IZ ŽIVLJENJA NA VASI Ustanovili so Hmeljarsko poslovno združenje V četrtek popoldne je bil v Žal- cu ustanovni zbor Hmeljarskega poslovnega združenja za ljudsko republiko Slovenijo. Od 54 orga- nizacij, ki bi lahko postale član poslovnega združenja., se jih je do ustanovnega zbora priglasilo 45, ki so tudi podpisali pogodbo. Ustanovni občni zbor je za- čel predsednik iniciativnega od- bora ing. Zvone Pelikan, ki je ta- koj po pozdravnih besedah v kratkem orisal stanje hmeljarstva v ljudski republiki Sloveniji. Ta- ko je povedal, da je po hektar- skem pridelku Savinjska dolina na prvem mestu v republiki in da je- tudi njen pridelek najboljši. Na ustanovnem zboru so nato razpravljali še o pogodbi o usta- novitvi hmeljarskega poslovnega združenja, jo tudi podpisali, nato pa se je sestal upravni odbor po- slovnega združenja, ki je na svoji prvi seji izvolil predsednika, nje- govega namestnika, sprejel pra- vila združenja, razpravljal o pro- gramu dela za letošnje leto, o pro- računu itd. Za predsednika so iz- volili ing. Zvoneta Pelikana, di- rektorja hmeljarskega inštituta v Žalcu, za namestnika pa mari- borčana Vinka Molana. V programu poslovnega zdru- ženja za leto 1961 so posebej pou- darili, da bo združenje priprav- ljalo analize hmeljarstva, ki so bile doslej nekoliko pomanjkljive. V razpravi so se prav vneto zav- zemali tudi za to, da bi združenje v prihodnjem letu za vse hme- ljarsko področje v Sloveniji ure- dilo enotno zavarovanje. V pri- stojnost združenja naj bi prišla tudi ureditev pogodbenih odno- sov med proizvajalci, Hmezadom in inštitutom. Največ diskutantov je razprav- ljalo o problemu reprodukcijske- ga materiala. Videti je bilo, da je preskrba z njim res prvi in naj- večji problem hmeljarjev. Lani so marsikje zaman iskali žico, na- domestne dele predvsem za uvo- žene traktorje itd. Ker je to ne- dvomno oviralo pravilen potek proizvodnje, so naložili hmeljar- skemu združenju, da za naslednje leto to stvar uredi. Nekateri so bil mnenja, da naj bi preskrbo z reprodukcijskim materialom spet prevzel Hmezad, kot je bilo to v navadi že pred leti, drugi pa so se zavzemali za to, da bi ga naj imela na zalogi Agrotehnika. Vneto je bilo tudi razpravlja- nje o zavarovanju. Zavzemali so se, da bi se jamstvo začelo že z vegetacijo in ne šele 15. maja kot je bilo to doslej. V razpravi so spregovorili tudi o enotnem za- varovanju, o zavarovanju žičnic in podobnto. Hmeljarsko poslovno združenje bo navezalo tesne stike z repub- liškimi in zveznimi organi, ki se bodo bavili s hmeljarstvom, nje- govo delo pa bo k razvoju hmel- jarstva v Sloveniji prav gotovo močno pripomoglo. DOMAČE ZANIMIVOSTI Domače opekarne v Ljiibečni Mlada bralka M. N. iz Ljubečne nam je poslala zanimiv sestavek o izdelovanju opeke v Ljubečni. V Ljubečni in v Bukovžlaku sta dve veliki opekarni. O teh ste že pisali. Morda pa bo za bralce za- nimivo, če zvedo tudi o ostankih obrtnega izdelovanja opeke v teh krajih, ki se je razvilo pred sto- letji. Ta obrt, kot mnoge druge, hitro izumira. Delo je neekono- mično, a tudi delovne sile ni. Ven- dar se je obrtno izdelovanje ope- ke v manjši meri še ohranilo. To delo je težko, ljudje delajo v blatu, sezona pa traja le pet me- secev — od maja do septembra. In sicer zaradi tega, ker se zmrz- njena surova opeka rada zdrobi in vse delo je tedaj zaman. Kako ljudje delajo opeko? Pozimi odstranijo zgornjo plast rodovitne zemlje. Pozneje nakop- ljejo glino in jo zmešajo z vodo, da nastane gosta zmes. To zmes nato preteptajo z nogami. Bolj ko je preteptana, boljšo opeko do- bijo. Opeko delajo zgodaj zjutraj. To je stara izkušnja. Trije delavci v enem jutru izdelajo okoli tisoč kosov opeke. Prvi dovaža zmes do izdelavne mize, drugi reže glino z zaokroženim nožem, povalja jo po pesku in da kos v model. Tega nato vzdigne in z njim dobro udari po mizi, da se glina enako- merno vsede. Na vrhu jo nato zravnano odreže in porine tretje- mu delavcu, ki nosi opeko vstran. To delo, ki je lažje, navadno opravljajo ženske. Surovo opeko zložijo v »vrsto«. Ko je opeka toliko suha, da jo lahko zlagajo, naložijo več vrst drugo na drugo. Tudi strešno ope- ko izdelujejo podobno kot zidake. Ko imajo dovolj suhe opeke, jo vložijo v posebno peč, kjer jo žgo. Peč gori navadno tri dni in noči, in sicer tako dolgo, da je vsa ope- ka žareča. Ko se opeka ohladi, je delo končano. Opeko je treba le še prodati in to včasih ni najlaže. Lonci, lonci Glinasti lonci, pa vrči iin sko- delice se niso šli v pozabo. Menda se zadnje čase celo spet bolj uve- ljavljajo. Posebno na vasi ni hiše, kjer se ne bi gospodinja postavila s pravo zbirko lončene posode. Take-le 'kot je tale pred hišo pa prav gotovo nima nobena. Kon- čno pa, nismo vsti lončarji! i /ica Skrbimo za ribezoTe nasade Letošnje leto je pri nas pravza- prav prvo, ki je razveselilo vnete pridelovalce črnega ribeza. Letina brez pozne spomladanske pozebe je pripomogla k prav dobremu uspehu v pridelovanju črnega ri- beza. Veliko pa so nabrali le tisti pridelovalci, ki v prejšnjih letih niso obupali. Dober pridelek ni namreč odvisen le od dela enega leta, zato poskrbimo že letos za visok pridelek v prihodnjem letu. Kdor ni v zimskem oziroma spo- mladanskem času preskrbel rast- lin s kalijevimi in fosforjevimi gnojili, naj to stori sedaj. Na hek- tar površine potrosimo 150—250 kilogramov kalijevega sulfata ali kalijeve soli ter 250—400 kilogra- mov superfosfata, upoštevaje se- veda, koliko teh gnojil smo potro- sili v zimskem času. Ker je poseb- no važna tudi dušična prehrana, po obiranju potrosimo še 150 do 250 kilogramov kalkamonsalpetra ali norveškega solitra. Zemljo v vseh nasadih zrahlja- mo, da uničimo plevel in prekine- mo kapilarnost ter s tem konser- viramo vlago za ribez. V nasadih, kjer raste trava, jo pravočasno pokosimo — ko je vi- soka deset do petnajst centi- metrov ter jo položimo ob sadiko. V nasadih, kjer je pas ob sadi- kah obdelan, vmesni prostor pa je namenjen za pridelovanje zastir- ke, obdelamo pas, nato pa ga s po- košeno zastirko prekrijemo. Pri vsej obdelavi moramo paziti, da ne bi ranili razvitega koreninskega sistema. Vse poganjke, ki so suhi ali pa so se pričeli sušiti, odstranimo ter sežgemo. Končno moramo nasad še po- škropiti z 0,3 odstotno Dithanom ali z 0,25 odstotnim Orthocidom, lahko pa tudi z enoodstotnim ba- krenim apnom ali pa z enoodstot- no bordoško brozgo proti listni pe- gavosti in ribezovi rji. Enemu od teh škropiv dodamo 0,15 odstoten Parathin ali Diazinon, če je na- sad okužen s kaparjem, steklokril- ko ali ličinko stenice, ki zvija li- stiče, da porjavijo. Nasad, ki je okužen z ušmi, škropimo z ome- njenimi sredstvi, dodamo pa jim še 0,1% Metasystox ali Ekatin. Ce je potrebno, škropljenje večkrat ponovimo. Inž. Korber Vid Nabiranje borovnic Nabiranje borovnic je v okolici Grobelna v polnem razmahu. Tako hiti staro in mlado že v zgodnjih jutranjih urah v bližnje in daljnje gozdove s praznimi košaricami in lončki, na večer pa se vračajo s polnimi. V trgovini odkupujejo borovnice celo do devetih zvečer. Obiralci so zadovoljni, kajti zaslu- žek je kar lep. Samo malo pazlji- vosti je treba in vsak kilogram se zamenja za sto dinarjev. Nekateri obiralci zaslužijo tudi po dva tisoč pet sto dinarjev dnevno. Seveda močno pazijo, da so borovnice sa- mo prve vrste, saj je tudi razlika v ceni za polovico večja. Po podatkih, ki jih je zaupala poslovodkinja trgovske poslovalni- ce Grobelno Marica Krajnik so do sredine junija odkupili že več kot tisoč kilogramov borovnic prve vrste in okrog štiri sto kilogramov druge vrste. Borovnice takoj po odkupu prepeljejo na železniško postajo Šentjur v poseben hladilni vagon. Iz tega vagona pa potem borovnice »potujejo« v Holandijo, Zahodno Nemčijo in Švico. PRIDNI SO Čisto mimogrede sva se srečala s tovarišem Kranjcem, učiteljem na osemletki na Planini. Prišel je z otroki na obrat kmetijskega go- spodarstva Planina obirat ribez. In ko so otroci tehtali zabojčke s čr- nim ribezom, ki so ga dopoldne nabrali, sva z učiteljem prijetno pokramljala. »Kako je pri vas na šoli — je kaj veliko otrok?« sem ga povpra- šala. »•Toliko, da je premalo učiteljev! Okrog dve sto učencev je, zdaj pa ko je šola zrasla v popolno osem- letko, jih bo menda iz leta v leto več. Toda pridni otroci so, kljub temu, da hodijo daleč v šolo. Imam učenca, ki stanuje dve uri daleč, pa ni zato nič manj priden kot ostali. In takih je precej.« »Letos zaključuje šolo torej prvič osmi razred. Kam pa bodo odšli? Jih bo kaj mnogo ostalo do- ma.« »Nasprotno! Prav malo jih bo ostalo. Skoraj vsi gredo — kot po navadi. Dekleta v trgovino, šivilj- sko stroko, fantje pa v industrijo. So pa seveda tudi taki, ki so se odločili za šolanje v srednjih šo- lah.« »Kako pa je kaj s krožki in svo- bodnimi aktivnostmi na vaši šoli? So pionirske igre tudi do vas pro- drle?« »No, nekaj krožkov že imamo. Med njimi je tudi foto-krožek, ki ga vodim sam,« se je nasmehnil in pokazal na fotoaparat, ki mu je visel čez ramo. »Pred nekaj dnevi smo imeli tu na Planini telovadni nastop. Prišli so otroci iz Dobja, pa iz Šentvida in se združili z na- šimi. Kljub temu, da je vreme na- gajalo, smo le lepo nastopili. Ve- ste, prav lepo je na Planini in kljub temu, da smo precej daleč od središča, ni prav nič dolgčas.« »Pa vi? Kakšne načrte imate za jesen? Boste ostali na Planini?« »O, ne! Čaka me vojska.« Bežno je bilo najino srečanje, prekinili so ga otroci, ki so se zgr- nili okrog svojega »tovariša« in z njim odšli proti šoli, kajti bil je že opoldanski čas. -ij Hvala lepa Okrog šole v Polju ob Sotli so si pionirja uredili ljubek cvetlični vrt. Lepotične rože in grmičevje, lepa zelena trata; to vse krasi o- kolje šole, da je življenje v njej še prijetnejše. Na koščku zemlji- šča pa poskušajo tudli kmetovati, Zasadili so hibridno koruzo, ki je prav v njihov vasi dosegla že re- korden donos okrog 80 stotov na hektar. Pred kratkim pa so se posebno razveselili, pa ne samo pionirji, temveč vsi prebivalci v Polju. S pomočjo bivše zadružne zveze so dobili televizijski sprejemnik, ob katerem zdaj večkrat spremljajo dogodke v svetu. Vsem, ki so jam k temu pomagali, kličejo: hvala lepa! Življenje v prijazni obso- teljski vasi je zdaj še prijaznejše. Pravijo, da bodo razvili klubsko življenje, saj imajo v novem zad- ružnem domu tudi ugodne pro- store. NEURJE Pred kratkim je bilo v okolici Stranic pri Slov. Konjicah moč- no neurje. Nevihta, ki je trajala skoraj eno uro je zajela le ožji pas med Stranicami in Ljuibndeo pri Vitanju, meditem ko je v sa- mem Vitanju le močno deževalo Na spodnjem delu je področje naliva zajelo Frankolovo z bli- žnjo okolico. V kratkem časiu so vsi potoki, ki vodijo diz bližnjh hribov, močno narastli in odnaša- li zemljo, pesek in kamenje, po- nekod pa tudi les, kd ga je voda dosegla. Razstavo ročnih del in fotografij V nedeljo je bila v dvorani nek- danje laške knjižnice ves dan od- prta razstava pionirskih ročnih del, fotografij, šolskih risb in lesore- zov. Razstavo je pripravila laška osnovna šola v okviru »Jugoslo- vanskih pionirskih iger«. Svoje iz- delke so nam prikazali vsi krožki pionirske organizacije na osnovnih šolah v laški občini ter vsi tehnič- ni krožki na istih šolah. Človek bi se težko odločil, da bi ob primerjavi posameznih izdel- kov izbral najboljše. Prav gotovo niso vsi verjeli, da so to napravili osnovnošolci-pionirji in pionirke, kajti nekateri izdelki (posebno ročna dela) so kazali izredno na- darjenost in spretnost avtorjev. Posebno zahvalo zaslužijo učen- ci iz Brez, ki so na zelo okusen način izdelali nekaj knjižnih plat- nic in škatel iz lepenke ter člani laške foto-zadruge na osemletki; ti so z nekaterimi fotografijami pokazali naravnost umetniški čut. Laški tehnični krožek je izdelal nekaj izredno lepih knjižnih plat- nic in spominskih knjig, ki solju- dem zelo ugajale. Pa tudi krožki iz drugih šol so se dobro izkazali, posebno radijski krožek iz Sedra- ža. Na gričku nad Rogaško Slatino prav ponosno stoji obnovljena osnovna šola. V njej življenje ni- koli ne zamre. Ves dan j? polna direndaja in živžava, da kar pre- kipeva mladosti. V dopoldanski iz- meni si nabirajo znanje »višješol- ci«, popoldne pa nižji razredi. Po- vsod se vse sveti in vsi hodijo v copatah. To je še sreča, sicer bi hrup bil še večji, ko v odmorih poskočijo po hodnikih. Prav zanimiva pa je njihova ku- hinja. Ne, tri kuhinje pravzaprav! Najbolj množično obiskana je obi- čajna šolska mlečna kuhinja, kjer 400 učencev dobiva malico podob- no kot na vseh ostalih šolah. Dru- ga je šolska kuhinja ali menza kjer dobivajo učenci opoldanske obroke. V njej se hrani 80 učen- cev, učiteljski kolektiv in nekaj vajencev. To je prava družbena kuhinja, za katero ne porabijo ni- ti dinarja iz proračunskih sredstev šole, temveč jo vzdržujejo z last- nimi sredstvi. Upravlja jo dva- najstčlanski upravni odbor, ki mu predseduje tovarišica Marija Bir- sova. »Preveč lahko že ni,« je smeje povzela. »Krepko smo morali po- prijeti, toda zdaj gre. V odboru so zastopniki staršev iz vsake vasi. V začetku leta smo priredili tudi srečolov, ki je dal okrog sto tiso- čakov; sicer pa plačujejo učenci 60 dinarjev za obrok, učitelji po 90 dinarjev. Hrano imamo bolj pre- prosto in domačo, toda zadovoljni smo.« To rad verjamem. Pokukal sem pod pokrovko in prav prijet- no je dišalo. Vsaka dva meseca pa imajo še lastne koline. Prašička spitajo z ostanki in še kaj pride- nejo, pa imajo mast in meso. Zad- nje koline so imeli konec pretek- lega meseca. »Čudite se, da se lahko vzdržu- jemo« je dejala tovarišica Birso- va. »Če bi morali plačevati vse osebje, bi bilo precej teže. Tako pa brezplačno delamo v kuhinji Tovarišice Mira Korbuseva, Ela Ferlinčeva in Dora Petovarjeva so požrtvovalne pomočnice, ki vodijo vso kuhinjo, ne dc bi za to preje- male nagrado.« Da, z dobro voljo veliko zmorejo in šolarji so srečni ko se po dobrem kosilu veselo ob- lizujejo. Pa še o tretji kuhinji, ki je še v povojih, a nekje najvažnejša. To je šolska kuhinja, za katero so po načrtih Zavoda za napredek go- spodinjstva v Celju že pripravili vso opremo v vrednosti 350.000 di- narjev, a nimajo sredstev, da bi jo montirali, čeprav imajo za to pro- store. Potrebovali bi okrog 250.000 dinarjev, da bi delo lahko steklo. »To bi še radi dosegli, pa bi bili na konju,« je poudaril šolski upra- vitelj. »Vse je pripravljeno, samo električno in vodovodno instalaci- Osebje šolske kuhinje v Rog. Slatini pri delu jo bi morali razvejati v kuhinji. Učna kuhinja bi bila velikega po- mena, posebno v današnjem času, ko je potrebno, da se tudi fantje razumejo na gospodinjstvo ter v enakopravnem položaju sodelujejo z dekleti. Vloga žene v današnjem življenju je vedno zahtevnejša, vedno bolj enakovredna je moške- mu delavcu, zato je potrebno tudi enakovredno in obojestransko so- delovanje v gospodinjstvu, kar utrjuje družinsko življenje. Nalo- ga šole pa je, da mladi rod vzgaja tudi v tem smislu.« Res je lepo na gričku nad Ro- gaško Slatino. V veliki svetli stav- bi teče življenje v malem. Sola se srečuje s proizvodnjo. Učenci os- mega razreda vsako soboto odha- jajo v proizvodnjo po podjetjih, kjer se srečujejo neposredno z de- lom odraslih. Rogaška podjetja, posebno nalivalnica, ključavničar- stvo in mizarstvo ter druga, so po- magala urediti lepo tehnično de- lavnico. Zdaj samo še učna kuhi- nja! Ali bo jeseni? Mladi Slatin- čani, želimo vam: »Dober tek!« V šoli:,dober tek!'