pot. Toda z njihovo razlago se nisem v celoti s* njala, ker sem vedela, da socialni problemi niffL problemi materialnega značaja, temveč da je I vek ne glede na družbeno ureditev tisti, ki sođ ne težave povzroča, jih nosi v sebi ali ga števil" življenjske situacije privedejo do tega, da zai<^ težave, iz katerih sam ne more in mu je zato t trebna pomoč. Med študijem se je to moje gledanje še utrjevalo in vse bolj sem prihajala do spoznanj da je socialno delo sestavni del vsake družbe in je področje njegovega delovanja izredno širok" globoko. Verjetno jsem tako kot mariskdo drug ko$ čakala, da končam študij in da se »vržem« v M Bila sem velik naivnež in entuziast. PričakoV' sem od seve toliko in pri svojem delu take uspe da je to mejilo že na čudežna pričakovanja. m (SE NADALJL^ S H ^tek, 2. decembra 1988 //teij^ 7. STRAN ^MSffiKS^SBSHOLA* TVSPORED >IETEK 2. decembra 9-25 Video strani «45 Mozaik: Tednik 0-45 Propagandna oddaja ,()55 Val D Isere: Svetovni pokal v alpskem smučanju I smuk (ž), prenos '•40 Svet na zaslonu "15 P. Moustiers: Afera Caillaux, ponovitev . francoske nadaljevanke «•10 Video strani 5- 33 Propagandna oddaja '5.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (ž), . posnetek 6- 30 Ppročila 5-40 Video strani J5-45 Mozaik, ponovitev ^45 Spored za otroke in mlade "•15 Človek proti gozdu, . izobraževalna serija 3/5 °-45 Risanka 8.55 Video strani 9-00 Vreme 901 Obzornik 913 TVokno 9-18 Zrno 9 22 Propagandna oddaja 9 30 TV dnevnik 9-55 Vreme '9-59 Zrcalo tedna fjJ-15 Propagandna oddaja <°2b R.Mc Donald: Melba, avstralska nadaljevanka «'■15 Propagandna oddaja «_'.25 Čas negotovosti «2.20 TV dnevnik «3.35 Trije botri, ameriški film «3.45 Video strani '900 19.30 20.00 1.50 «2.15 «3.50 _Oddajniki II. TV mreže: Ansambel Lojzeta Slaka, ponovitev TV dnevnik Glasbeni večer En avtor, en film Potujoči bojevnik, švicarski film SP v umetnostnem drsanju za juniorje _Zagreb I. program 8.00 8.30 900 '0.30 '0.35 12.30 1420 14.40 15.20 17.25 17.30 18.00 Poročila Otroška serija TV v šoli Poročila TVvšoli Poročila Francoski jezik SP v umetnostnem drsanju za juniorje, posnetek iz Sarajeva Poročila Moč in dan, ponovitev Poročila Poleti, pesem, oddaja za otroke Znanstveni almanah RADIO ISTEK. 2. decembra: JM program •30-8.00 Jutranji program -5lasba £.50 Rekreacija 6.50 "°bro jutro, otroci - 8.05 Radij-*a šola za nižjo stopnjo - 11.05 servirano za... - 12.00 Poročila Ena današnji dan - 12.30 Kmetij-*K| nasveti 12.40 Iz glasbene I adicije jugoslovanskih narodov I Narodnosti - 14.05 Jeziki jugo-'anskih narodov in narodno .1' - 15.30 Dogodki in odmevi -«•55 Zabavna glasba - 16.00 Vr-"'tak želja in EP - 17.00 Studio j° 17.00 in glasba - 18.00 Minute .ansamblom Borisa Franka -'"■15 Gremo v kino - 19.00 Radij-JJ1 dnevnik - 19.35 Lahko noč, "Oci - 19.45 Pojemo in godemo L 20.00 Mladi mostovi -$30-23.00 Slovenci po svetu BW Literarni nokturno — Jan-Kersnik: Pesmi - 23.15 Oddaja ^orju in pomorščaki in glasba 00.05-4.30 Nočni program -«'asba *PB0 j»^~TA. 3. decembra:_ jgJJ program « k^"8.00 Jutranji program, glas-"■J - 5.00 Poročila - 5.50 Rekrea-j'a - 6.50 Dobro jutro, otroc' .'U5 Pionirski tednik l| poslušalci 9.05 Pogo-10.05 Sobotna 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kriminalistične zgodbe 20.55 Kviz 21.55 TV dnevnik 22.15 Kulturni magazin 23.45 Bis 1.15 Poročila SOBOTA 3. decembra 7.55 Video strani 8.10 Otroška matineja 8.05 Lonček, kuhaj 8.25 M Jezernik: Medvedov godrnjavček 8.45 A. Marodič: Krikec in Pikec 9 05 Blejski srček 88, posnetek 9.30 Noro, norejše, norišnica, norveška serija 10.10 Karel Čapek: Poštarska pravljica 10.45 Propagandna oddaja 10.55 Val D Isere: Svetoni pokal v alpskem smučanju - smuk (m), prenos 12.00 Ljubo doma, kdor ga ima 12.30 Čiračara, angleška nanizanka 12.55 Video strani 15.25 Operacija moje hčerke, češkoslovaški mladinski film 16.45 Poročila 16.55 Video strani 17.00 Beograd: DP v košarki Partizan : Cibona, prenos 18.25 Naravni hamburg, nemški kratki film 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.13 TV okno 19.18 Galerija Repanšek 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.15 Propagandna oddaja 20.25 Žrebanje 3x3 20.35 S. Sheldon: Diamantna dinastija, ameriška nadaljevanka 21.20 Propagandna oddaja 21.25 Visoki cilji: Smučarji pred novo sezono 22.15 Panonski mornar, zabavna oddaja 23.10 Od obale do obale, ameriški film 0.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 12.55 Niš: DP v nogometu Radnički : Partizan, prenos 14.45 Mali koncert 15.00 Črno zlato, ameriški mladinski film 16.30 Predstava za otroke 17.30 Več kot igra, ponovitev 18.30 Sarajevo: SPv umetnostnem drsanju za juniorje — ženske prosto, prenos 19.30 TV dnevnik 20.10 Ben Hur, ameriški film _TV Zagreb I. program 9.0C TV v šoli, ponovitev 10.30 Poročila 10.35 BIS, ponovitev do 12 35 12.05 Rezerviran čas 15.00 Kako biti skupaj , 15.30 Narodna glasba 16.00 Sedem TV dni 16.45 Poročila 16.50 TV koledar 17.00 Beograd: DP v košarki- Partizan : Cibona, prenos 18.30 Dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Concertino 21.50 TV dnevnik 22.05 Pot droge, dokumentarna oddaja 23.10 Noč in dan 3.00 Poročila NEDELJA 4. decembra 8.35 Video strani 8.45 Otroška matineja: Živ žav 9.30 Vrnitev antilope, ponovitev angleške otroške nadaljevanke 10.00 Diamantna dinastija, ameriška nanizanka 10.45 Propagandna oddaja 10.55 Val D Isere: Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (m), prenos 11.45 Video meh 12.15 Kmetijska oddaja TV Sarajevo 13.15 Ben Hur, ameriški film 16.45 Ptiči, poljudnoznanstveni film 17.25 Poročila 17.35 Video strani 17.40 Kolo sreče, ponovitev 18.55 Video strani 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 M. Buh - A. Tomašič: Čisto pravi gusar, TV nadaljevanka 21.00 EPP 21.05 Zdravo 22.35 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 10.00 Danes za jutri 19.30 TV dnevnik 20.00 Poljudnoznanstveni film 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.00 Mali koncert 21.35 Šoortna reportaža - Velež : Dinamo 22.05 Športni pregled _TV Zagreb I. program 10.20 Poročila 10.30 Otroška matineja 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poklicno usmerjanje 13.30 In tudi letos..., izobraževalna odd. 14.00 Reka Njemen, poljska nadaljevanka 14.50 Koncert resne glasbe 15.40 Dokumentarni mozaik 17.10 Sneg na Kilimandžaru, ameriški film 18.55 Risanka 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Djekna, TV nadaljevanka 20 50 Uradna verzija, igrani film 22.30 TV dnevnik 22.50 Nočni program 055 Poročila PONEDELJEK _5. decembra 9.50 10.00 10.10 10.30 12.00 16.45 16.55 17.00 18.45 18 55 19.00 19.01 19.13 19.18 19.22 19.30 19.55 19.59 20.10 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Pomlad Janka Potlačeka, TV drama 21.10 Znanost 21.55 TV dnevnik 22.15 Nočni spored 0.15 Poročila TOREK 6. decembra Video strani Mozaik Zrcalo tedna Veliki rop, ameriški film Video strani Poročila Video strani Mozaik, ponovitev Risanka Video strani Vreme Obzornik TV okno Zrno Propagandna oddaja TV dnevnik Vreme Propagandna oddaja A. Minghella: Kaj pa če bo dež?, angleška nadaljevanka 21.10 EPP 21.15 Omizje 23.10 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Pojdi tja, ne vem kam, oddaja za otroke 3.45 Miti in legende 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.20 Poročila 17.25 Poročila 17.30 Pojdi tja, ne vem kam, oddaja za otroke 17.45 Miti in legende 18.00 Nekaj več, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar_ 9.35 Video strani 9.45 Propagandna oddaja 9.55 Sestriere: Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom (m), prenos 1 teka 10.45 Mozaik 11.45 Angleščina 12.05 Domači ansambli: Celjski instrumentalni kvintet 12.45 Propagandna oddaja 12.55 Sestriere: Svetovni pokal v alpskem smučanju -slalom (m), prenos 2. teka 13.30 Video strani 15.30 Propagandna oddaja 15 40 Svetovni pokal v alpskem smučanju slalom (m), posnetek iz Sestriera 16.10 Poročila 16.20 Video strani 16.25 Mozaik, ponovitev 17.25 Spored za otroke in mlade 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.22 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.10 Ugo Betti: Zločin na kozjem otoku, predstava mladinskega gledališča Lj. 22.05 Propagandna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.25 Osmi dan, oddaja o kulturi 23.05 Videogodba 23.50 Video strani _Oddajnik II. TV mreže 18.10 Angleščina 18 30 Mostovi 10.00 D. J. Top 19.30 TV dnevnik 20.00 Kolo sreče 21.05 Žrebanje iota 21.10 Zdaj pa po slovensko, . izobraževalna serija 21.35 B. Ipavec: Možiček, balet 22.00 Pusti zvezde, glej v moje oči, dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program 18.00 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke-kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Felix Kruli, nemška nadaljevanka 21.00 Dialogi kontaktni magazin 22.20 TV dnevnik 22.30 TVdnmevnik 22.50 Nočni program 0 50 Poročila 0.40 Poročila SREDA 7. decembra 8.30 Poročila 8.35 Oddaja za otroke TV Ljubljana 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Prezrli ste poglejte 17.25 Poročila 17.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju 9.50 Video strani 10.00 Mozaik 11.55 Osmi dan, oddaja o kulturi, ponovitev 13.05 Video strani 15.45 Poročila 15.55 Video strani 16 00 Mozaik, ponovitev 17.10 Angleščina, 56. lekcija, ponovitev 17.30 Spored za otroke in mlade 18.15 Pred izbiro poklica 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19 18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.10 Film tedna: Zakaj ste me obsodili na življenje, ameriški film 22.10 EPP 22.15 Plesni nokturno: Obsedenost 22.20 TV dnevnik 22.35 Mednarodna obzorja 22.40 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Beograjski TV program 19.30 TV dnevnik 20.00 športna sreda 20.35 Svet poroča TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Pripovedovalec, otroška oddaja 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.7' Poročila 15.26 Prezrli ste poglejte 17.25 Poročila 17.30 Pripovedovalec, otroška serija 18.00 Pogovori o jeziku, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18 40 Številke in črke, kviz 19 00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna sreda 22.05 Potopisna reportaža 22.35 TV dnevnik 22.55 Nočni program 0.50 Poročila ČETRTEK 8. decembra 9.50 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 11.00 Strel v luno, ponovitev ameriškega filma 13.00 Video strani 16.30 Poročila 16.40 Video strani 16.50 Mozaik, Šolska TV 17.45 Spored za otroke 18.15 Naša pesem 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 1901 TV obzornik 19.13 TVokno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19 59 Propagandna oddaja 20 10 Tednik 21.10 Propagandna oddaja 21.15 Moustiers: Afera Cail1aux, francoska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma 23 55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 18.00 Beograjski TV program 19 30 TV dnevnik 20 00 Košarka - PEP: Jugoplastika Limoges, prenos 21.30 Poročila 21.35 Čas za knjigo _TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Majske igre, oddaja za otroke 9.00 TVvšoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12 30 Poročila 14.15 TVvšoli 15.20 Poročila 15.25 Nočni program, ponovitev 17.25 Poročila 17.30 Majske igre, oddaja za otroke 18.00 Govorimo o zdravju, izobraževalna odd. 18.30 TV razstava 18.40 številke in čreke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 20 55 Miniature 21.05 Klub 10, zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22 15 Goli z evropskih nogometnih igrišč 22.25 Nočni program matineja — Mariborski feljton 11 05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 11.20 Minute za staro glasbo 12.30 Kmetijski nasveti 14.00 Poročila 14.05 Glasbena panorama - 15.00 Ra dio danes, radio jutri 15.10 15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi 15 55 Zabavna glasba - 16.30 Srečanje republik in pokrajin 17 00 Studio ob 17.00 zunanje politični magazin 18.00 Iz Kav kaza v Brazilijo (pisani plesni pri zori) - 18 30 S knjižnega trga 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška 20.00 Radio na obisku -hudi časi - vedro čelo 23.05 Literarni nokturo - Italo svejo: Ra dodamo vino - 00 05-5.00 Nočni program, glasba NEDELJA, 4. decembra: Prvi program 5.00-8 00 Jutranji program, glas ba - 5.50 Rekreacija - 7.30 Zdravo, tovariši vojaki - 8.05 Veseli tobogan - 9.05 Se pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja -11.00-16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtr-ca domačih - 17.05 Nedeljska reportaža - 17.30 Pojo amaterski zbori - Letni koncert Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec 18.00 Humoreska tega tedna - Paolo Levi: Metoda inšpektorja Righija - 18.25 Priljubljene operne melodije 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 23.05 Literarni nokturno -. Fasil Daglarca: Pesmi - 24.00 Poročila 00.05-4.30 No čni program, glasba PONEDELJEK, 5. decembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glas ba - 5.00 Poročila 5.50 Rekrea cija - 6.50 Dobra jutro, otroci -8.05 Glasbena lepljenka - 8.25 Ringaraja 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo... Mozarta, Al-brechtsbergerja, Webra in Sibe liusa - 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 14.05 Ponedeljkov križemkraž 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 14.40-15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vrtiljak želja in EP 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.00 Minute z ansamblom Franca Miheliča - 18.25 Zvočni signali - 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -23.05 Literarni nokturno - Darja Železnikar; Posvečeno zaposlenim - 00.05-5.00 Nočni program, glasba TOREK, 6. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program, glasba - 8.05 Radijska šola za .srednjo stopnjo 10.05 Posebna oddaja - 11 05 Nenavadni pogovori - 12.10 Pojemo in godemo 15.55 Zabavna glasba - 18.06 Sotočja (preno*s iz studia radie Ma ribor) - 19.35 Lahko noč, otroci -19 45 Minute s Kvartetom godal - 20.00 Slovenska zemlja v pe srni in besedi - 21.05 Radijska igra - Marjan Tomšič: Ključ -22.20 Slovenski pevci zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Peter Hartling: Jerschel poje -00.05-5.00 Nočni program, gias-ba SREDA, 7. decembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Za knjižne molje 8 30 Instrumenti se vrstijo - 10.05 Posebna oddaja - 10 40 Lokalne ra dijske postaje se vključujejo -11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba - 18.00 Minute z ansamblom Dobri znanci - 18.15 Naš gost - 19.00 Radijski dnev nik - 19.35 Lahko noč, otroci -20.00 Koncert za besede - Josipa Murna - 23.05 Literarni nokturno - Thomas Bernhard: Razlogi - 00.05-4.30 Nočni program - glasba - ČETRTEK. 8. decembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program, glas ba - 5.50 Rekreacija - 6.50 Dobro jutro, otroci - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 12.00 Poročila - na današnji dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 14.05 Za mlade radovedneže -14.20 Iz glasbenih šol -14.45 15.25 Popoldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba 18.00 Mi nute z ansamblom Zeleni val in Bojan Drobež - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamp - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Z Big bandom RTV Ljubljana 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov - 21.05 Literarni večer Ivan Cankar: Na klancu - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 23.05 Literarni nokturno - Konstantv I. Galezvnski: Pesmi - 00.05-430 Nočni program, glasba radio tri glav Jesenice Petek, 2. decembra: 16.00 Pričetek programa -16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna -16,30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Kompasov hotel Ribno in reklamiranje ponudbe, avtobusno postajališe Belo polje, hrup naselju Breg, večjezični napisi na lokalnih avtobusih na Jesenicah - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Povabljeni ste - 18.55 Zaključek programa _Sobota. 3. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Šparovček Radia Triglav — zabavnoglasbena odaja - 17.45 Ekonomska propaganda in obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev - 18 55 Zaključek programa Nedelja, 4. decembra: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Atentat na predsednika četniške organizacije za Gorenjsko na Jesenicah decembra 1943. leta -11.30 Obvestila 12.00 Nedelj sko popoldne Radia Triglav -vmes čestitke poslušalcev in EP - 14.55 Zaključek programa _Ponedeljek, 5. decembra: 16.00 Obvestila 16.30 Domače novice 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno: Stanovanjska gradnja v Radovljici 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pregled 18.35 Minute za resno glasbo 18.55 Pregled dogod kov jutrišnjega dne in zaključek programa. _Torek, 6. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila 17.00 Torkov utrip - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa. _Sreda. 7. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Aktualno - 18.00 čestitke poslušalcev in EP - 18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Četrtek, 8. decembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice 16 45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Na Bledu razmišljajo o gradnji kardiovaskularne klinike - 17.45 Obvestila - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.55 Pregled dogodkov jutrišd-njega dne in zaključek programa. Kino ^ KRANJ CENTER ^decembra: amer. akcij, film JJEMLAD ZA SMRT ob 16. in J'uri, nem. trda erotika ROSE-rldn 'E ob 20. uri, otrokom ne 1 golimo ogleda filma!, 3. de-JJ^bra: amer. akcij, film PRE gAD ZA SMRT ob 16. uri, t'\) ROMINJAM ob 18. in 20. uri, lidera amer. Ijubez. drame FAZANI PLES (DIRTV DAN-,^G) ob 22. uri, 4. decembra: ljub. drama UMAZANI ft-SS (DIRTY DANCING) ob 9. in tu,; uri, amer. akcij, film PRE-jJ-AD ZA SMRT ob 15. in 17. uri, lSp£r komedija RADA SE TE r>JlL| M'NJAM, ob 19. uri, pre Ai^a amer. thriller filma PADLI Urj c pasovi — vsega je bilo dovolj (vse seveda ustrezno označb ^ no). Zopet se je obrnilo neka^' denarja. Še več se ga šele ; In vse je seveda business. I1 boj P to dober. Duško Duc Predpraznična akcija Starega mostu ni več Ljubno, 27. novembra - Ker so pred prvim majem letos na Posavcu v krajevni skupnosti Ljubno v radovljiški občini svečano odprli nov most čez Savo, je občinski* cestna skupnost Radovljica razpisala natečaj za podiranje starega, 101 meter dolgega, dotrajanega, lesenega mostu. Prijavila se je tudi krajevna skupnost Ljubno. »Z našo prijavo na natečaju smo uspeli, saj smo bili najcenejši,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Rudi Do-vrtel. »Rušenje mostu pa Mitja Mladenovič smo ponudili domačemu gasilskemu društvu, kjer so člani tudi strokovno usposobljeni za tovrstna dela.« V gasilskem društvu, pred dobrimi desetimi dnevi, ko se je bilo treba odločiti, niso prav nič pomišljali. Naredili so načrt in sklenili, da bodo most podrli konec novembra. Ocenili so, da bo akcija trajala tri do štiri dni. »V soboto, 26. novembra, se nas je zjutraj zbralo 18,« je naslednji dan, ko je bil most že podrt, razla- Člani društva so se akcije brezplačno lotili s svojo mehanizacijo Zaslužili bi, da bi jim zdaj Cestno podjetje odstopilo tudi les... V dveh dneh je bil most podrt. gal predsednik gasilskega društva Ljubno Mitja Mladenovič. »Organizirali smo se v dve skupini. Prvo je vodil Jože Langus, drugo pa naš poveljnik Brane Fajfar. Nad celotno akcijo pa sva bdela s predsednikom sveta KS Rudijem Dovrte-lom. Zelo sem zadovoljen, saj smo z akcijo tako rekoč končali, najpomembneje pa je, da se pri tem zahtevnem delu ni nikomur nič zgodilo. Včeraj nam je pripravila kosilo Iskra Otoče, danes pa krajevna skupnost. Zahvaliti se moram vsem, ki so sodelovali v akciji, predvsem pa krajanom, ki so društvu do zduj veouo pomagalH Z zahtevno, vendar uspešJjL opravljeno akcijo, si je gasilsjj društvo pridobilo denar, ki jim še kako prav prišel, ko bodo sp* mladi zastavili z gradnjo nove« gasilskega doma. Imajo že ves rt1? terial. Les, ki so jim ga podarf krajani oziroma kmetje, so tU1 sami razžagali. Mitja Mladeno^' je bil v nedeljo prepričan, da bo' članov gasilskega društva Ljubi1 v katerem so aktivni vsi, od krt1' tov do inženirjev, konec prih^ njega leta imelo nov dom že streho. A. 2*> v. Jetek, 2. decembra 1988 ZANIMIVOSTI. 9. stran (^m&mmsmjks kmečke žene so se srečale v Tržiču Več znamo in bolj samozavestne smo Jj^ič, 24. novembra - Letošnje srečanje predsednic in članic aktivov Mlečkih žena je bilo že šesto zapovrstjo, tokrat pa so organizacijo Ij^anja prevzele kmečke žene iz Gorenjske kmetijske zadruge, **0 Tržič. Pobudo o takšnih letnih srečanjih pa so prve dale članice Jjtiva kmečkih žena iz Medvod, ki so poleg Gorenjk vedno na sre-'»Hjih. Ta so namenjena izmenjavi izkušenj v delu kmečkih žena, "govorom o minulem delu in načrtih za prihodnje Letošnje srečanje se je začelo zanimivim predavanjem, ko je JJpjca Jemčeva pripovedovala o *tošnjem svetovnem kongresu k ekonomiki gospodinjstev v ^A. V pogovoru z Mileno Kupčevo iz Zadružne zveze Slovenje so kmečke žene izpostavile Predvsem vprašanje izobraževala kmečkih otrok, saj je izobra-*Vanje v kmetijstvu in za kmetstvo še vedno zapostavljeno, n»adi za kmetijske šole vedno *že dobivajo kadrovske štipen-^je in kasneje zaposlitev. Tudi ?*to je vedno manj takih, ki si izberejo poklic kmeta, saj se ra-1* vključujejo v druge izobraževane programe, čeprav čez leta ^meravajo ostati na kmetiji. Zal je mraz pred koncem progama pregnal udeleženke srenja iz dvorane paviljona NOB vTržiču. Ogledale so si Kurniko-j'0 hišo, kjer so izvedele marsi-*aj o Tržiču in Tržičanih, njiho-^ zgodovini in današnjem ži-j^jenju. Predvsem pa so se ogreli da ko nadaljevale srečanje v ^stavraciji nad tržiško avtobu-postajo. .Ivanka Meglic iz Grahovš: ,ueset let sem hodila v službo, ^sneje pa sem imela majhne jtroke, vsi bratje in sestra so od-H s kmetije in tako sem ostala 'Orna. Z možem, ki je invalidsko "Pokojen skrbiva za kmetijo, polaga nama najmlajši sin, dva vjftova pa sta že odšla s kmetije, ^"ed leti sem prvič začela sode- lovati v aktivu kmečkih žena, obiskala sem nekaj predavanj, predvsem pa pomagam, ko je treba poskrbeti za peko domačih slaščic. Seveda tudi delo aktiva kmečkih žena nekaj stane, sedaj, ko je treba gledati na vsak dinar, ni mogoče sodelovati pri vseh aktivnostih. Vendar pa smo se kmečke žene naučile že marsikaj koristnega." Mija Zupančič iz Bohinjske Bele: " Kmečke ženske smo s sodelovanjem in delom v aktivih postale bolj povezane, več znamo in zato smo bolj samozavestne. Med seboj se pogovarjamo, mariskaj se naučimo na različnih predavanjih, srečanjih in prireditvah. Gotovo veliko pomeni tudi dobra mentorica, kot je naša Majda, saj nas spodbuja, nam svetuje, vedno je pripravljena pomagati." Mojca Jemc, pospeševalka za delo z aktivi kmečkih žena in kmečki turizem za Gorenjsko: "Najvažnejša naloga aktivov kmečkih žena je dopolnilno izobraževanje, ki ga dobivajo preko Varovanje okolja na Gorenjskem S čezmerno industrializacijo delamo krivico pokrajini Kranj, 28. novembra — Industrijska revolucija je izborila v človekovem življenju velik preobrat, vendar je poleg napredka vnesla vanj tudi nemalo slabosti. Predvsem potrošniška miselnost in površnost sta zakrivila marsikatero napako pri načrtovanju razvoja, kar se posredno odraža v nenehnem slabšanju okolja. Gorenjci niso pri tem svetla izjema, naglasa v pogovoru referentka za varstvo okolja Bernarda Podlipnik iz Zavoda za socialno medicino in higieno Gorenjske. pa je, da se med seboj srečujejo, da si zaupajo težave, da si svetujejo, saj žene na kmetijah med seboj nimajo takšnih stikov kot delavke v industriji, kot zaposlene ženske. V vsakem od aktivov je nekaj žena, ki vodijo delo in dejavnosti, ostale pa se vključujejo le občasno, ko jih zanima določeno predavanje ali tečaj. Težko pa v aktive pridobivamo mlade kmečke gospodinje, saj so te večinoma tudi zaposlene, imajo majhne otroke in tako malo časa." Ivanka Meglic iz Loma: "Slabi časi so za kmetijstvo, mladi nočejo ostajati na kmetijah, kmečke ženske pa se pri delu v različnih predavanj, tečajev in podobno. Prav tako pomembno aktivu vsaj malce razvedrimo, kaj pogovorimo, naučimo kaj novega. Tako imamo kuharske tečaje, razna predavanja o vzgoji rož, o širjenju, sodelujemo na razstavah, sodelovale smo na turističnemu dnevu. Naučimo se mariskaj, pa tudi malo se sprostimo." V. Stanovnik Kako znižati stroške v kmetijski pridelavi Pridelava krompirja je dražja kot v Evropi I &led, novembra - Kmetijski strokovnjaki in predvsem kmetje se že nekaj časa, še zlasti pa zdaj v zao-1 drenih gospodarskih razmerah, ubadajo z vprašanjem, kako znižati izdatke pridelovanja hrane in kako ijloseči večji ostanek dohodka. Posvet, ki ga je ob koncu novembra na Bledu pripravila Zadružna zveza ^lovenije oziroma Republiški center za pospeševanje kmetijstva, je pokazal, da so možnosti še precejšni« m da pot do tega cilja vodi predvsem prek mostu, ki mu pravimo - znanje, strokovnost dela, izkušnje... * Dr. Franc Zagožen z Biotehniške fakultete v Ljubljani ugoji Javlja, da izbira usmeritev in ^hnologij za hribovske kmetije tako majhna, kot se zdi na pr-(v* pogled. To dokazuje z izračunom, po katerem je dohodek ob * Uličnih živinorejskih usmerit-i'y*h zelo različen. S problemom, katera "kombinacija" je tudi d^onomsko najuspešnejša, pa |^ v Sloveniji ukvarjamo že dolio, vendar ne dovolj uspešno, o il^fler priča opuščanje kmetij-zemljišč in razseljevanje. a poslej se je razmišljalo le o tem, je pridelovanje krme v strmiji || veliko dražje kot na ravnini, j°lj malo pa o tem, da razlike ni-j ?° enake pri vseh vrstah "proizvodnje". Prireja mleka je v najožjih obdelovalnih razmerah JjUpaj z dražjim prevozom iz ^daljenih kmetij enkrat ali še dražja kot na ravnini, med-*m ko je, denimo, prireja ja-^jet in vzreja mlade goveje ži-!*fte (za dopitanje v dolini) mor-^ dražja le za 10 do 15 odstopov. Pokrivanje majhnih razlik doplačili (subvencijami) je za družbo lahko gospodarsko in drugače utemeljeno, pokrivanje največjih pa je lahko tudi pretežko breme, ki ga ni več mogoče tako argumentirati, da bi zanj dobili družbeno soglasje. Miroslav Rednak s Kmetijskega inštituta Slovenije opozarja predvsem na pomanjkanje podatkov, ki so pomembni za gospodarnost in rentabilnost kmetovanja. Ker so knjigovodski zapiski na naših kmetijah še prava redkost, predlaga, naj bi vsaj pospeševalci vodili evidenco za eno ali dve kmetiji na svojem območju. Analiza, ki nima natančnih podatkov o porabi umetnih gnojil in krmil, o doseženih hektarskih pridelkih in mlečnosti krav, je lahko popolnoma zgrešena. Neva Zibrik z zavoda za ekonomiko kmetijstva pri Kmetijskem inštitutu Slovenije ugotavlja, da se pri nas preveč sklicujemo na veliko razdrobljenost kmetijskih površin, da pa so predvsem v sosednih državah že dokazali, da je mogoče tudi na manjših površinah doseči viso- ke hektarske pridelke, ki tudi zagotavljajo cenejšo pridelavo. Prave razloge za tako nizke pridelke pri nas je treba iskati zlasti v tradicionalnem načinu kmetovanja in v nedoslednem upoštevanju strokovnih priporočil. Povprečni pridelki krompirja ostajajo na ravni izpred dvajset let in so med najnižjimi v Evropi zaradi nedosledne in nezadostne menjave semena -prav seme pa najbolj odločilno vpliva na količino pridelka. Izračuni, ki jih je naredila Žibri-kova, namreč kažejo, da se zamenjava semena izplača ne glede na intenzivnost pridelave, kar preprosto pomeni, da se izplača kupiti "semenca" tudi tistemu, ki prideluje krompir na najbolj zastarel način. Pa ne le to: z večjo uporabo zdravega, potrjenega semena bi lahko trikratno povečali hektarske pridelke in temu primerno tudi pocenili pridelavo, ki je za zdaj celo dražja kot v zahodni Evropi. Tina Grubelnik in Miroslav Rednak, tudi strokovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije, ugotavljata, da je podobno v živinoreji, še zlasti v prireji mleka. Analiza gospodarjenja na kmetijah je pokazala, da dajejo krave s povprečno mlečnostjo 5200 litrov več kot enkrat cenejše mleko kot tiste, ki ga na leto dajo le 2300 litrov. Ker je na kmetijah v Sloveniji (vsaj po podatkih statistike) povprečna mlečnost še vedno pod 2500 litrov, je razumljivo, da je ostanek dohodka ob tudi sicer zelo nizki ceni skromen ali ga sploh ni. Zelo zanimivega področja se je lotil dr. Amon z Biotehniške fakultete v Ljubljani: kakšne hleve graditi in kako jih graditi, da bo zidava čim cenejša in hkrati tudi primerna za rejo živine. Rezerve so še precejšnje, predvsem pa je treba opustiti misel na elegantne hleve brez stebrov in upoštevati načelo -graditi enostavno, fleksibilno in ekonomično. Možnosti za pocenitev pridelave hrane pa so tudi na drugih področjih - z boljšo izrabo strojev, prožnejšo organizacijo dela, s polno zaposlitvijo delovne sile, z večanjem parcel in kmetij, s preudarno porabo umetnih gnojil, z varčevanjem elektrike, goriva in drugih izdatkov kmečkega gospodinjstva - in še bi lahko naštevali. C. Zaplotnik 15 let kranjskega doma upokojencev Vsa leta poln ^ran j, 24. novembra — Ko je bil dom upokojencev v Kranju leta 1973 zgrajen, smo skeptično gledali nanj, češ, saj ne bo znašal, na pol pra-bo. Pa je bil poln vsa leta, tudi potem, ko so mu leta 1982 dodali prizidek, je bil ves čas poln. V teh petnajstih letih je šlo skozenj že blizu ^oč starostnikov. >e so v začetku pri ljudeh še Sfevladovali predsodki, da se v J^n upokojencev hodi le umi-£\< se je danes mišljenje že do-l?3 spremenilo. To je ustanova, J* Jo sodobna družba zagotovo {prebuje in kjer stari ljudje ^jdejo svoj drugi dom, ljudi, ki * le za to tu, da jim lajšajo bete- starost, se jim povsem pos- I^Cajo. Tu so fizioterapevti, de J'm terapevti, medicinske se-L*e. negovalke, socialne delav-r m podobno. Za starostnike v K^jskem domu, kjer je prostori 2a 205 oskrbovancev, je zaporih danes 79 delavcev in de- H. j ^ot pove upravnica doma Roji Kern so največji problem nji-t^ga doma, kot vseh podobic domov po Sloveniji, kadri. *ki r Je k'1 poklic negovalke v k Opu srednje medicinske šole, t^ilo negovalk dovolj. Zdaj pa ožji profil negovalk opustili in se lahko mladi zanj izobražujejo le ob delu. V Kranju so vsako leto za ta poklic razpisovali štipendije, zato zaenkrat še ni. tako hudo. Toda vse več prihaja v dom težjih bolnikov, ki zahtevajo več nege in tako tudi več zanjo usposobljenih ljudi. Trenutno je še polna zaposlitev, za naprej pa slabo kaže in nujno bi bilo, da bi srednja medicinska šola spet odprla tak razred. Po Sloveniji je namreč v domovih 11.000 postelj in prav ta kader bo vedno iskan. Vsako leto novembra praznujejo obletnico doma, skupaj z dnevom republike. Letos je bilo še posebej slovesno, saj so obenem s 15—letnico doma praznovali tudi oskrbovanci in delavci doma, ki so tu že 10, 15 let. Tako so se z malimi darili spomnili 4 oskrbovancev, ki so v domu preživeli 15 let, 9 jih je 10 let, 15 pa 5 let, nagrajene pa so bile tudi de- Foto: D. Dolenc lavke, 5 za 15 in 2 za 10 let dela v domu. Lep kulturni program so pripravili za ta večer. Zapet jim je prišel mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj z Visokega, brezplačno seveda, na harmoniko pa sta jim igrala oskrbovanca Jože Egart in Andrej Mavric. Pod vodstvom Marice Hro-vatin so žene v domu pripravile izredno bogato prodajno razstavo ročnih del. Morda le še to: 92 odstotkov vseh oskrbovancev v Domu upokojencev Kranj je domačinov, Kranjčanov, le 8 odstotkov jih je od drugod, iz drugih gorenjskih občin. Dom je odlično opremljen in ima vse potrebne oddelke, kot se za takšen dom spodobi: ima prostore za fizioterapijo, pediku-ro, delovno terapijo, prostore za družabno dejavnost in za opravljanje prav vse domske dejavnosti. Le to si žele v upravi, da bi imeli tudi vnaprej dovolj kvalificiranih negovalk za svoje varovance. D. Dolenc Kaj si kot strokovnjak, ki se poklicno ukvarja z varstvom okolja, na splošno mislite o ekologiji? »Ekologija je kot veda o preživetju človeške vrste zacvetela šele v nedavni preteklosti. Gre za neke vrste etike, v okviru katere se človek spoprijema s svojim nagonom in razumom. Pri tem se pogosto razhaja v tistem, kar zmore, pa onem, kar sme. Človek je zmožen veliki dejanj, a prav tako tudi nasilja nad naravo in človeštvom samim. To najpreprosteje dokazuje s površnim, potrošniškim načinom življenja, ob katerem je pozabil na staro pravilo, da je iz narave dobro vzeti le toliko, kot porabimo. Obenem ko današnji človek tarna o pomanjkanju, pa od-metuje sekundarne surovine kot odpadke. Hkrati v naravo vnaša mnoge neprimerne snovi, kar spet dokazuje njegovo neosveščenost in neodgovornost. Glede na tako ravnanje ni moč spregledati dejstva, da je naša povojna generacija zelo razpuščena in nevzgojena. Šele v nekaj zadnjih letih smo se začeli zavedati, da je za spremembo nujno znanje. Ker je ekologija interdisciplinarna in internacionalna veda, bodo rezultati možni samo s povezanim, ekipnim delom. Nujna bo tudi sprememba pri odločanju na vseh ravneh, kjer bo treba doseči usmerjenost v kvaliteto življenja in nadzor nad vsem, kar človek še sme spremeniti.« Kdo bdi pri nas nad ohranjanjem narave in v kolikšni meri se Gorenjci zavzemamo za to, za človeka tako pomembno področje? »Varstvo okolja se je začelo porajati v tovarnah, kjer imajo največ opraviti z nevarnimi snovmi. Ker je izvor onesnaževanja največkrat kemija, bi morali reševati ekološke probleme zlasti strokovnjaki s tega področja. Žal temu ni tako, saj to nalogo v večini primerov jemljejo kot nujno zlo in jo zaupajo ljudem s pomanjkljivo izobrazbo. Poleg slabe tehnološke in delovne discipline ter pomanjkanja odgovornosti, ki pretijo vsak hip z ekološko katastrofo, je velika težava pomanjkanje denarja in tudi posluha za uvajanje ekološko neoporečnih izdelkov. Če pogledamo gorenjsko industrijo, bi lahko našteli le malo tovarn z lastnimi službami za varstvo okolja; verjetno jih ni niti za prste na obeh rokah! Po veljavni zakonodaji so tovarne dolžne skrbeti za ekološko neoporečno tehnologijo, varno delo delavcev, čiščenje izpuhov in odplak, omejevanje hrupa in podobno. Vse to kontrolira vodnogospodarska in sanitarna inšpekcija. Ker so ekološki problemi tako heterogeni, bi morali inšpekcijske službe utrditi po strokovni plati, obenem pa s strožjim sistemom kaznovanja preprečevati kršitve predpisov. Analiziranje posameznih ekoloških vprašanj ob sodelovanju upravnih organov je osnovna naloga našega zavoda, ki organizira tudi strokovno svetovanje za reševanje določenih problemov. Ob komitejih za urejanje prostora in varstvo okolja pri občinskih izvršnih svetih, ki imajo moč odločanja o vseh pomembnih zadevah, se kot protiutež pojavljajo razni odbori in društva, ki delujejo na različnih ravneh in strokovnih osnovah. S svojo emocionalno naravnanostjo spodbujajo strokovnjake k spremljanju in odpravljanju problemov.« Na nedavni seji odbora za stanovanjsko-komunalno gospodarstvo in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko ste kritizirali prav razdrobljenost dela pri varovanju okolja. Zakaj? »Ekološke probleme je nujno reševati po enotni metodologiji, ki jo je treba stalno izpopolnjevati. Učinkoviti bomo šele takrat, ko bomo združili vse strokovne moči - od tovarn in komunalnih podjetij do inšpekcij in našega zavoda — pri proučevanju težav in iskanju možnosti za njihovo odpravo. Po drugi strani bodo morali upravni organi in zbornica odigrati svojo vlogo pri zagotavljanju denarja, dopolnjevanju zakonodaje in podobnih nalogah. Gotovo smo Gorenjci nekaj že storili na tem področju. Ostaja pa še veliko zahtevnih nalog, katerih ne bo mogel reševati vsak zase.« Ali ocenjujete, da je Gorenjska med tistimi slovenskimi pokrajinami, ki so ekološko najbolj obremenjene? »Gorenjska je zelo gosto poseljena, ima pa tudi nadvse razvito industrijo. Ob tem se vsiljuje vprašanje, ali je ta dežela dolžna gostiti toliko umazane tehnologije; ali z njo morda ne delamo krivice pokrajini, ki ima vse možnosti za turizem, kmetijstvo in drobno gospodarstvo. Mislim torej, da si ne smemo privoščiti nikakršnega vnašanja novih tehnologij, ki bi dodatno obremenile okolje! Če upoštevamo še širjenje prometnih žil, izgradnjo raznih daljnovodov za prenos energije in druge posege v naravo, nas mora prihodnost gorenjske pokrajine zaskrbeti.« Kateri so glavni problemi onesnaženosti Gorenjske, če se omejimo na vodo, zrak in zemljo? »Velik problem so odplake iz industrije in gospodinjstev, ki onesnažuje naše vode, čeprav so v nekaj občinah že precej storili za čiščenje odplak. Še več težav je z odlagališči odpadkov; na Gorenjskem je registriranih 6 odlagališč, vendar ne ustrezajo predpisom. Problem bo še bolj pereč, ker bo treba neurejene deponije prej ali slej sanirati. V vsaki občini pa je kopica divjih odlagališč, ki še poslabšujejo razmere. Tako kot v vsej Sloveniji tudi pri nas ni rešeno odlaganje posebnih nevarnih snovi, zato bo nujno z večjo tehnološko disciplino zmanjšati njihov obseg. Glede onesnaženosti zraka velja osnovna ugotovitev, da si po tretjino polucij razdelijo industrija, promet in kurišča. Med največjimi polu-tanti je še vedno jeseniška železarna, čeprav je v zadnjih letih z več ukrepi precej zmanjšala onesnaževanje. Specifičen problem je proizvodnja urana v Žirovskem vrhu in radioaktivno sevanje v okolici.« Ali je katera od gorenjskih občin po skrbi za varstvo okolja lahko za zgled drugim? »Mislim, da je ekološka zavest najbolj prebujena v škofjeloški občini. Občinske strukture imajo največ posluha za reševanje problemov, mnoge tovarne ne štedijo denarja pri zaščiti okolja in tudi ljudje zahtevajo odpravljanje težuv. Morda so nekoliko krivični pri Termiki, ki je veliko storila za zmanjšanje emisij. Njenemu zgledu bodo morali slediti tudi drugi onesnaževalci na Trati in seveda še drugod.« Besedilo in slika: Stojan Saje Podeljene letošnje Bloudkove nagrade in priznanja Med nagrajenci tudi veslača in skakalci Ptuj, 25. novembra — V Srednješolskem centru Dušana Kvedra na Ptuju so podelili letošnje Bloudkove nagrade in plakete, kar je najvišje republiško priznanje za delo in dosežke v telesni kulturi. Na slovesnosti je predsednik TKS Slovenije Andrej Brvar podelil osem nagrad in enaindvajset plaket. V ospredju so bili smučarski skakalci, ki so dobili dve posamični in eno skupno nagrado za uspehe v Calgarju. Nagrajenca sta tudi veslača Bleda Bojan Prešeren in Sadik IVI u kič, ki sta v Seulu priveslala bron v dvojcu brez krmarja. Predsednik slovenske telesno-kulturne skupnosti Andrej Brvar je v nagovoru dejal in opozoril na naš družbeni trenutek in vlogo telesne kulture ,v njem. Vrhunskih športnih dosežkov je bilo v olimpijskem letu 1988 toliko kot še nikoli doslej v zgodovini slovenskega športa. Slovenski športniki in športnice so pod jugoslovansko zastavo na zimskih in letnih olimpijskih igrah osvojili kar deset kolajn. Prav zato so bili kar v ozadju dosežki na svetovnih prvenstvih in velikih mednarodnih prireditvah. Dejstvo je namreč, da so olim-igre najpomembnejša športna preizkušnja in olimpijska ko-e najžlahtnejša za vsakega športnika. Triindvajseti svetovni pokal v alpskem smučanju pijske lajna Nagrade za leto 1988 so dobili — posamezniki — Matjaž Debelak (Ljubljana), Jože Fišer (Maribor), Tilka Gajšek (Ljubljana), Beno Hvala (Ljubljana), Janez Krušič (Žirovnica), Sadik Mujkič, Bojan Prešeren (Bled), Primož Ulaga (Ljubljana); ekipe — jugoslovanska smučarska reprezentanca v smučarskih skokih za drugo mesto na IO v Calgarvju (Debelak, Tepeš, Ulaga. Zupan). Dobitniki plaket — posamezniki — Stanko Česnik (Ilirska Bistrica), Franc Ernestl (Sevnica), Lojze Gvardjančič (Ljubljana), Tone Jager (Celje), Ludvik Koprivšek (Ljubljana), Lucijan Kozlovič (Izolu), Alojz Koželj (Ptuj), Alojz Lakner (Kranj), Jože Mavric (Ljubljana), Alojz Mesaric H'oljčane), Rado Pšeničnik. (Ravne), Ivan Stavbar (Fram), Jožica Seško (Celje), Danilo Skrbirišek (Ljubljana), Boris Urbane (Golnik), Stojna Vangelovska (Ljubljana), Jure Zdovc (Slovenske Konjice); organizacije — Planinsko društvo Snežnik (Ilirska Bistrica), Rokometni klub Drava (Ptuj), Športno društvo Dom (Gorica). Vsem nagrajencem in dobitnikom iskrene čestitke. Na sliki blejska veslača Mujkič in Prešeren. D. Humer Dve zmagi Jeseničanov Kranj, 1. decembra — V prvi zvezni hokejski ligi sta v petnajstem in šestnajstem kolu največ iztržila Medveščak Gortan in Jesenice. Medveščak je premagal Vojvodino in Partizana. Jeseničani so v gosteh v Ljubljani po boljši igri premagali Kompas Olimpijo, na drugem gostovanju v Novem Sadu pa Vojvodino. Še naprej vodi Medveščak Gortan, ki ima štiri točke prednosti pred Jesenicami, ki so na drugem mestu. Izidi — Kompas Olimpija : Jesenice 3 : 5, Vojvodina : Jesenice 5 : V drugi zvezni ligi so Jesenice II v gosteh premagale Kompas Olimpijo II, Maribor je doma izgubil z Bledom, Mladost pa je premagala Triglav. Izidi — Kompas Olimpija II : Jesenice II 3 : 7, Mladost : Triglav 9 : 2, Maribor : Bled 2 : 12 Pari sobotnega kola — Triglav : Kompas Olimpija II ob 17,30 v dvorani Gorenjskega sejma, Bled : Cinkarna. KOŠARKA — V moški republiški prvi ligi je Triglav doma premagal Maribor 87, v ženski ligi je bila škofjeloška Odeja uspešna v gosteh. V Murski Soboti so dobile z ekipo Pomurja. Izida - Triglav : Maribor 87 133 : 91, Pomurje : Odeja 98 : 81. Pari prihodnjega kola — ženske — Odeja : Ilirija, ID Jezica : Kladivar, Cimos : Jesenice, moški — Gorica : Triglav. ROKOMET — V republiški ženski in moški ligi je končan prvi del prvenstva. Jesenski prvak je STC Rudar iz Trbovelj, Preddvor je sedmi, Termopol pa deveti. V ženski ligi je prvak Mlinotest, Alples iz Železnikov pa je šesti. V zadnjem jesenskem kolu je Termopol doma premagal Šoštanj, Preddvorčani pa so iztržili točko v Ljubljani v igri s Prulami. V ženski ligi je Alples v igri s Fužinarjem doživel poraz. Izidi — moški — Termopol : Šoštanj 21 : 19, Prule : Preddvor 19 : 19, ženske — Fužinar : Alples 22 : 20. D. Humer Brezjam nad Tržičem spet priznanje Šport jih druži Brezje nad Tržičem, novembra - Krajevna skupnost Brezje nad Tržičem je bila spet nagrajena v slovenski akciji Športno rekreacijo v vsako krajevno skupnost. Že drugo leto zapored se je povzpela na drugo mesto med 600 slovenskimi krajevnimi skupnostmi. Motor športa in rekreacije v krajevni skupnosti je Miha ZUPAN. Vas je ponovna uvrstitev med najboljše presenetila. »Naše športno društvo je bilo ustanovljeno šele leta 1985. Po začetnem skromnem interesu, ko je bilo članov le 37, nas je danes 320. Delujejo smučarska sekcija, planinska, nogometna, balinarska, namiznoteniška, kegljaška, šahovska, odbojkarska in sekcija za splošno rekreacijo. Tekmovanja potekajo prek celega leta. To priznanje je plačilo za vse napore, ki smo jih vložili v prebuditev športnega duha v krajevni skupnosti.« V treh letih ste bogatejši za številne športne objekte, tudi na račun prostovoljnega dela ljudi. »Kljub skromnemu kupčku denarja smo na račun iznajdljivosti, družbene pomoči in nad 3000 prostovoljnih delovnih ur popravili ali na novo zgradili otroško igrišče, balinišče, nogometno igrišče na Ježah, igrišči za odbojko in košarko in smučišče nad Visoča-mi. Kmalu pa bo v Domu družbenih organizacij urejen tudi prostor za zimsko rekreativno vadbo. Pri zunanji pomoči moram posebej pohvaliti TKS Tržič, krajevno skupnost Brezje, samoupravno komunalno in cestno skupnost ter kmetijsko zemljiško skupnost.« Vaši načrti? Boste tudi drugo leto med najboljšimi? »Še marsikaj želimo zgraditi. Zavedamo se, da bo pomanjkanje denarja hromilo našo dejavnost. Naš cilj je objekte, ki smo jih težko zgradili, vzdrževati in čimbolje izkoristiti. Naša skrita želja je zgraditev teniškega igrišča. Upam pa, da pri prizadevnosti ne bomo popustili.« J. Kikel Jugoslovanski smučarji pri vrhu Schladming, Les Menuires, Val Thorens, 29. novembra V Schladmingu in Val Thorensu so začeli s superveleslalomom in veleslalomom za alpinke in al-pince letošnjo že triindvajseto smučarsko sezono za točke svetovnega pokala. Na obeh prizoriščih so se naši imenitno izkazali in najavili, da bodo v ospredju svetovnega alpskega smučanja. Svetovni pokal za ženske in moške se je začel v Schladmingu s superveleslalomom. Pri ženskah je svojo prvo zmago v novi sezoni v svetovnem pokalu dobila Francozinja Merle, Svetova je bila sedemnajsta, dobro pa je napredovala tudi Veronika Sarec, ki je bila triindvajseta. Pri moških je svojo pravo vrednost pokazal Švicar Pirmin Zur- briggen, ki je bil najboljši. Od Jugoslovanov se je tokrat najbolje izkazal Jeseničan Saša Ro-bič, ki je bil šestnajsti in le za las zaostal za svojo prvo točko v svetovnem pokalu. Toda v Franciji v veleslalomu ni nastopil, saj je moral zaradi bolečin v hrbtu domov na zdravniški pregled. V superveleslalomu je bil Cižman petindvajseti, enaintrideseti Petrovič, triinštirideseti Bergant, dvainšestdeseti Žan in šestinse-demdeseti Čujež, medtem ko Grega Grilc ni prismučal do ci-lja. V Val Thorensu v Franciji so prvi veleslalom imela dekleta. Tu smo ponovno uspeli. Zmagala je Švicarka Vreni Schneider, Mateja Svet je bila šesta in izredna na petnajstem mestu Ve- Boris Benedik najboljši od kegljačev Triglava Kranj, 1. decembra — Moško in žensko ekipo kegljačev Triglava, jutri, v soboto, čaka prva tekma za republiški ekipni naslov v obeh konkurencah. Obe ekipi Triglava v letošnji sezoni v prvi republiški ligi startata na prvo mesto. Za prvaka pri moški se bosta za prvo mesto verjetno borili le dve ekipi. To sta Slovan iz Ljubljane in Triglav iz Kranja. V prvem kolu Triglav gostuje pri Hmezadu v Žalcu. Ostali pari pa so: EMO : Proletarec, Donit : Brest in STC : Slovan. V ekipi Triglava so kegljači, ki so sposobni doma in v gosteh premagati tekmece. V ekipi je tudi Boris Benedik, ki se je pred startom tekmovanj poročil in prav na slovenskem in državnem prvenstvu je dosegel res imenitne uspehe. Za nameček pa je tudi klubski prvak. Boris Benedik je že letošnji mladinski državni prvak med posamezniki, z Vanetom Omanom pa sta državna prvaka tudi v parih. Benedik je dosegel tudi tretje mesto med posamezniki na članskem republiškem prvenstvu, Benedik in Jereb sta bila druga med dvojicami, par Boštar-Česen pa je bil peti. V ženski prvi republiški ligi je osem moštev in tudi ženska vrsta Triglava računa na republiški naslov. V ekipi so izkušene in mlade igralke. Triglav v soboto starta v prvem kolu v Izoli, srečali pa se bodo še IPOZ Rudar : Kamnik, Konstruktor : Adria in Korotan : Krško. Za prvo mesto so trije kandidati. Razen Triglava še Konstruktor in IPOZ Rudar. Veliko je na prvenstvih posameznic in parih pokazala mladinka Zdenka Gašperin. Bila je tretja na republiškem mladinskem prvenstvu in četrta na državnem, par Pirc-Gašperin je bil drugi v Sloveniji, Stanka Virant pa je bila med posameznicami na republiškem prvenstvu osma. Članska ekipa je nastopila na kegljišču za Veliko nagrado Vrhnike. Med osmimi ekipami je bila le ženska vrsta Triglava republiški ligaš, ostalih sedem pa zvezni ligaši. Zmagala je ekipa Ema iz Celja, druge so bile Triglavanke. Izkazala se je Stanka Virant, ki je bila s 450 ke-glji od vseh najboljša, za nameček pa je zmagala tudi na Vrhniki s 431 keglji. Rezultati klubskega prvenstva Triglava za pokal Kranja - člani - 1. Benedik 962, 2. Šemrl 922, 3. Cvirn 892, 4. Zalo-kar 887, 5. Česen 880; st. člani - 1. Bernik 438, 2. Kuralt 427, 3. Leskovar 376, 4. Černe 375, 5. Sladic 364; članice — 1. Zore 430, 2. Cej 426, 3. Fleischman 422, 4. Zaje 415, 5. Gašperin 404. D. Humer Jubilej gorenjskega strelstva Boljši pogoji za delo Kranj, 20. novembra - V začetku novembra je bila jubilejna skupščina Občinske strelske zveze Kranj. Dosedanji predsednik zveze Alojz Lakner je orisal tri pomembne jubileje: prva strelska družina je bila ustanovljena v Kranju že leta 1926, vendar so bili vanjo vključeni le premožnejši meščani, razcvet strelstva pa pomeni leto 1938; leta 1948 je bil v Kranju ustanovljen Okrajni strelski odbor, ki je leta 1958 prenehal delovati in so bile v vseh gorenjskih občinah ustanovljene občinske strelske zveze; v Kranju je bilo strelstvo na vrhuncu okrog leta 1955, ko je bilo v občini 16 strelskih družin z okoli 1800 člani, vendar so nekatere zaradi prostorskih težav in družbenega nerazumevanja za ta šport prenehale delovati; danes je v občini 6 strelskih družin s šestimi sekcijami, v katerih je okrog 1600 članov. Pogoji so se zadnja leta zboljšali, saj so bila zgrajena nova strelišča. Navdušenja za strelstvo ne manjka, zato bi kazalo v občini razmišljati o poklicnem trenerju. Kranj se lahko pohvali s kakovostnimi strelci: Francem Peternelom in sinom Francijem, Vinkom Frelihom in sinom Juretom, pa z Darinko Smrtnik, Lidijo Vodopivec, Sonjo Hafner itd. Kakovostno strelstvo terja vedno več denarja, zato bo treba poiskati pokrovitelje. Kranjski strelci že 20 let sodelujejo z Ambergom in Celovcem. Na skupščini so za novega predsednika zveze izvolili Antona Reška, komandanta teritorialne obrambe kranjske občine, Alojz Lakner pa je bil izvoljen zaradi zaslug pri 30 letnem predsedniko-vanju zvezi za dosmrtnega častnega predsednika zveze. Najzaslužnejši in najboljši strelci so prejeli priznanja, pokale in diplome. B. Malovrh Smučarski skakalci že v Kanadi Planica, 1. decembra — V sredo so na pot v Kanado na prve tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih odšli vsi evropski skakalci, med njimi tudi šesterica naših, pod vodstvom generalnega direktorja nordijskih disciplin Lpjzeta Gorjanca, zveznega trenerja Luka Koprivška in njegovega pomočnika Gabrijela Grosa. Naši skakalci so Rajko I,o«rii', Matjaž Zupan, Matjaž in Janez Debelak, Primož Ulaga in Miran Tepeš. Svojo prvo tekmo bodo imeli jutri, v soboto, na skakalnici v Thunder Bayju, nadaljevali pa bodo v Lake Placidu. Med skakalci je tudi šestindvajsetletni Jeseničan Rajko Lotrič, ki je pred odhodom osvojil tudi članski republiški naslov na 90-metn ski skakalnici v Planici za smučarsko sezono 1987-88. To je bilo zaostalo republiško prvenstvo. Rajko Lotrič je prekosil vse in samorastniški smučarski skakalec je dal vedeti, da bo v novi sezoni še enkrat dokazal, da je vrhunski smučarski skakalec svetovne skakalne srenje. Rezultati - 1. Lotrič (Žirovnica), 223 (87,5, 90), 2. Ulaga 221,8 (87,90). 3. M. Debelak 212,7 (87,88), 4. J. Debelak (vsi Elektrotehna Ilirija), 5. Stirn (Iskra Delta Triglav), 202,2 (82,89), 6. P. Kopač 196,0 (84,85), 7. R. Kopač (oba Alpina), 192,9 (80,83,5), 8. Zupan 192,3 (76,87), 9. Kropar 184.0 (81,80,5), 10. Dolar (vsi Iskra Delta Triglav) 83,9 (76,5,79,5). D. Humer ronika Sarec. V moški konkurenci je slavil Švicar Zurbrig-gen, ki je tako z dvema zmagama prevzel vodstvo v točkovanju svetovnega pokala. Tudi med fanti smo imeli Jugoslovani odlično trojico. To sta vsekakor naš najboljši veleslalomski mož Tomaž Čižman, ki je bil šesti, Rok Petrovič pa enajsti, Robert Žan je bil dvajseti, enaintrideseti pa Klemen Bergant. Grilc in Benedik sta imela smolo, saj nista prismučala do cilja svojega prvega nastopa. Ze nekaj mesecev pred prvim nastopom svetovnega alpskega pokala so se kresala kopja v besednih dvobojih med mednarodno smučarsko zvezo FIS in proizvajalci smuči. Šlo je za to, ali tekmovalci in tekmovalke lahko vozijo s smučmi, ki so ojačane s pol metra dolgo ploščico pod čevlji — »derbyflexom.« To je dober centimeter debela plošča, ki je kombinacija aluminija in gume, ki nai bi zaradi hitrejšega umirjenja vibracij ter ublažita pritiskov na sklepe in hrbtenice pomenilo pomembno izboljšav** To je predvsem razburilo izde* lovalce smuči, ki so v petek skic nili, da bodo kaznovali vse tek' movalce,_ki bodo nastopili na tekmah z »derbyflexom«, ker le ta predstavlja neposreden poseg na področje industrije smu#; Načeloma je bila FISA v prV> inačici na strani izdelovalcev smuči, saj je prepovedala »der byflex«. S tem so soglašali tudi izdelovalci smuči, ki so združeni v IRT, Internacional racing te* am. Predsednik je šef tekmoval' ne službe pri Elanu Boštjan Ga* ser. Zeleno luč za »derbyflex« p* je prižgal Picard, ki tekmuje n8 smučeh Rossignol. IRT je bffl brez moči, saj dogovori francoskega smučarskega sklada z iZ'i delovalci njihovih smuči še niso v celoti dodelani. Spora še ni konec, saj sta si FISA in IRT praV za derbyflex že dolgo v laseh. D. Humer Druga zvezna rokometna ženska liga K K, Drugi poraz Kranja doma Kranj, 25. novembra — Druga ZRL ženske Kranj Duplje : Minel 15« 20 (4 : 10), dvorana na Planini, gledalcev 450, sodnika Tešič, Božovtf (oba Borovo). Kranj Duplje — Lenič, Orehar 4, Valant, Jurajevič, BajroviČ Kastelic 5, Žontar 3, Jeruc 1, Mežek, Gradišar, Karnišar, Sonc Minel — Zrenjanin — Tunjič 1, Borić 2, Koso 2, Tosič 2, Paviče-vič 3, Kordos 3, Pejak 1, Markov, Cvetanović, Erceg 1, Radičevič 5, Malučič. Vprašanje je, zakaj so rokometašice Kranja Duplje, doživele svoj drugi poraz v dvorani na Planini? Prvič jih je premagala Treš-njevka. Kmalu lahko najdemo odgovor na to vprašanje. Začele so nervozno in Minel po devetih kolih še ne pozna poraza. Zaradi nervozne igre so naredile preveč napak, ki pa so jih s pridom izkoristile gostje iz Zrenjanina. Vsi napori Kranjčank, da bi izid spremenile V svojo korist, so bili zaman. Po enaintridesetih napadih so dosegle le štiri zadetke in za nameček zastreljale še tri sedem metrov ke, tako da so gostje odšle na odmor s šestimi goli prednosti. Zelena luč za Kranj Duplje se je pokazala v drugem delu igre, ko so bile boljše, zagnano igrale v napadu in odigrale pravo obrambo igro. V dvajseti minuti je bil izid 12 : 12. Prav ko bi lahko prvič po vedle so v protinapadu spet naredile napako, gostje pa so to dobro izkoristile in spet prišle do vodstva. Bilo je še nekaj upanja za domačinke, a zaostale so v igri in začelo jim je primanjkovati moči. Prav zato tudi poraz, ki pa ni zanemarljiv. Le več moči bodo moralo na brati za nadaljevanje. Po devetih kolih še vedno vodi Minel, ki ima 18 točk, Kranj Duplje pa je z 12 na četrtem mestu. V naslednjem kolu gostujejo pri Ugledu. D. Humer Praznični turnir vaterpolistov Triglava Ljubljana, 26. novembra — Vaterpolski klub Triglav, ki bo konec jan. začel s prvim kolom v novoustanovljeni prvi B zvezni vaterp1 ski ligi, je v bazenu Tivoli v Ljubljani, kjer bo igral tudi vsa kola v tej ligi kot domačin, pripravil že tradicionalni vaterpolski turnir v počastitev praznika republike. Na turnirju so igrala moštva, ki bodo skupaj s Triglavom nastopala v prvi B zvezni ligi. To so moštva: Beograd, Medveščak iz Zagreba in Proleter iz Zrenjanina. Pod vodstvom trenerja članskega moštva Rada Čermelja so za Triglav igrali: Naglic, ki je kapetan tega moštva, Grabeč, Brinovec* Sirk, Cvitkovič, Čadež, Jerman, Jocič, Marinić, B. Hajdinjak, Rihiar Troppan, Rebolj, Peranovič, Homovec. Moštvo z novim trenerjem Radom Čermeljem je dokazalo, da se vneto pripravlja za prvo B zve zno vaterpolsko ligo. Na dvodnevnem turnirskem obračunu so z do; bro igro premagali Medveščak, Beograd in le s Proleterjem so igrali neodločeno. Z dvema zmagama so zasluženo osvojili tudi prvo mesto, ki je na tako močnem turnirju prvih B zveznih ligašev pokala, da se bo Triglav skupaj s temi moštvi in Bečejem boril za sam vrh v tej ligi. Izidi — I. kolo — Triglav : Medveščak 12 :11, Proleter : Beograd 7 : 9, II. kolo — Medveščak : Proleter 8 : 7, Triglav : Beograd 12 : 9, III. kolo — Triglav : Proleter 6 : 6, Beograd : Medveščak 9 : 7. Vrstni red — 1. Triglav 5, 2. Beograd 4, 3. Medveščak 2, 3. Proleter 1 točka. Strelci — Štekovič (Medveščak) 12, 2. Pantelič (Beograd) 10, 3. Damnajović (Proleter) in Brinovec (Triglav) po 6. Sodili so — Pičulin, Marinček, Stariha, T. Balderman (vsi Kranj), Prekajski (Zrenjanin), Njegovan (Beograd). D. Dumer Prva zvezna B ženska košarkarska liga Po petih porazih zmaga Savčank Kranj, 25. novembra — Prva ZKL B — ženske Sava Commerce : Gradine (Pula) 81 : 47 (48 : 25), dvorana na Planini, gledalcev 200, sodnika Fišer (Murska Sobota), Jeršin (Ljubljana) Sava Commerce — Šoštarič 15, Ljucovič, Merlak 22 (10 : 7), Po-drekar 3 (2 : 1), A. Rakovec 8 (2 : 2), Gartner 3 (2 : 1), Čufer 12 (8 : 6), S. Rakovec, Horvat 13 (2 : 1), Hodžaj 1 (3 : 1). Gradine--Boljun 3 (1 : 0), Martinovič 6 (1 : 0), Zarković, Bilić, Jeromel 8 (2 : 0), Vlašič 6 (3 : 0), Čubrilo 9, Količ 8 (4 : 2), Jankovič. V prvi B ženski košarkarski ligi ni več nepremagane ekipe. Vseh enajst moštev je doživelo poraze. Pet kol je bilo potrebnih in pet porazov, da se je ekipa Save Commerca le ujela in v domači dvorani premagala v šestem kolu gostje iz Pule. Začetek je kazal, da se bo ponovila slika iz Splita. Puljčanke so v tem delu pokazale skoraj enako slabo igro kot v petem kolu SaV" čanke v Splitu v igri z Jugoplastiko. A tokrat je bila dobra in kvali tetna igra na strani domačink. Že v tretji minuti so vodile 7 : 0 in še le v četrti so Puljčanke zadele prvi dve točki. V deseti minuti tega dela so Savčanke vodile že z osemnajstimi točkami prednosti in v sedemnajsti minuti že s triindvajsetimi, s tolikšno prednostjo so odšle tudi na odmor Skoraj ves drugi del so Savčanke povečevale razliko in zasluže no so slavile svojo prvo zmago. Prav ta zmaga naj bi jim dala noveg3 poleta za nadaljevanje prvenstva in tudi zmage v gosteh. V nedelj0 bo ob 11. uri Sava Commerce igrala v Banja Luki. Za prvo zmago s° zaslužene vse igralke. Še posebej so se izkazale Janja Merlak. d1' ferjeva, s trojkami sta navduševala oba beka Savčana Šoštaričev8 in Horvatova. . D. Hume' Petek, 2. decembra 1988 RAZVEDRIL Oi 11. stran (mismmmaj^s NARODNOZABUVNE VIZE Kdo je vzdržljivejši V Tržiču so sklenili, da se tudi v mrzlih zimskih mesecih ne bodo odrekli sejam, sestankom, srečanjem... in podobnim družabnim Prireditvam. Se več, sklenili so, da jih bodo pripravljali v spodnji sobi ledeno mrzlega paviljona NOB, kjer bodo preizkušali vzdržljivost I zadnjem času vsega hudega vajenih državljanov in državljank. Med prvimi so bili prejšnji teden na vrsti delegati vseh treh zborov, *i so sejo končali po hitrem postopku, prej kot v eni uri. Mnogo ^držljivejše so bile članice aktivov kmečkih žena Gorenjske, ki so ^držale več kot tri ure. Žal nam ni uspelo izvedeti, koga bodo te dni ^ povabili na preizkušnjo sedenja v mrzli dvorani, vsekakor pa bo-kmečke žene gotovo med rekorderkami v vzdržljivosti... Kadilci hočejo čisto okolje Člani odbora za stanovanjsko-komunalno gospodarstvo in varstvo okolja pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko so se ^ nedavni seji na moč zavzemali za lepše okolje. Medtem ko so se Poglabljali v problematiko onesnaževanja gorenjskih voda, pa so *ar pozabili na zrak v dvorani. Skoraj polovica udeležencev, med jjjimi posebno eden, je vztrajno segala po cigaretnih škatlicah in pu-^la dim okrog sebe. Glede na takšno načelno razglašanje nujnosti skrbi za zdravo naravo in protislovno vedenje bi tem članom predlani, naj preidejo od besed k dejanjem. Kajenje naj opustijo vsaj na 'isti seji, ko bodo razpravljali o onesnaževanju zraka! Kdo bi sicer Verjel nekomu, ki pometa pred tujim pragom, a na svojem ne vidi Smeti? Gorenjci in Glasba z Gorenjske Te dni fta pri avstrijski firmi Knobl Pinck Afeld izšli deseta kaseta in plošča ansambla Gorenjci z naslovom Glasba z Gorenjske, tokrat v nemški verziji, medtem ko bo domača u?r] beli dan koncem leta. S tujo firmo imajo Gorenjci že štiri leta ekskluzivno pogodbo za vsakoletno izdajo plošče v nemščini. Doslej so v tujini izdali že štiri plošče,ostalih šest pa doma. »Glasbo sta napisala Lojze Dolinar in Franc Habjan, besedila v nemščini Gerhard Svkura, domača pa Ivan Malovašič. Ploščo in kaseto smo že predstavili na več tujih radijskih postajah in posneli oddajo za avstrijsko televizijo. Snemanje smo pod vodstvom producenta Tomaža Tozona v studiu ljubljanske RTV sklenili julija. Posebno všeč so mi tri skladbe, Anuška polka, Nasvidenje prijatelji in Umirajoči gozdovi,« je povedal vodja ansambla Gorenjci, Marjan Legat. Na vsakem projektu imajo Gorenjci drobno posebnost - eno od slovenskih narodnih pesmi. Na zadnji plošči je to priredba pesmi Mi se imamo radi. Ansambel Gorenjci, ki ga poleg baritonista Legata sestavljajo še klarinetist Danilo Starič, trobentar Stanko Praprotnik, harmonikar Alojz Dolinar, kitarist Hervin Jakopič ter pevci Sonja Gaberš-ček, Darja Žagar in Miran Potočnik, je septembra zastopal radio Ljubljana v mednarodni oddaji evropskih radijskih postaj Glasba ne pozna meja. Drago Papler PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP: NEVEDNO METKA VREČEK NAŠA NAGRADNA IGRA £vek Štiri zlate snežinke za Krvavec V naši prejšnji nagradni igri smo vas spraševali, kolikokrat je *tTC Krvavec dobil zlato snežinko kot najbolj urejeno slovensko smučišče. Zasuli ste nas z odgovori, ki so bili večinoma pravilni, nekateri pa ste Krvavcu namenili tudi kakšno snežinko več ali manj. Med tistimi, ki ste napisali, da je Krvavec za svojo urejenost dobil štiri zlate snežinke smo izžrebali šest nagrajencev. Kape z znakom Krvavca prejmejo: Andreja Muri, ZgJezersko 72, 64206 Jezersko, Viktor Pungartnik, Adergas 36, 64207 Cerklje, Rudi Sušnik, Podreča ?6 a, 64211 Mavčiče. Majice z znakom Krvavca pa bodo nosili: Mateja Bitenc, Škofjeloška 28, 64103 Kranj, Franc Meglic, Senično 12/a, 64290 Tržič in Milena Neuman, Mladinska 3, 64270 Jesenice. Čestitajo! Te dni v naše uredništvo že prihajajo odgovori na nagradno ^rašanje smučišča Vogel, ki smo ga zastavili v zadnji številki naše-8a časopisa. Ker nismo napisali datuma, do kdaj lahko pošljete od-Sovore na nagradno vprašanje, koliko časa povprečno traja smuka |a Voglu, sporočamo, da rešitve sprejemamo še do srede, 7. decembra. Pošljite jih na naš naslov: Uredništvo Gorenjskega glasa, Moše njadeja 1, 64000 Kranj. Dahnili so da: V Kranju Nada Milošinovič in Duza Dragomir iz Kranja, Zora Dja-ković in Manojla Gavric iz Kranja, Jasna Bedenk in Ivan Drakalski 'z Strahinia Helena Markiz in MHan Jelovčan iz Zg. Besnice, Ne-venka Pustavrh in Viktor Ribnikar iz Goric, Irena Šeruga in Martin Čebašek iz Podreče, Marija Močnik in Tomaž Podrekar iz Preba čevega, Tatjana Fon in Štefan Pfeifer iz Vopovelj, Bernarda Jenko in Jakob Šolar iz Ljubnega Čestitamo! /O ljubljanska banka G0RENJC ORMUUlT/ FO/RMULE PRIHRANKA PO /OBRESTNIH MERAH VELJAVNIH OD 1.12.1988 DALJE Dinarska sredstva na vpogled se obrestujejo po 69 % letni obrestni meri. primer: Sredstva na vpogied (od 1. 12. do 31. 12.) sredstva na HK 1.000.000 din + obresti 58.443 din 1.058.443 din Vloge, vezane nad 1 mesec, se obrestujejo po 13,3 % mesečni revalorizacijski stopnji. • primer: Vloge vezane nad 1 mesec (od 1. 12. do 31. 12.) glavnica 1.000.000 din + obresti 133.000 din = 1.133.000 din Vlogam, vezanim nad 3 mesece, se v novembru poleg realnih obrestnih mer prišteje še 13,3 % mesečna indeksacijska stopnja. Temeljna banka Gorenjske Kranj Slavni Schulzov tiger Maloštevilni so tisti, ki so ga resnično videli, toda resnica je, in tudi sam George Shultz priznava, da si je v študentskih dneh v trenutku evforije, dal na zadnjico vtetovirati tigra, simbol univerze Princeton. Zdaj se mu je njegov Princeton »oddolžil« - v odmoru tekme z nasprotniki s Harvvarda so današnji študentje Princetona na stadionu oblikovali »živo sliko«, ki je predstavljala prav tistega tigra, ki že desetletja »krasi« ameriškega državnega sekretarja. Najnevarnejša je kuhinja Po eni izmed raziskav o družinskem življenju so znanstveniki ugotovili, da se največ zakon- skih prepirov začne v kuhinji -in sicer kar 43 odstotkov. Najbolj miroljubno mesto naj bi bilo po isti raziskavi kopalnica, kjer se začne le 2 odstotka prepirov. Kakšni so odstotki o prepirih v spalnici nismo uspeli izvedeti. Tudi Kitajci so veliki' Hkrati s Kitajsko so se začeli razvijati (rasti) tudi njeni prebivalci. Kot je pokazala neka nedavna raziskava, je njen zdajšnji živelj v povprečju za 3,55 centimetrov višji od generacije svojih staršev. Ženske so se, kakor kaže, v boljših življenjskih razmerah tudi bolje znašle - danes so Kitajke povprečno visoke 1,56 centimetrov, medtem ko so bile njihove matere 1,52 cm, Kitajci pa so svoje očete prerasli samo za tri centimetre (1,64 proti 1,67 cm). Kdaj ste bili zadnjič pri zdravniku? Vam je ostala v spominu predvsem dolga vrsta, odpiranje in zapiranje ambulantnih vrat ter mrki pogledi osebja v modrih in belih haljah? Ob vse preveč trpkih izkušnjah, ki nič kaj stimulativno ne učinkujejo na (resnično) bolnega človeka, je toliko bolj v nebo vpijoča izkušnja modro-bele medicinske prijaznosti, ki jo vsakodnevno doživljajo pacienti ambulante dr. Terčona, kjer od leta 1983 opravlja delo medicinske sestre Metka Vreček. »Prav pomisliti moram, da se spomnim zaključka svojega šolanja na srednji medicinski šoli v Ljubljani tam konec šestdesetih let. Prva leta moje delovne dobe so potekla na Jesenicah, kjer sem dodobra spoznala pediatrični oddelek. Po šestih letih sem zamenjala službo in bila nekako ravno toliko časa v kranjski ambulanti za nujno medicinsko pomoč ali v dežurni ambulanti, kot ji pravijo ljudje. Od tam imam glede na naravo dela cel kup zanimivih spominov. Pred petimi leti pa sem prišla v Zdravstveno postajo Stra-žišče, k dr. Tomažu Terčonu, kjer se je takrat odprla nova splošna ambulanta,« pravi Metka Vreček in nadaljuje: »To je med drugim pomenilo tudi, da se je delo začelo s popolnoma prazno kartoteko, ko pa danes gledam po omarah so le-te dobesedno zatrpane s podatki o naših pacientih. Moram reči, da sem v tej službi od vsega svojega dosedanjega dela najbolj zadovoljna, ker je ob vsej strokovnosti v sicer majhnem kolektivu, čutiti močno kolegialnost.« Vemo, da časopisni zapis ni kdove kaj in da ljudem, kot je Metka Vreček, veliko več pomenijo pohvalne besede pacientov, ki prihajajo k dr. Terčonu pa naj vseeno pričujoči utrinek obelodani bralcem Gorenjskega glasa, ki so seveda tudi pacienti različnih ambulant, da imamo tudi v naši regiji res prijazne ljudi v modro-belih haljah, samo veliko premalo jih je! V. B. Foto: F. Perdan Nagradna križanka Za današnjo križanko razpisujor inje nagrade: 1. nagra- da: 8.000 dinarjev, 2. nagrada: 6.000 ;" je nagrade po 3.000 di- narjev. Rešitve pošljite do srede, 1 Scembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko). ANEKDOTI Prijatelji Angleški pesnik Alexander Pope je imel veliko prijateljev. Zdelo se je, da pozna skrivnost, kako pridobiti spoštovanje in naklonjenost drugih. "Le kako, da imate toliko prijateljev?" ga je nekdo vprašal. "Čisto preprosto," je odgovoril Pope, "verjamem, da je vse mogoče in da imajo vsi prav." mm m v ■ Zvizgi Francoski pisec Raoul Ponchon je sedel na kavarniški terasi in kramljal s prijateljem, njun sosed pa je kar naprej žvižgal. "Dragi moj," reče na vsem lepem Ponchon, "tistile, ki nenehno žvižga, mi gre na živce. Grem!" "Kaj?" pravi prijatelj, "saj praviš, da stanuješ v predmestju, nekaj korakov od železniške postaje; vlaki so vendarle mnogo bolj zoprni." "Že res, a kadar vlak zažvižga, vsaj odpelje!" AVTOR KRIŽANKE K N0Ć SFV AMER DREVO V LESU IN LU BJU JE 01 ŠECE 0UE VHOD VSTOPNINA <3 ŽENSKA V LETIH MAKf'ON DRAMATIK ČASULE 0RIENT ŽGANJE iU UJKA NA OTOKU KHJSU PREVA JALEC DRŽAVNA BLAGAJNA S' PISEC HERMAN :E'JSKIr. 18535 Razno prodam prodam zelo dobro ohranjen MOPED PN 6 z mnogo dodatnp opreme, mo-s*o dirkalno KOLO senior na 10 prebav in 5 RADIATORJEV. Tel.: 46-117 ||h_18507 llpdno prodam obnovljen NSU 1000, etnik 1972, registriran, v voznem stablu Poceni prodam tudi otroško POSTELJICO z ograjicami. Jelar, Franko-IjOnas. 94, Sk. Loka_18530 STAN.OPREMA Sedežno GARNITURO, rabljeno. "Sodno prodam. Virnik, Kajuhova 18, tal 24-448 18506 ^odam PREPROGO 3,35 x 2,30, svetle °arve. Žnidaršič, St. Žagarja 26, Kranj ^HINJO aralija, novo, prod /3-447 18514 am. Tel.: 18522 uflodno prodam novo sedežno GARNITURO. Lah Miran, Trata 22, Škofja !gka, tel.:28-408_18528 Vodarn POMIVALNO MIZO s koritom I'Pipo ter 1 leto star BOJLER, 50-litr-m Ludvik Vindič, Hraše 22/g, Rado Hjjjca_ 18550 , rpdam termoakumulacijsko PEČ 2,5 *W-Tel.: 51-344_18558 rodam 8 kW termoakumulacijsko Bp, trajnožarečo PEČ emo 5 in okro-P belo MIZO, 120 cm. Tel.: 23-923 __18561 ,°ceni prodam kuhinjsko garnituro -<*-Kranj, M. Pijade 17, stan. 24 18590 Vozila J^dam PEUGEOT 504, registiran do J?aJa 1989. Zg. Bitnje 168, pri Gasilkam domu, v jami 18512 'sO super E, letnik 1983, odlično ganjeno, prodam. Tel.: 33-670 18515 0f°dam AMI 8, letnik 1972, vozen, re Gracija potekla 24.11. Tel.: 42-778 ^___;_18516 b[Qdam R 4 TGL, letnik 1980. Umnik, posije 46, tel.:36-400_18519 |!£dam GOLF diesel, letnik december jC&Zupan, Sebenje 54,Tržič 18520 i(fl°dno prodam dobro ohranjeno Z B C, letnik 1980. Tel.: 620-140, po 17. g »ali Ludvik Bernik, Groharjevo nas. Ž^kof ja Loka _18523 ))j0dam MOTOR tori, star 1 leto. Tel.: h,'44 ali Ambrožič, Ljubno 76, Pod- _18526 .9odno prodam VVV 1200. Marijan Je-^ovec, Puštal 59, Škofja Loka 18532 Ugodno prodam KOMBI Z 850 AF, le tnik 1981 in VW kornbibus, starejši letnik, dobro ohranjen. Radovljica, C. svobode 16____ 18533 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Tel.: 70-022_18534 Prodam FORD ESCORT 1300. letnik 1972 in otroško SOBO. Brezje 69/a ___18536 Ugodno prodam FIAT 126, neregistriran, letnik 1981. Tel.: 78-429, po 14. uri __18541 Prodam osebni avto AUDI 50, letnik 1975, dodatno opremljen, registriran do 13. 8. 1989. Tel.: 80-039 18542 Prodam LADO 1600, letnik 1979. Tel.: 38 242___18545 R 18, letnik 1984, ugodno prodam ali zamenjam za drug avto. Tel.: 37-430 od 15. do 19. ure__18552 Poceni prodam zimske GUME za ško-do. Tel. 35-370_ 18553 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Jelene Maks, Štefetova 2, Kranj - Mlaka 18556 V vaš dorn, gostinski lokal, izložbo prihaja NOVO LETO! ZA PRIJETNO VZDUŠJE, LEP IZGLED POSKRBIMO Ml Z NAŠIM ALI VAŠIM MATERIALOM. Aranžiranje, okrasitev, darila za goste: tel.: 25-722 TALBOT samba GL, letnik 1982, pro dam. Tel: 23-020, popoldan 18557 Za R 5/3 prodam: VRATA, plastično LETEV, sprednji ODBIJAČ, obroč PVC za blatnik, za desno stran avtomobila. Tel.: 23-923_18559 BMVV 316/2, letnik 1988, z dodatno opremo, prodam Šifra: BMVV 18560 Prodam Z 101 C, letnik 1981 46 Olševek 18568 Ugodno prodam i-OLF JGL, letnik 1981. Informaci;.! v 'tedeljo dopoldne. Tel : 28-436 __18570 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. Tel.: 75-248, popoldan__18572 Nujno prodam 128 P, letnik 1987. Ore tnikova7, Kranj, tel 27-111 18573 Prodam KOMBI imv 1600. Rant, Pod- brezje 59, Duplje__18575 Prodam CITROEN GS dub," letnik 1976, cena 400 SM Tel.: 39-428 18576 Prodam GOLF diesel, letnik 1984, Brle-nič, Podlubnik 159, Škofja Loka 18580 Prodam zimske GUME za Z 750 Tel : 35-196_18581 Prodam Z 750, z obnovljeno karoserijo. Zelič. Križe 18, tel.: 57-628 18582 Prodam JUGO koral 55, Tel.: 70-194 letnik 1988. 18585 Poceni prodam VVV 1200. Tovarniška 6, Lesce 18588 Prodam R 4, letnik 1986 - november, prevoženih 19 000 km. Franc Čebulj, Pšenična polica 14, Cerklje_18593 Prodam Zl28, letnik 1984. Tel.: 47-833, Pivka 19 18594 ZAPOSLITVE Za prodajo ATLASA SVETOVNE ZGODOVINE, iščemo zastopnike za najboljše dodatne ugodnosti. Tel.: 51 -586, ob delavnikih po 18. uri 17284 Zagotovljena uspešna prodaja zelo iskanega izdelka. Tel: 35-450 18544 V popoldanskem času in prostih vikendih nudimo delo komunikativnim osebam. Plačilo takoj Tel : 57-459 18586 POSESTI Prodam starejšo HIŠO Tel: 45 104 poslopjem. 18505 Na območju Vodovodnega stolpa ku pim GARŽO Šifra: ZIMA 18540 IZGUBLJENO Izgubil sem AVTO CERADO na delu ceste most - Primskovo. Najditelja prosim, da javi na tel.: 34 174, po 16. uri 18513 KUPIM Kupim BIKCA simentalca, do 3 mese cev starega. Tel: 45-228_18518 Kupim polavtomatski SADILEC krom pirja kirhner in IZKOPALNIK polak. Tel: 0601/73-642, po 15. uri 18555 15. STRAN r^Jl^SSMKROLAS ŽIVALI Prodam 4 tedne staro TELICO križan ko za nadaljno rejo Pegam, Selca 82. Tel.. 66-426 Prodam 1 leto stare KOKOŠI nesnice in KOKOŠI za zakol. Cegelnica 1, Naklo_18222 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo. Hafner, Trnje 1, Škofja Loka 18525 Prodam PAPIGE nimfe. Tel. 44-567 18549 Prodam brejo TELICO in suha DRVA. Sp. Bela 3_18566 Prodam teden dni starega BIKCA si mentalca, Kranj, Jezerska c 91 18577 STANOVANJA Zamenjam starejše dvosobno družbeno stanovanje z etažnim centralnim ogrevanjem, za enosobno na Planini. Šifra: PLANINA___17984 Par išče" GARSONJERO. Možnost predplačila. Tel.: 25-127, po 10. uri __18531 Zamenjam 1 sobno konfortno STA NOVANJE v Škofji Loki, Podlubnik za večje v mestu ali okolici. Tel.: 621 -680 __18538 Živite sami, od let in dela utrujeni, na majhni kmetiji? Sva mlada zakonca, brez urejenga doma, z veseljem do kmetovanja. Oglasite se nama, rada bi živela pri vas in vam pomagala pri delu. Naslov v oglasnem oddelku. 18563 Cenjene stranke obveščam, da zopet lahko naročijo rolete, žaluzije v vseh barvah, dimenzijah in izvedbah Spre jemam naročila za zavese vseh vrst (rolo, lamelne, plese). Ugodna cena, dobavni roki. Cena zagotovljena od naročila do montaže. ROLETARSTVO NOGRAŠEK, MIUE 13, 64208 ŠEN-ČUR, telefon (061)50-720_17048 KOZMETIČNI ATELJE-lrena Mitrovič, Begunjska ul 7- nega obraza, telesna masaža, zona terapija, brezplačno ličenje obraza. Tel.: 23-309, od 13. do 20. ure_18133 Preklicujem ZAVAROVALNE POLICE -stan od štev. 555876 - 555900 in požar 399851 - 399875. Tavčar, Poljane 65 _18509 Nudim VARSTVO otrokom, starih od 1 do 3 let. Informacije na tel.: 35-811, od 16. do 18. ure 18548 PRIREDITVE Radio Ljubljana prireja nocoj, 2. decembra ob 20. uri v Vogljah razvedril no oddajo PRIZMA - OPTIMIZMA. Nastopajo znani Slovenci. Vabljeni! 18584 OSTALO OBVESTILA Dne 18. 11. 1988 je bila zamenjana ženska črna JAKNA v gostilni Rekar na Orehku. Oseba, ki jo je zamenjala je bila opazovana in prosim, da jo od da lastniku gostilne, kjer bo dobila svojo. Prodam strojeno govejo KOŽO. Korenjak, Predoslje 85/a 18539 ZMAJ coneord 2, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 74-563 18543 Prodam italijansko peg~PREVIJALNO MIZICO. Tel: 26 195 18554 Prodam ZELJE v glavah. Jenko. Gore njavas142, tel.:68-720__18565 Ugodno prodam novo CISTERNO za olje, za centralno kurjavo, 2100 I. Radovljica, Langusova 51 18578 Prodam skoraj nov, rjav, globok, žametni VOZIČEK tribuna in otroški NAHRBTNIK. Tel: 633-948_18587 Prodam KROMPIR za seme saški, igor in jaka. Cena 1.000 din. Jamšek, Bukovica 12, Vodice 18589 ZAHVALA Ob prerani izgubi moža, očeta, starega očeta in brata JANKA POGAČARJA iz Krnice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v času njegove bolezni obiskovali, ki ste se od njega poslovili, mu darovali cvetje in nam izrekli so-žalje. Posebno zahvalo smo dolžni delovnim organizacijam Mercator-Rožnik Bled, OGP Grad Bled, GG Bled TOZD Avtoprevozništvo, AMZ Bled, ZB Gorje, godbi Gorje in obema govornikoma za poslovilne besede. Hvala tudi sosedom za pomoč. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše sestre in tete MARIJE BOŠNJAKOVIČ upokojenke BPT Tržič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in sosedom za izražena sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. ŽALUJOČA BRATA Z DRUŽINAMA Bitnje, 25. novembra 1988 ZAHVALA Ob zadnjem slovesu naše drage sestre, tete in svakinje ANTONIJE BAKOVNIK upokojenke tov. Sava Kranj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, njenim sosedom s Stare ceste v Kranju. Hvala vsem za podarjeno cvetje. Še posebej se zahvaljujemo g, župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za lepo petje. Se enkrat vsem iskrena hvala. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, strica, bratranca, tasta in svaka JOŽETA BODLAJA Devovega ata iz Zvirč 25 se iskreno zahvaljujemo sosedom iz Zvirč in Strahinja, sorodnikom, prijateljem in znancem za globoko izražena sožalja, za podarjeno cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, družbenopolitičnim organizacijam, posebno ZB in GD Kovor, govornikoma tovarišema Štularju in Smoleju za sočutne poslovilne besede, praporščakom, g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem bratom Zupan za ganljive žalostinke. Najlepše se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Iskra Števci — Kontrola, KZ Križe in GG Tržič. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Zvirče, 21. novembra 1988 ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi drage sestre in tete NEZKE 'M TALER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Tova-rišici Heleni za poslovilne besede, upokojenkam za spremstvo na zadnji poti, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njeni Bohinjska Bistrica, 12. novembra 1988 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. Spomnite, kako trpela sem in večni mir mi zaželite. Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tete MARIJE AHAČIČ iz Sp. Besnice se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma upokojencev v Kranju za nego in skrb, ZZB Besnica, župniku za lep obred in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem. VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše mame, babice, prababice, sestre, tašče in tete ANE PIPAN roj. Benda se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč in podarjeno cvetje in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala dr. Udirju za dolgoletno zdravljenje, sodelavcem tovarne Zvezda, pevcem iz Šenčurja, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Voklo, 20. novembra 1988 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje, plemenite, ljubeče IVANKE HAFNER roj. Jereb se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji darovali prelepo cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala g. kaplanu za lep obred, pevcem za lepo petje. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 22. novembra 1988 na pokopališču v Kranju. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre,tete MARIJE HAFNER roj. Jenko se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Janezu Bajžlju za dolgoletno zdravljenje, kakor tudi g. župniku za pogrebni obred in lepe poslovilne besede. Enako društvu upokojencev in pevcem ter Zvezi borcev za lep poslovilni govor. VSI NJENI Bitnje, Stražišče, Šutna, Škofja Loka, 23. novembra 1988 / mali oglasi tel. 27960 NOVICE IN DOGODKI Ob dnevu republike Mejna milica na Jesenicah dobila nove prostore Jesenice, 25. novembra - Nekdaj bučne delovne zmage ob državnih praznikih danes praznujemo neprimerno bolj skromno. Času primerno so slavili tudi odprtje novih prostorov Postaje mejne milice na Jesenicah. Po 43 letih obstoja, ko je sprva delala v zasilnih barakah, nato pa v tesnih, za delo številne ekipe skorajda neprimernih prostorih, se je tej enoti slednjič le nasmehnila priložnost. Iz prostorov, ki merijo le sto kvadratnih metrov in jih" danes 60-članski delovni kolektiv zaseda od leta 1959, brez sanitarij, čakalnice, prostorov za pridržanje in skladišča, se te dni selijo v še enkrat večje. Železniško gospodarstvo iz Ljubljane je namreč na jeseniški železniški postaji izpraznilo 260 kvadratnih metrov prostora, kot nalašč za potrebe mejne milice. Kot je ob otvoritvi povedal komandir mejne milice na Jesenicah Boštjan Sladic, imajo zdaj prostorno dežurno sobo s sodobno telefonsko centralo in zvezami, skladišče, ki je bilo doslej raztreseno po vseh Jesenicah, sejno sobo, urejeno čakalnico in prostore za pridržanje, skratka vsaka dejavnost ima slednjič dovolj prostora. Naložba je stala 15 starih milijard, poleg RSNZ in Železnice pa so jih prispevale tudi jeseniške delovne organizacije. Prenovljene prostore jeseniškega mejnega prehoda, kjer dnevno potuje skoraj dva milijona potnikov v mednarodnem prometu, kjer je gost tovorni promet, kjer je edini prehod za deportirane osebe, veliko ilegalnih prehodov, delo pa zlasti ponoči, kjer miličniki potujejo na relaciji Beljak - Ljubljana, je pred praznikom slovesno odprl republiški podsekretar za notranje zadeve Leopold Jesenek. Foto: F. Perdan D. Ž. "4 GLASOVA ANKETA Izenačiti položaj vseh zaposlenih v družbenih dejavnostih Tudi v zdravstvu delajo, a so (bili) tiho Škofja Loka, 1. decembra - Nezadovoljstvo škofjeloških zdravstvenih delavcev zaradi nazadovanja plač je bilo občinskemu izvršnemu svetu le okvir za širšo razpravo o trenutnih tegobah in razvojnih obetih te dejavnosti. Lanska izguba občinske zdravstvene skupnosti v višini 568 milijonov dinarjev se, "oplemenitena" z letošnjo, očitno vleče tudi v naslednje leto, razloga zanjo pa sta dobro znana: interventna zvezna zakonodaja, ki je prezrla 1987. leta začeto usklajevanje plač v slovenskem zdravstvu, ter gigantski UKC, v katerega bolnišnica Škofja Loka pošilja 57 odstotkov svojih bolnikov (Gorenjska 13 odstotkov). ce, za zdravila, zdravljenja v tuj UKC posluje po storitvenem sistemu (kar bojda nikjer v svetu ne zdrži), to pa pomeni, da v cene svojih storitev, ki so več kot dvakrat dražje kot na Gorenjskem, vračuna vse svoje tekoče in razvojne probleme. Račun škofjeloške zdravstvene skupnosti se zato kljub strogim varčevalnim ukrepom ne izide. Samo primer: za sedem dni intenzivne nege je iz UKC prišel račun za 50 milijonov dinarjev! Ne pomaga prida, da je škofjeloško zdravstvo po porabi denarja na uporabniku najbolj varčno na Gorenjskem (Gorenjska pa v Sloveniji). Ne pomaga niti to, da samo dobrih 20 odstotkov, torej niti četrtina, v občini zbranega zdravstvenega denarja ostane v občini, drugo gre ven, v bolnišni- Prenova financ Predavanje dr. Ribnikarja Kranj, decembra - V sredo, 7. decembra, ob 12. uri bo v prostorih kranjske občine predavanje in razgovor vodil dr. Ivan Ribnikar, dekan ljubljanske ekonomske fakultete in predsednik skupine za reformo finančnega sistema in bančništva pri t.i. Mikuli-ćevi komisiji. Predavanje so naslovili "Prenova financ in vloga bančništva v reformiranem gospodarskem sistemu", prireja ga Društvo ekonomistov iz Kranja. M. V. ni. solidarnost. Izguba je tu. S "hitrim" zakonom, ki pa so ga v skupščini republiške zdravstvene skupnosti pred prazniki odločno zavrnili, so se občinske zdravstvene skupnosti (za kratek čas) otresle bojazni, da si bo republika pod plaščem racionalizacije za svoje "republiške izvajalce", zlasti UKC, odrezala kos, kakršnega bo pač rabila, občinske probleme pa prepustila osiromašenim občinam. Škofjeloška (in druge) zaradi izgub že zdaj plačuje račune z dva ali tri mesece zamude, zelo negotova pa je tudi pot domačega zdravstva v nove čase. Teži ga prostorska stiska (v Žireh), reševalcev za nujne primere sploh nima, bremeni ga draga specialistična cepitev na populacijske skupine, ki pa je na srečo niso izpeljali do konca kot drugje, saj so v obeh dolinah še zadržali "družinske zdravnike"; ovira ie tudi orevelika koncentracija, zlasti zobozdravstva, v zdravstvenem domu. Vendar je pot, po kateri stopa škofjeloško zdravstvo, prava, so prepričani tudi organizacijski, finančni in medicinski strokovnjaki v gorenjski "tovarni" zdravja. Pretirana in nepoštena pa se jim zdi že desetletja očitna prednost, ki jo ima v Skofji Loki šolstvo tako pri naložbah kot financiranju dejavnosti. Tudi v zdravstvu delajo, a so tiho. Očitno pa so razlike v plačah zadnje leto le tako narasle, da so tudi v zdravstvu -prepričani, da je glasnost v Škofji Loki edini način, da se nekaj doseže - prekinili molk. K temu niti izvršni svet ni mogel kaj drugega kot skleniti, da je treba izenačiti družbenoekonomski položaj vseh zaposlenih v družbenih dejavnostih in ga uskladiti z gospodarstvom, obenem pa krepko pretre-sti vse prioritete. R Jelovčan Z upokojenci na Koroško Društvo upokojencev iz Kranja vabi vse člane in ostale upokojence na izlet v Borovlje, Celovec in druge kraje na avstrijskem Koroškem. Izlet bo v sredo, 7. decembra, ob 7.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave kot vedno sprejemajo v pisarni društva na Tomšičevi 4. Za bolj sproščeno delo učiteljev in učencev Pouk brez nadležnega šolskega zvonca Poljane, 1. decembra - Dandanes nikakor ni lahko sedeti v osnovnošolski klopi, saj prenatrpan program bolj ali manj uspešno spreminja učence v zajetne enciklopedije najrazličnejših potrebnih in nepotrebnih znanj. Časa za sprejemanje novosti, utrjevanje in preverjanje znanja vselej zmankjuje. V časovnem primežu med eno in drugo predmetno uro so pod hudim psihičnim pritiskom tako otroci kot njihovi učitelji. Zato toliko bolj razveseljuje dejanje učiteljic v podružnični šoli v Poljanah, ki so storile droben, a pomemben korak k bolj sproščeni šoli: izklopile so šolski zvonec. Učenje brez nadležnega zvonca pa ni samo bolj sproščeno, ampak omogoča tudi večjo ustvarjalnost. Če učiteljica začuti, da je neka snov učence pritegnila, da sodelujejo in bi jo rada zaokrožila, lahko zbranost podaljša, ne da bi urin kazalec kot bič visel nad razredom. Velika škoda je namreč pretrgati učno uro v trenutku, ko je zbranost največja. In obratno. Z novostjo se pohvalijo učiteljice, ki se zdaj ravnajo po lastnih urah, in so zadovoljni učenci, ki so se otresli nekaj običajne šolske uniformiranosti, utesnjenosti. Žal pa bo dejanje bržkone obstalo za vrati poljanske šole brez posnemovalcev. Učiteljskih ekip, ki bi se tako pogumno spopadale s tradicionalnimi metodami dela, zavračale, kar ni dobro in iskale nove, boljše prijeme in poti do učencev, je namreč malo. Še vedno se je udobneje držati starih pravil... H jei0Vćan Srečanje prijateljev k Tisti redki Kranjčani in okoličani, ki so v soboto zvečer prišli v kranjsko gimnazijo poslušat pesmi treh zborov, zdaj že starih znancev, moškega pevskega zbora Lorenzo Perosi iz Fiumicella pri Ogleju v Italiji, mešanega pevskega zbora Ledenitzen iz Ledenic na Koroškem in domačega mešanega pevskega zbora Iskra iz Kranja, so, lahko rečemo, imeli od teh praznikov nekaj več, kajti bogatejši so za izredno doživeto pesem, za prelep kulturni večer. Že osmo leto se srečujejo pevci treh dežel, vsako leto drugod, vsako leto kot stari prijate- Jože Ahačič, predsednik odbora za glasbeno dejavnost pri ZKO Kranj: "Meni osebno ta srečanja pomenijo prijateljstvo med različnimi narodi, ki jih ravno kultura uspeva zbliževati bolj kot vsi politični stiki. Dali smo dober zgled, saj so se iz pevskega srečanja rodila še srečanja balinarjev, godb na pihala, krvodajalcev, slikarjev, kolesarjev in podobnih. Posebnega pomena so letošnja srečanja, ko praznujemo 10-letnico skupnosti Al-pe-Adria, katere del so tudi kulturna srečanja treh dežel, ki brez dvoma krepijo spoznavanje med ljudmi in osebna prijateljstva." Damijan Močnik, zb< rovodja mešanega pe\ skega zbora Isk m Kranj: "Eno leto bo kar vodim iskrški zbor, a mislim, da smo danes I kar uspešno zastopali flHfefe^ našo deželo. Zapeli smo H| pesmi, ki so vključene v HB redni program našega I repertoarja; dve od teh mKTZmm sta bili naštudirani že pod mojim vodstvom, pri dveh pa smo spremenili interpretacijo, kar je včasih še težje, kot naštudirati novo pesem. Zelo posrečeno se mi zdi, da vsak zbor naštudi-ra tudi pesem v jeziku dežele, kjer gostujejo. Lani je Kranj v Ledenicah zastopal moški pevski zbor Davorin Jenko, zdaj smo tradicijo Tuga Vidmarja prevzeli mi in upam, da jo bomo tudi vnaprej." lji. Pobudnik teh pevskih manifestacij, ki so 4 začele leta 1980 je bil takratni moški pevsM zbor Tugo Vidmar, šest let tudi organizator lej teh, ko pa je pred dvema letoma prenehal deli vati, je za njim letos poprijel iskrški pevsđ zbor. Pesmi treh dežel so kljub svoji majhnos« manifestacija treh največjih evropskih nacicj nalnih skupnosti, Germanov, Romanov in Slo] vanov in storiti moramo vse, da se ta srečanjai prijateljstva, pesem, zapeta od srca, obdrži.- _ Prihodnje leto bodo Ledeničani in Kranjčani L gostje v Fiumicellu. Erich Romauch, pred sednik mešanega peV skega zbora iz Ledenic: "Naš zbor obstoja že 43 let. Prej je bil moški zbor, od leta 1972 pa je to mešani pevski zbor. Na programu imamo ker; roško narodno pesem, pesmi drugih dežel in duhovne. Veliko gostujemo po Italiji in Avstri ji, trenutno pa se pripra* vljamo za koncert doma. Priznati moram, da sta oba zbora, vaš in fiumičelski odlično zapela, oba sta močna zbora. Radi pridemo k vam, vsa ko srečanje je nekaj lepega." m,............uniiiniii......„i,,,,................ Aurelio Lusin, predsed- nik moškega pevskega zbora Lorenzo Perosi: "Naš zbor veliko poje in od leta 1980 smo imeli že 250 samostojnih koncertov v številnih evrop; skih državah, med njimi po Avstriji, Švici, Poljski, Čehoslovaški in Madžarski. Kot ste opazili, smo nocoj imeli programu bolj vinske in pivske pesmi, celo Mozartovo in Schubertovo zdravljico smo zapeli. Program smo pripravili za domače srečanje pevskih zborov italijan skih vinskih področij, in ker jih v Kranju še ni ste slišali, smo sklenili nastopiti z njimi pri vas. Mislim, da ste bili zadovoljni. Pripravlja mo pa se že na prihodnje leto, ko bomo prazno vali 20-letnico obstoja našega zbora. Radi pri demo k vam v Kranj, ker se vedno dobro poču tirno med prijatelji. Žal nam je za zbor Tuga Vidmarja, kajti prav on je postavil osnove naših srečanj. Prepričan pa sem, da je iskrški pevski zbor dobro nadomestilo zanj. Prvič smo ga slišali peti, mladega pevovodjo ima, vendar moram priznati, da so odličen, močan zbor. Z veseljem ga bomo pričakovali prihodnjo jesen v Fiumicellu." _ _ , D. Dolenc VI bol To Vzorec, kako od besed k dejanjem Uvc l Voc v obi čar UV( Sp ftie ia 8d fa2 Ozr šar Jai koi je rne nje dal kje vpi vai ob< *al tuc to ne ter Kladivar oče novi tovarni Vibro Škofja Loka, 22. novembra - Čeprav je program avtomatizacije strege v žirovskem Kladivarju pri so* že dve desetletji in v celotnem prihodku predstavlja sedem odstotkov in je obetaven, po vsebini nek* ne sodi v razvojni koncept tovarne. Namesto da bi životaril kot peto kolo, so se v Kladivarju odločili,1 ga izločijo in predajo ljudem, ki bodo s svojim znanjem sposobni iz njega napraviti visoko produktivf tehnološko zahtevno, razvojno intenzivno, izvozno usmerjeno in ekološko ter prostorsko nezahteV* podjetje. Sprva so nameravali program prodati, a niso našli kupca, ki bi vzel s seboj tudi 22 ljudi. Kot je povedal direktor Kladivarja Rado Bogataj, so nato začeli razmišljati, da tudi na Žirovskem tako kvalitetna delovna mesta ravno ne padajo z neba in da bodo s pojavom tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev vse bolj dragocena. Torej so se odločili, da sami ustanovijo novo tovarno, in to v Žireh! Kladivar bo kot dober oče vanjo vložil nekaj opreme, znanje, zemljišče z obnovljenim objektom nekdanje opekarne ob cesti Žiri-Smrečje ter poskrbel za začetni denar; okrog sto milijonov nepovratnih dinarjev ima že v žepu iz republiških sredstev za reševanje tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev, računa tudi na tako imenovani re-pub.i.ški razvojni dinar, približno 30 odstotkov od skupne vrednosti naložbe, ki po letošnjih cenah velja 254,5 milijona dinarjev, pa bo primaknila Go-renjska'Ljubljanska banka. Računajo, da bo novo podjetje zaživelo najkasneje prihodnje leto. V začetku bo v niem 22 za- poslenih, v končni fazi po sedanjih ocenah približno 120, od tega štiri odstotke delavcev z visoko, osem odstotkov z višjo in devetnajst odstotkov s srednjo izobrazbo, 66 odstotkov kvalificiranih ter tri odstotke polkvalifici-ranih delavcev. Do konca leta naj bi nova tovarna za avtomatizacijo strege Vibro dosegla 1062 milijard dinarjev vrednosti prodaje, pri čemer bi dohodek znašal 0,47 milijarde in sredstva za reprodukcijo in akumulacijo milijard dinarjev. Upravičen naložbe dokazuje tudi 8-ods' na interna ter 51-odstotna 1 nomska stopnja rentabilnosti Žirovski Kladivar je lah vzor številnim škofjeloškim drugim tovarnam, ki tudi i ni' vzporedne programe in jih morejo več pospešeno razvij kako narediti korak od bese« "majhnih podjetjih velike hodnosti" k dejanjem. H. Jelov* *o 1 J k d h b Uh S SODIŠČA Telefonska akcija uspela, predsednik zaprt Kranj, 18. novembra - 37-letni Marjan Valter iz Goric je kot predsednik centralnega gradbenega odbora veliko storil za razširitev telefonskega omrežja v krajevnih skupnostih Golnik, Gorice, Trstenik in Tenetiše, vendar si je hkrati v času od marca 1985 do septembra 1986 prilastil na račun krajanov skoraj 17,7 milijona dinarjev. Že potem, ko je bilo sprejeto finančno poročilo "telefonske akcije", so se začele širiti govorice o tem, da si je predsednik tudi s pomočjo denarja, zbranega za telefonske priključke, nabavil drag avtomobil BMW. Ker so v krajevnih skupnostih- želeli vedeti resnico, so ustanovili posebno nadzorno komisijo, ki naj bi pregledala finančno plat širitve omrežja. Valter se je takrat ustrašil, da ne bi odkrili pri- manjkljaja, in je začel popravljati blagajniške izdatke (največkrat je pred znesek vpisal še enko). Nekaj si jih je tudi izmislil; obrtniki, na katere jih je naslovil, pa denarja niso nikoli prejeli. Ker v gradbenem odboru niso imeli posebnega blagajnika, je z denarjem v glavnem razpolagal sam. Sprva si ga je le sposojal, misleč, da ga bo vrnil, nato pa je sposojanje prešlo v prilaščanje. Tako zbrani denar je "nalagal" na hranilno knjižico, ki jo je odprl na ime Venera, porabil pa ga je za nakup avtomobila, ra-diokasetofona, videorekorderja in drugih predmetov. Letos 3. marca so ga priprli. Med preiskavo in tudi na glavni obravnavi je svoj zagovor večkrat spremenil. Obrambo je zasnoval na dveh "dokazih". Ker je plačeval z gotovino in je nekaj računov tudi izgubil, je s pripisovanjem številk pred blagajniške izdatke le uskladil račune z dejansko porabo denarja. In drugič: z denar- jem, ki ga je spravljal v svoj žep, si je le poplačal veliko prizadevnost (4250 udarniških ur), uporabo svojega avtomobila, nabavo hrane in pijače. Sodišče je ugotovilo drugače: če je del dokumentacije res zgubil, zakaj ni o tem obvestil centralnega gradbenega odbora; samoplačilo pa bi tudi lahko uveljavljal po zakoniti, legalni poti. Temeljno sodišče Kranj ga je pred nedavnim obsodilo na pet let in osem mesecev zapora, oškodovanim krajevnim skupnostim pa bo tudi moral povrniti 17,7 milijona dinarjev in zakoni- V petek, 9. decembra, ob 19. uri bo v kranjskem hotelu Creina prva jesenska Glasova preja. Misli na temo Sedem desetletij Jugoslavije in sedem desetletij socializma v svetu bosta predevala predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in voditelj Glasovih prei. , : podpredsednik RK SZDL Viktor Žakelj. Vabimo Vas, da se nam pridružite in s svojimi mnenji obogatite večer. Rezervacije sprejemamo na telefone 21-860 in 21-835 Prt Rn to kri Vsi *at »Ur te obresti za čas od 1. septembra dalje (štiri milijone je avgusta že plačal). Sodišče je ocenilo, da ni razlogov za uporabo omilitve-nih določil kazenskega zakona. Valter je širšo družbeno akcijo izrabil za svojo korist, povzročil, da so bili telefonski priključki še dražji, kot so bili realno, omajal pa je tudi zaupanje ljudi v legal- no izvoljene in imenovane p stavnike. Grabež je pesk prikriti na razne načine in na glavni obravnavi je «s krivca zunaj sebe. Sodišče med olajševalne okoliščine S| dosedanjo nekaznovanost, m za tri mladoletne otroke in to, da je dober delavec. Sodb* ni pravnomočna.