Politični ogled. Avstrijske dežele. Veliko hrupa bilo je pred vsemi Svetci na Dunaju zarad pokopalisča. Dunajski srenjski odbor je namreč napravil dalječ zunaj mesta proti ogerski meji veliko, ,,centralno pokop ališče", na kterem bi se naj vsi mrliiSi brez razlo.ka vere pokopavali. Ker bi toraj imela na tem pokopališču po namenu liberalnih mestnih očetov vsa razlika med verstvi prenebati, niso hoteli dovoliti ne blagoslovljenja pokopalisča niti ne križa katoličanom, kterih je ogromna večina na Dunaju. Ob enem 80 nameravali odpraviti vsa, dosle obstojefia pokopaliŠ5a. — Liberalni srenjski zastop se je pa tako vrezal, da ga bo dolgo bolelo. Vemiki raznih verstev so namre- pokazali, da imajo vendar še vec verskega prepričanja kakor brezverski mestni očetje. Židovi so si brž kupili prostora za svoje mrliče; protestantje in razkolniki so ostali pri svojih dosedanjih pokopaliačih, r kterih imajo zadosti prostora. V imenu katoličanov seje pa nadškofiJ8tvo obrnulo do dež. vlade s pritožbo proti predrznosti srenjskega zastopa, in vlada je odločila, da se za katoličane ostali prostor blagoslovi in v njem znamnje sv. križa postavi, kar se je brez hrupa zgodilo ter je pokopališče zdaj z vecine —¦ katoliško, na veliko jezo brezverskih mestnih očetov. — In ker se v Avstriji skoro vsa politika okoli verskib vprasanj suče, smo tudi pred kritikarji opravičeni, da smo to stvar — v politični ogled dali. — 0 drž. zborn poro.amo obširneje prihodnjič. Cesko. Kakor smo zadnjič rekli, tako se je zgodilo: veselje ustavakov, da so pri volitvah v drž. zbor trije mladočehi zmagali, o kterih so pričakovali, da pridejo v drž. zbor, — to veselje splavalo je po Donavi! Eden zmed njih, brž ko ne dr. Sladkovski, je namre. v ,,Nar. Listih" odločno pregnal vse te sanjarije, čea, da prijatelj domovine kaj tacega storiti ne more! — Začne se toraj komedija zopet od začetka: Prvosednik bo poklical 33 českih poslancev, da naj pridejo v drž. zbor; ti bodo rekli; Ne idemo! Prvosednik poreče in ustavaska garda temu pritrdi, da so 8Toje mandate zgubili, in potem so zopet n o v e volitve, morebiti se to zimo — in tako dalje naprej! - Ogersko. Dolgo pričakovane finančne postave novega ministra Ghyczy-a so priš^e in poslanci so poslušali ministra tako tiho, da bi bil lahko čul miško tekati po zbornici, ako bi v njej miši bilo. In zvedli so — žalostno novico, da ima ogersko kraljestvo za prihodnje leto 27 milijonov primanj k 1 j e ja, in to kljubu temu, da se je v raznih postavkih drž. proračuna za 7 mil. manj vzelo kakor je letos! Državne potrebščine znašajo 250 mil. in 302.896 gld; dohodki 80 sešteti za 222 mil. in 816.918 gld. — Pogrešek misli minister dobiti iz 5procentne d o k 1 a d e k vsem obstoječim davkom, iz novih davkov, posebno iz potratnine (Luxussteuer), in druzih prihodnin. ,,Davki bodo trdi, pa 80 neogibni", je rekel minister, in to pesnico pojo vsi ogerski listi. Sreča da imajo Hvvati vsled popravljene nagodbe z Magjari le pavšal vkupnih stroškov, sicer bi tudi Hrratska plesala. Vnanje države. Bolehnega grofa Arnim-a je pruska vlada — proti zastavi 100.000 tolarjev — iz zapura spustila, ker je preiskava na toliko dognana, da se ne more — Bismarku štrena reč zaraotati. Prosnjo, da bi se šel v Karlove Vari zdravit, je pa vlada Aruimu — odrekla, ker je liberalna! V Vircburgu je bila sodmiska cbravnava proti K u 11 m a n u, ki je pred '/* letom po Bismarku ustrelil, pa ga ni do smrti zadel, kakor je želel. Obsojen je na 14 let ječe, in potem še v lOletno zgubo državljanskih pravic in policijsko nadzoretvo. Dosti ima! Najbolj veselo za katoliČane je pa to, da tudi najostiejša preiskava po luteranskih sodnikib ni mogla stakniti nikakošne sokrivnje katoličanov ali kat društev s Kullmanom! Človeče je delalo samo iz sovraštva do Bismarka, preganjalca katoličanov! Dn6 29. okt. se je zaSel drž. zbor v Berolinu in cesar nbelobradec" je bial prestolni govor, ki ga je Bismark nacifral. Jedro dolgega govora je: Po pruski piščalki mora pleaati vsa Nemčija, da cel6 vsa Evropa! Toraj za vso Nemčijo ednako sodnijsko pravo in vojaštvo, pa vse pod pruskim načelnistvom ! Povsod se ima tudi deželna bramba po prusketn kopitu urediti. Da se pa poslanci preveč ne prestrasijo, obeta prestolni govor tudi — civilni zakon v srečni Nemčiji. Ob koncu zarožlja cesar s sabljo, rekoč: ,,Prijateljstvo z vladarji mogočnih držav nam je zastava miru; Nemčija je tudi zadosti močna, da se ustavi natolcevanju svoje politike, naj že pride od katere stranke si bodi!" Vse države se toraj po Bismarkovi misli klanjajo pruski politiki; če pa ktera dvomi o pravičnosti te politike, je to le ,,stranka", za katero ima Bismark — šibo pripravljeno! Sreča da Bog ne pušča drevesom, in tudi prusko-nemškjm ne v nebo rasti!