12/2021 letnik CXXIII 349 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE Določitev vrste medu dr. Andreja Kandolf Borovšak svetovalka JSSČ za varno hrano andreja.kandolf@czs.si Slovenski čebelarji pridelujemo predvsem cvetlični, gozdni med, od vrstnih pa lipov, kostanjev, hojev, smrekov, akacijev, pa tudi med oljne ogrščice, vse več je tudi ajdovega medu. Narava se spreminja, spreminjajo se povzročitelji medenja, s tem pa se spreminjajo tudi vrste medu. Če smo bili v Sloveniji navajeni, da v naših gozdnih vrstah medu prevladuje aroma po smoli, zeliščnih bonbonih, sirupu smrekovih vršičkov, potem smo v zadnjih letih nekoliko presenečeni, saj vrste medu s prevodnostjo, višjo od 0,8 mS/cm, pogosto nimajo opisane arome, ampak nas ta bolj spominja na cvetlični med. Določitev vrste medu ni vedno preprosta. Med sicer lahko prodajamo samo kot med, ni ga treba dodatno označiti glede na izvor, vsekakor pa je priporočljivo, da se kupcu ta dodatna informacija tudi ponudi, saj bo na ta način kupec bolj seznanjen s tem, kaj je kupil. Pestrost medu, pridelanega v Sloveniji, je velika. Že znotraj posamezne vrste je pestrost ogromna, še več, znotraj enega točenja se razlikuje tudi med, iztočen iz panjev istega čebelnjaka. Razlikujejo pa se seveda tudi vrste medu, pridelanih v različnih letih. Večja pestrost je pri cvetličnih in gozdnih vrstah medu, saj je pri teh pestrejši že sam izvor medičine oz. mane. Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velika geografska območja: Alpe, Panonska kotlina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje. Pestra geološka zgradba, razgibanost reliefa in dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, omogočajo veliko rastlinsko in živalsko pestrost, to pa vpliva tudi na raznovrstnost medu. V skladu s Pravilnikom o medu lahko izraz med dopolnimo z navedbo cvetov ali rastlin, če med izhaja v celoti ali delno iz navedenega izvora in ima njegove senzorične, fizikalnokemijske in mikroskopske lastnosti (Pravilnik o medu, 2011, 2015). Med je dopustno imenovati vrstni, če vsaj 45 % peloda, ki ga vsebuje, pripada rastlinski vrsti, po kateri ga imenujemo, kar pa ne velja, kadar je njegova surovina nabrana na rastlinah, ki dajejo bodisi veliko (kostanjev med, med olje ogrščice) bodisi malo (lipov, akacijev med) peloda, pa tudi kadar je med manovega izvora. Za določitev vrste medu moramo tako opraviti tako senzorično kot pelodno analizo, zelo pa nam pri določanju vrste medu pomaga tudi izmerjena električna prevodnost. Pelodna analiza je zelo pomembna pri določanju akacijevega, lipovega in kostanjevega medu ter medu oljne ogrščice, medtem ko imajo pri določanju cvetličnega, gozdnega, hojevega in smrekovega medu večji pomen senzorične lastnosti in izmerjena električna prevodnost. Opazovanje čebel, kam so letele, ko so nabirale medičino ali mano, vsekakor ni dovolj. Včasih določanje vrste medu ni preprosto, predvsem takrat, ko čebele nabirajo tako medičino kot mano in je tako med mešan. Pravilnik o medu postavlja strogo ločnico za električno prevodnost in pravi, da je vrednost 0,8 mS/cm meja glede na izvor osnovne surovine. Po Pravilniku mora biti električna prevodnost medu iz medičine – izjema je kostanjev med – enaka ali manjša od 0,8 mS/cm, električna prevodnost medu iz mane in kostanjevega medu pa večja od 0,8 mS/cm. Pravilnik ne predvideva medu, ki vsebuje tako mano kot medičino. Pogosto se zgodi, da ima med prevodnost višjo od 0,8 mS/cm, v aromi pa je prisotna predvsem cvetlična nota. Navadno je vzrok za to prisotnost majhna količina medičine ali mane pravega kostanja ali lipe v medu, ki ima višjo električno prevodnost, in pa v zadnjem času tudi mane neznanega povzročitelja. V letu 2020, ko je v naravi obilneje medil javor, je bilo takšnega medu precej. Tudi letos se pojavljajo vzorci medu, ki imajo izraženo cvetlično noto, prevodnost pa je višja od 0,8 mS/cm. Po Pravilniku o medu takšnega medu ne moremo označiti kot cvetlični med, potrošnik se bo pa tudi težko zadovoljil z gozdnim medom, ki je precej drugačen, kot ga je vajen. Poskušajte mu razložiti, da na aromo medu ne moremo vplivati, da je predvsem odvisna od narave in da bo drugo leto vaš gozdni med lahko povsem drugačen. Narava v letu 2021 ni bila radodarna, tako da moramo biti zadovoljni, da so proizvedle čebele nekaj medu vsaj zase, če je že za nas ostalo bolj malo. V nekaterih vrstah medu iz leta 2021 prevladuje samo sladek okus, arome pa je bolj malo. Zavedamo se, da moramo zaradi spreminjajoče se narave opise vrste stalno dopolnjevati. Svetujemo vam, da se za pomoč pri določitvi vrst medu, predvsem tistih, ki senzorično niso tipični za posamezno vrsto, obrnete na terenskega svetovalca ali svetovalce za varno hrano Javne svetovalne službe v čebelarstvu. Napačno označena vrsta medu se šteje kot zavajanje potrošnika. Foto: Tanja Magdič Pestrost medu, pridelanega v Sloveniji, je velika.