GLASNIK Ljubljana, 12. decembra 1958 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO V., ŠTEV. 95 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA DOMŽALE 488. Na podlagi 52. člena uredbe o “Kovanju ter o trgovskih podjetjih 'ti trgovinah (Uradni list FLRJ ”kv. 37-450/55), je Občinski ljudski °abor Domžale na seji občinskega zoorn in na seji zbora proizvajul-Cev dne 20. novembra 1958 sprejel 7. člen Ta odločba velja od dneva objave v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 03/1-3962/1-1958. Dne 20. novembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Franc Habjan 1, r. ODLOK 0 ustanovitvi svetov potrošnikov na območju občine Domžale 1. člen Na območju občine Domžale se 'stanovijo sveti potrošnikov pri vseh ,m*Ovalnicah trgovskega podjetja .“lunina« in »Napredek« ter podolja »Meso« Domžale. 2. člen - Sveti potrošnikov imajo pravico ontrolirati poslovanje trgovin in j Uratov podjetja »Meso« in prodnati ukrepe za izboljšanje poslo-l,nja. pri izvrševanju kontrolne Pravice , }• dajejo sveti potrošnikov po- lnitev k sklepom organov upravlja o uporabi sredstev rezerv-J?Ka sklada, o razpolaganju z osnov-'."Ui sredstvi, o uporabi invsticij-k|h sredstev, o spremembah in do-*°Jnitvah pravil trgovine. Če sc svet utrošnikov ne strinja s kakšnim v.‘tipom organov upravljanja trgo-ei odloča o tem svet za blagovni an<-t 9bL°: sv *• imajo pravico vpogleda v po-'juo knjige ter pravico pregledati smvne prostore in blago; so dolžni o ugotovljenih nejasnostih v poslovanju trgovin Ustiti ObLO,- 3. člen *paj ftvilo članov sveta potrošnikov tu«. ? 5 do 9. Svet za blagovni proti , 0 določi Število članov sve- i)lC(‘>,,‘rošnikov za vsako posloval-te0'jj’Upošteva joč pri tem število po-k>.ulk(?v. ki jih zajema posamezna ‘0valuiea. ^ 4. člen lijo jttni sveta potrošnikov se vo-!>« 8 z ,vrst potrošnikov poslovalnico |i(v6 s llnkii zbora potrošnikov. Vo-. n-°,r8Unizira iu izvede poslovod-Pr>sJovalnice. „ k 5. člen S^uslovna doba za člane polrošni-'■tft ,. V('tov traja eno koledarsko *v«ta' r 8<; na predlog posameznega Potrošnikov lahko podaljša "“Jv, Za dve koledarski leti. stutH' potrošnikov sc morajo se- k "‘l ' * o*1"! * 30 11 IVU« JV /manj enkrat mesečno in f h)(.s Poročati dvakrat ne wNnikJanuarju in julUu) , k k; koX O svojem delu in ukre-0 Jih v tem času podvzeli. na leto zboru OBČINA GROSUPLJE 489. Na temelju 104. člena t. točke uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/650/57) in 2. člena uredbe o izdajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ št. 12/53 in št. 4/54) sta občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Grosupl je na seji dne 30. avgusta 1958 sprejela ODLOK o oddajanju poslovnih prostorov v naiem na območju občine Grosuplje Najem poslovnih lokalov 1. člen Po tem odloku se štejejo za naslovne prostore vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami ter lokali, ki so za te svrlie namenjeni, čeprav ne služijo tein namenom, ne glede na material, iz katerega so zidani, kolikor niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo se v smislu tega odloka za poslovne prostore taki prostori, ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke dajejo poslovne prostore v najem in odpovedujejo najem poslovnih prostorov po predpisih uredbe o oddajanju poslovnih prostorov v najem po predpisih tega odloka ter po drugih predpisih. 4. člen Določila tega odloka se ne nanašajo na prostor v sestavu stanovanj, ki se uporabljajo v poslovne namene, če je stanovanje po oceni upravnega organa za stanovanjsko zadeve občinskega ljudskega odbora glede na število v njem stanujočih oseb popolnoma izkoriščeno v stanovanjske namene. Dajanje poslovnih prostorov v najem 5. člen Po uveljavitvi tegp odloka se najem poslovnih prostorov lahko usta- novi samo s sklenitvijo pismene pogodbe o najemu, v kateri je določena višina najemnine ter v skladu z uporabnim dovoljenjem vrsta dejavnosti, za katero se poslovni prostori dajo v najem. S pogodbo o najemu se ugotavljajo tudi drugi pogoji, zlasti pogoji o investicijah, potrebnih, da lokal lahko služi namenu, za katerega je določen. Pogodbo o najemu sklene z najemojemalcem organ, pristojen za upravljanje zgradbe, oziroma zasebni lastnik zgradbe. 6. člen Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, posebej za vsako vrsto dejavnosti. Višina odstotka je za vsako dejavnost lahko različna, in sicer za posamezna območja ali za posamezne ulice v namenu, da se izenačijo interesi najemodajalcev nasproti najemnikom. 7. člen Najemnik poslovnih prostorov je pooblaščen v imenu organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, du nasproti tretjim osebam ukrene vse potrebno, da mu bodo poslovni prostori stavljeni na razpolago, kolikor to ne ukrene sam najemodajalec. 8. člen Najemodajalec je dolžan pogodbo o najemu v roku 8 dni po podpisu predložiti v štirih izvodih v registraci jo organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve. • 9. člen Poslovni prostori se lahko dajejo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, za katere jih je dovoljeno dajati v najem. Uporabno dovoljenje 10. člen Z uporabnim dovoljenjem so ugotavlja, za katere dejavnosti po 12. členu odloka se doVoljuJo dajati poslovne prostore v najem. Z uporabnim dovoljenjem se omogoča dajati poslovne prostore v najem za opravljanje določene dejavnosti. Z uporabnim dovoljenjem se ne ugotavlja, da poslovni lokali — taki, kakršni so — ustre-, žejo vsem tehničnim predpisom ter higlensko-telmičnim in sanitarnim pogojem za opravljanje dejavnosti, za katero se dovoljuje Oddaja v najem. 11. člen Zu lokale, ki se sedaj uporablja-' jo v poslovne namene, se ne bodo Izdalo posebno odločbe o uporabnem dovoljenju. Zanje velja, da že obstoji uporabno dovoljenje za tiste po vsebini najožje dejavnosti iz člena 12 tega odloka v katere se morejo uvrstiti dejavnosti, ki se Opravljajo ob času uveljavitve tega odloka. 12. člen Z uporabnim dovoljenjem se dovoli dajanje poslovnih prostorov v najem za sledeče dejavnosti: a) za trgovino z mlekom in mlečnimi izdelki ter kruhom in pecivom na drobno; b) za trgovino s sadjem in zelenjavo na drobno; _ c) za trgovino z mesom in mesnimi izdelki na drobno; č) za trgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami na drobno; d) za trgovino s kurjavo na drobno; e) za trgovino s knjigami in mu-ziknlijami na drobno; f) za ostalo trgovinsko dejavnost na drobno; g) za obrtno dejavnost; h) za gostinsko dejavnost; i) za dejavnost zdravstvenih ustanov; j) za dejavnost socialnih ustanov. Svet za blagovni promet ObLO, je pooblaščen, da lahko izda uporabno dovoljenje v smislu 10. člena odloku po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso ^naštete v prejšnjem odstavku tega člena. 13. člen Uporabno dovoljenje lahko izda svet za blagovni promet, za eno ali več dejavnosti, ki so navedene v prejšnjem členu. 14. člen Uporabno dovoljenje izda svet za blagovni promet po prostem preudarku; pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in druge javno potrebe. Proti odločbi na uporabno do« vpljenje te dopustna pritožba na občinski ljudski odbor. Posebne določbe za Izdajo uporabnega dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah 15. člen Uporabno dovoljenje za poslovne prostore v novih stavbah Izdaja svet za blagovni promet, In sicer po lastni iniciativi ali pa na peedlog organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, trgovinske, gostinske in obrtne zbornice ali ustrezne ustanove. Uporabno dovoljenje se lahko izda po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in po dobljenem mnenju trgovinske, gostinske ali obrtne zbornico oziroma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta zn dotično vrsto dejavnosti. Čp katera od teh zbornic, oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v roku od 8 dni po dostavitvi poziva, se lahko izda uporabno dovoljenje tudi brez njenega mnenja. Proti odločbi o uporabnem dovoljen iu. ki je izdano po prejšnjem odstavku, se lahke pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrtna) oziroma organ, ki Izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo. 16. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik nove stavbe je dolžan v roku 15 dni, ko je bila po gradbenih predpisih dovoljena uporaba*poslovnih prostorov, vložiti pri upravnem organu, ki je pristojen za blagovni promet občinskega ljudskega odbora predlog za izdajo uporabnega dovoljenja. Šteje se, da uporabno dovoljenje obstoji zn tisto dejavnost, za katero je bilo zaprošeno: n) če uporabno dovoljenje ni izdano po preteku 50 dni, računajoč od dneva, ko je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo uporabnega dovoljenja; b) če sc pritožba, ki je bilo vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ne reši po preteku roka 45 dni od dnevu vročitve prvostopne odločbe. Preklic uporabnega dovoljenja 17. člen Svet zn blagovni promet ObLO lahko na lastno pobudo kakor tudi na predlog pristojne zbornice po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbi' in najemnika ter po dobljenem mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove prekliče uporabno dovoljenje, če bi po utemeljeni oceni tega sveta v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim, kakor dejavnost, zn katero je bilo izdano uporabno dovoljenje. 18. člen Odločbo o preklicu uporabnega dovoljenju mora vsebovati novo uporabno dovoljenje za dejavnost, zn katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor mogel dati v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic nima prave veljave. 19. člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in zoper izdajo novega uporabnega dovoljenja se lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojno zbornico, oziroma ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. Če v odločbi o preklicu uporabnega dovoljenja ni odrejen daljši rok, najemno razmerje prestane prvega v mesecu po preteku 3 mesecev, računajoč od dneva, ko je odločba o preklicu postala izvršljiva. Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem * 20. Člen Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni dati v najem poslovne prostore, razen če jih sami uporabljajo. C'e organ upravljanja, oziroma zasebni lastnik stavbe, ne odda poslovnega prostora v najem v roku 30 dni, računajoč od dneva prcslnnka dosedanjega najemnega razmerja oziroma od dneva, ko je izdano uporabno dovoljenje, ga da v najem za organa upravljanja oziroma za zasebnega lastnika upravni organ ObLO. ki je pristojen za stanovanjske zadeve. 21. člen Pogodba o najemu, sklenjena med organom upravljanja oziroma zasebnim lastnikom stavbe po roku. navedenem v členu 20. nima pravne veljave brez soglasja organa za stanov,-'iij-ke zadeve, če je ta organ. ker ni bil obveščen o že sklenjeni pogodbi, začel postopek zaradi oddaje poslovnega prostora v najem in sklenil pogodbo v roku enega meseca, računajoč od dneva, ko se je postopek začel. Uporaba stanovanja v poslovne svrhe 22. člen Kadar da poslovne prostore v najem organ za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje pri sklepanju pogodbe o najemu in mu dovoli, da najemno pogodbo tudi sam podpiše, če z njo soglaša. 27. člen Zn prostore v sestavu stanovanja, ki se izključno ali pretežno uporabljajo v poslovne namene, morata najemodajalec in najemnik skleniti posebpo pismeno pogodbo o delu najemnine, ki je dogovorjena oziroma ki je predpisana, poleg najemnine, pogojene za stanovanje. 28. člen Organ za- stanovanjske zadeve lahko določi, da najemodajalec brez opravičenih razlogov ne more odpovedati pogodbe o najemu najmanj 2 leti. V najemnih pogodbah, katere sklepa organ za stanovanjske zadeve, je odpovedni rok 3 me- 23. člen Proti sklenitvi najemne pogodbe, ki jo sklene organ za stanovanjske, zadeve, se lahko pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, kot tudi najemnik s katerim je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe Že sklenil najemno pogodbo. Rok za pritožbo je 15 dni, računajoč od dneva dostavitve pogodbe osebi, ki ima pravico do pritožbe. O pritožbi določa Tajništvo zn stanovanjske zadeve OLG Ljubljana. Dajanje poslovnih prostorov v podnajem 24. člen Dajanje poslovnih prostorov v podnajem v celoti ali deloma, nima pravne veljave niti če se to vrši s pristankom organa Upravljan in oziroma zasebnega lastnika stavbe. Če jih najemnik vseeno da v podnajem ali v uporabo drugi osebi, se smatra, da je prenehalo najemno razmerje. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjena z dosedanjim najemnikom ali z osebo, ki so ji liili poslovni prostori dani v podnajem ali v uporabo, ni veljavna. 30. člen Spore o tem, ali se prostori v sestavu stanovanj lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ ObLO, ki je pristojen zn stanovanjske zadeve v soglasju z upravnim organom, ki je pristojen za blagovni promet ObLO. O pritožbi proti odločbi, izdani po prejšnjem odstavku, odloča Tajništvo zn stanovanjske zadeve 01.0 Lj ubljnnn. Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora je pooblaščen dopuščati izjeme od določb prejšnjega odstavka. Prenehanje najemne pogodbe 25. člen Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero so mu bili poslovni prostori dani v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Svet zn blagovni promet ObLO lahko določi, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez opravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. Proti odločbi o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in tudi najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor. "ipjKTMlK 491). 1. člen Za dimnikarske storitve na območju občine Hrastnik lahko zaračunajo dimnikarski obrati cene za posamezne storitve do višine tarife, določene s tem odlokom. 2. člen Za posamezne vrste dimnikarskih storitev oziroma ometanje in čiščenje naštetih objektov se predpisuje kot nnjvišja tarifa: Pogodbo o delu najemnine mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je to določeno za najemne pogodbe poslovnih pfo-storov. 29. Člen Ce najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po 27. čle- nu, razen v primerih členu 4, je dolžan dotlej dokler je ne sklene, plačevati iz naslova najemnine za vsak m2 površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne svrhe, desetkratno tarifo, predpisano za m2 površine stanovanju. Znesek iz prejšnjega odstavka se pluča od dneva, ko jo* najemodajalec pozval najemnika na sklenitev pogodbe, oziroma od dneva, ko je pravomočno rešen spor o tem, ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo zn poslovne namene. 1. odprlo kuhinjsko ognjišče — 35 din; 2. kmečka kuhinja z dvojnim stropom — 50 din; 3. plezalni dimnik vseh kurilnih naprav, razen naprav, navedenih pod 6. točko: a) v pritlični hiši — 45 din; b) v hiši z več nadstropji, 1 vsako nadstropje — 10din; 4. ruski ali valjasti dimnik: n) v pritlični hiši — 14din; b) v hiši z več nadstropji za v a-ko nadaljnjo nadstropje — 4d'ni 5. dimna cev do 2 m — 5 din; 6. dimnik centralne ogrevalne naprave in pekovske peči: n) do vštetega prvega nadstropja — 30 din; b) za vsako nadaljnje nadstropja — 8 din; e) od etažnih peči vseh vrst gostinskih in drugih štedilnikov do I. nadstropja — 14din; d) za vsako nadaljnje nadstropje — 4 d I n; Kazenske določbe 31. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravočasno ne predloži v registracijo najemne pogodbe. 7. kanal centralne ogrevalni' m- prave in pekovske parne peči, let druge peči: . t n) do 6 m — 70 din; b) nad 6 m — 120 din; 8. gospodinjski štedilnik, vštevši dimno cev do lm — 20 din; 9. štedilnik v gostinskih obratih in podobno: a) mizni prosto stoječi ali z na* stavkom v srednjem gostinske"1 obratu, javni kuhinji in podobno " 50 din; b) mizni veliki, prosto stoječi »!* z nastavkom v velikih rcstavraO' jali. javnih kuhinjah in podobno < 80 din; Končne določbe 32. člen Svet zn blagovni promet občinskega ljudskega odbora se pooblašča, da po potrebi predpiše podrob- na navodila za izvršitev tega odloka. 33. člen To odlok začne veljati z dnevom objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1250/1. Grosuplje, 30. avgusta 1958. Predsednik občinskega liudskeim odbora: Anton Janežič 1. r. Pogodim sklenjena v svrho. dn se najemno razmerje, ki je prenehalo iz razlogov, navedenih v tem članu, obnovi pred pretekom 5 lot od nje-negu prenehanja, ne velja. Odpoved najemne pogodbe 26. člen Najemne pogodbe glede poslovnih prostorov se odpovedujejo po predpisih o najemni pogodbi. Na podlagi 9. člena Uredbe o ureditvi In ooravlinuin dimnikarske službe (Ur. list TRS št. 21/50), 2. točke 50 člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list TRS št. 19/52) 2 točke 26 člena statuta občine Hrastnik je Občinski liudski odbor Hrastnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev 28. oktobra 1958 sprejel onioK o nnivišji tarifi zn dimnikarske storitve na območju občine Hrastnik 10. ogrcvulee vode — 10din; 11. grelci posod — 20 din; 12. pralni kotel, kanalizacijo '' odvod dima — 15 din; 13. navadna železna peč do 211 cevi — 14 din;. 14. peč sistema »Lutz« ali podob' no — 25 din; 15. pekovska peč na premog drva: a) navadna, vštevši dimnik, nal in (luške — 55 din; b) dimnik, peč za vsako nad"" nje nadstropje — 120 din; 16. pekovska parna peč: a) z eno etažo — 76 din; b) z dvema ali več etažami 150 din;* 17. etažna peč za centralno gf? , je, všlrvši dimne odvode — 80 d* 18. centralna ogrevalno nuprflVl' vštevši dimne odvode: J n) z majhnim kotlom do 8 1 ogrevalne površine 125 din; j,, lil s srednje velikim kotlom , ; 12 m2 ogrevalne površine — 150 e) z velikim kotlom od ogrevalne površine — 175 din; (9. odpiranje, čiščenje lonč"*1' peči: r n) brez znmnzanja peči " dinarjev; b) z zamazan jem — 200 di" • r) izžiganje dimnikov za H1 delavca na uro — 80 din; j|i 20. pregled in struganje "‘^ti gimnikov v surovem stanju mjjjv končni izgraditvi od etaže — 3. člen Za dimnikarska dela. ki so združena s posebno nevarnostjo, ali ki se opravljajo po posebnem naročilu strank, se sinejo računati največ s 30% pribitka na veljavne tarife. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo po naročilu ali nujnih primerih ob nedeljah in praznikih, se lahko zaračuna največ 50%, za nadurno in nočno delo, to je v času od 22. do 5. ure, pa največ 40% pribitka k tarifi iz prejšnjega člena. 4. člen Za dela. ki jih dimnikar opravlja v oddaljenosti nad 10 km od sedeža svojega obrata, se sme zaračunati do 20% pribitka na veljavno tarifo. Za dimnikarska dela. ki niso našteta v 2. členu tega odloku, se določi odškodnina po medsebojnem sporazumu na podlagi porabljenega časa za vse opravljeno delo. 5. člen Dimniki, domni odvodi, štedilniki in peči se morajo redno ometati. Čiščenje dimniku v »porabi je obvezno vsaj enkrat mesečno. . Z,a kontrolni pregled štedilnikov ‘n peči, ki jih dimnikar ne čisti, S(! plača 50% veljavne tarife. , Ce dimnikar ne opravi dela ali kontrolnega pregleda, ni upravičen Zf*htevati nobene pristojbine. 6. člen ., Dimnikar vpiše vsako opravku« delo v kontrolno knjigo, stranjo Pa morajo dimnikarjevo storitev y kontrolni knjigi potrditi. Dimnikar mora na zahtevo plačilnika dim-^'karskih storitev izdati potrdilo o vPlači|u z navedbo dimnikarskih storitev in navedbo tarifnih postavk. 7. člen Dimnikarski vajenec ne sme sa-hiostojno ometati kurilnih naprav, temveč le v spremstvu mojstra ali Pomočnika. 8. člen Ometanje se mora izvršiti pazljivo in previdno, tako da se po nepotrebnem ne ponesnažijo stanovanjski prostori. Kazenske določbe 9. člen Za kršitev prekoračenja tarife iz teKu odloka se kaznuje dimnikar Po |<), členu točki* 2 Uredbe o ure-,'tvj jn opravlianiu dimnikarske službe (Ur. list T RS št. 21-118/50 v Zvezi z Ur. listom 1 RS št. 14-58/52) 8 denarno kaznijo do 2000 din. 7‘ denarno kaznijo do 5000 din se 8radi prekrška kaznuje dimnikar: l. u) ki zahteva in sprejme pristojne, čeprav ni opravil dela ali ni Pnivil kontrolnega pregleda: I “) ki na plačnikovo zahtevo ne ,,'Ue potrdila o plačilu z navedbo °ritve in tarifnih postavk; t e) če opravljenega dela ne vpiše kontrolno knjigo in da potrditi tflnkl. 10. člen s Upravno-kazenskl postopek na US stopnii vodi sodnik za praske prj Občinskem ljudskem od- 111 Hrastnik. tt. člen 8 odlok stopi v veljavo 8. dan ^ objavi v »Glasniku«, uradnem 'Piku okraja Ljubljana. 1693/2. “lastnik, dne 28. oktobra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Stanko Brečko 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 491. Na podlagi 2. člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Uradni list FLRJ št. 12/55 in 4/54) 1. točke 104. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) ter 10. in 26. člena statuta občine Liubljana-IX ud n i k je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na soji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 11. oktobra 1958 sprejel ODLOK o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljubljana-Rudnik •Najem poslovnih prostorov t. člen Po tem odloku se štejejo za poslovne prostore vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena in gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno, s pripadajočimi pritiklinami ter prostori, ki so za te svrlie namenjeni, čeprav ne služijo tem namenom, ne glede na material, iz katerega so zidani, če niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo se v smislu tega odloka za poslovne prostore tudi prostori, ki služijo kmeti jski dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke oddajajo in odpovedujejo prosto najem poslovnih prostorov v okviru predpisa uredbe o izdajanju v najem poslovnih prostorov (Ur. I. FLRJ št. 12/53 in 4/54) tega odloka ter drugih predpisov. 4. člen x Določila tega odloka se ne . nanašajo na poslovne prostore v sestavu stanovanj, ki se uporabljajo v poslovne namene, če je stanovanje po oceni upravnega organa za stanovanjske posle občinskega ljudskega odbora glede na število v njem stanujočih oseb popolnoma izkoriščeno v stanovanjske namene. Dajanje v najem poslovnih prostorov 5. člen Po uveljavitvi tega odloka se najem poslovnih prostorov ustanovi samo s sklenitvijo pismene pogodbe o najemu, kjer je določena višina najemnine ter v skladu z uporabnim dovoljenjem vrst dejavnosti (člen 11 in 12), za katero se poslovni prostori izdajajo v najem. S pogodbo o najemu se ugotavljajo tudi drugi pogoji, zlasti pogoji o investicijah. potrebnih, da poslovni prostor služi namenu, za katerega je določen. Pogodbo o najemu sklene z najemodajalcem organ, pristojen za upravljanje stavbe oz. zasebni lastnik stavbe. 6. člen Občinski ljudski odbor lahko določi višino odstotka najemnine, ki se odvede v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, posebej za vsako v 12. členu navedeno dejavnost. Višina navedenega odstotka je za vsako dejavnost lahko različna, in sicer za posamezna območja ali celo posamezne ulice občine v namenu, da se bodo ekonomski interesi najemodajalcev glede najemnikov izenačili. 7. člen Najemnik, s katerim je sklenjena pismena pogodba o najemu poslovnih prostorov, je pooblaščen v imenu organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, da nasproti tretjim osebam ukrene vse potrebno, da mu bodo poslovni prostori stavljeni na razpolago, če tega ne ukrene sam najemodajalec. 8. člen Najemodajalec je dolžan pogodbo o najemu v štirih izvodih v roku 8 dni po podpisu pogodbe predložiti v registracijo organu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za stanovanjske zadeve . 9. člen Poslovni prostori se lahko dajejo v najem vsaki fizični ali pravni osebi za opravljanje dejavnosti, zu katero je dovoljeno poslovne prostore dati v najem. Uporabno dovoljenje 10. člen Z uporabnim dovoljenjem se ugotavlja, za katere dejavnosti, navedene v 12. Členu tega odloka, se dovoljuje dajati v najem poslovne prostore. Z uporabnim dovoljenjem se samo omogoča dajati poslovne prostore v najem za opravljanje določene dejavnosti. Z njim se ugotavlja. da poslovni prostori — taki, kakršni so — ustrezajo vsem tehničnim predpisom ter higiensko-tehničnim in sanitarnim pogojem za opravljanje dejavnosti, za katero se dovoljuje dajanje v najem. 11. člen Za poslovne prostore, ki se sedaj uporabljajo v poslovne namene, se ne bodo izdale posebne odločbe o uporabnem dovoljenju. Zanje velja, da uporabno dovoljenje obstoji za tisto po vsebini najožjo dejavnost iz 12. člena, v kalem se morajo uvrstiti dejavnosti, ki se opravljajo ob času uveljavitve tega odloka. 12. člen Z uporabnim dovoljenjem se dovoli oddajanje poslovnih prostorov v najem za te-le dejavnosti: a) za trgovino z mlekom, mlečnimi izdelki ter kruhom in pecivom na drobno; h) zu trgovino z mesom in mesnimi izdelki na drobno: č) zu trgovino z živili in gospodinjskimi potrebščinami na drobno; d) za trgovino s kurjavo na drobno; e) za trgovino s knjigami in mu-zikalijatni un drobno; f) za ostalo trgovinsko dejavnost na drobno: g) za obrtno dejavnost; h) zn gostinsko dejavnost; i) za dejavnost zdrav, ustanov; j) za dejavnost socialnih ustanov. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora je pooblaščen, da lahko Izda uporabno dovoljenje v smislu 10. člena lega odloka po izkazani potrebi tudi zn dejavnosti, ki niso naštete* v prejšnjem odstavku tega člena. 12. a člen Uporabno dovoljenje lahko izda Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora zn eno ali več dejavnosti, ki niso navedene' v prejšnjem členil. 12. b člen Uporabno dovoljenje izda Svet za gospodarstvo po prostem preudarku, pri tem mora upoštevati potrebe prebivalstva in druge javne potrebe. Proti odločbi je dopustna pritožba na občinski ljudski odbor. Posebne določbe za izdajo uporabnega dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah 13. člen Uporabno dovoljuje za poslovne prostore v novih stavbah izda Svet za gospodarstvo oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora, in sicer po lastni iniciativi ali pa na predlog organu upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe ali pn trgovinske, gostinske, obrtne zbornice ali ustanove. Uporabno dovoljenje se lahko izda šele po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in po dobljenem mnenji: trgovinske, gostinske ali obrtn zbornice oziroma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta za tisto vrsto dejavnosti. Čc katera od teh zbornic oziroma ustanov ne sporoči svojega mnenja v roku 8 dni po dostavitvi poziva, se lahko izda uporabno dovoljenje brez njenega mnenja. Proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ki ,je izdano po prejšnjem odstavku, se lahko pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrtna) oziroma organ, kt izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo. 14. člen Organ upravljanja oziroma zasebni lastnik nove stavbe je dolžan v roku 15 dni. računajoč od dneva, ko se po gradbenih predpisih dovoli uporaba poslovnih prostorov, izročiti upravnemu odboru za blagovni promet občinskega ljudskega odbora predlog za izdajo uporabnega dovoljenja. Šteje se, da uporabno dovoljenje obstoji za tiste dejavnosti, za katere je bilo izdano oziroma zaprošeno: a) če uporabno dovoljenje ni izdano niti po preteku roka 30 dni, računajoč od dneva, ko je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe vložil predlog za izdajo uporabnega dovoljenja: b) če se pritožba, ki je bila vložena proti odločbi o uporabnem dovoljenju, ne reši niti po pretekli roka 45 dni, računajoč od dneva vročitve prvostopne odločbe. Preklic uporabnega dovoljenja 15. člen Svet za gospodarstvo oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega od-iiora, lahko po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in najemnika, kakor tudi po dostavljenem mnenju ustrezne zbornice oziroma ustanove prekliče uporabno dovoljenje, če bi po utemeljeni oreni tega sveta oziroma organa v poslovnih prostorih opravljanje driure dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim kakor ustreza vršitev dejavnosti, za katero obstoji uporabno dovoljenje, 16. člen Odločba o preklicu uporabnega dovoljenja mora vsebovati uporabno dovoljenje, zn katero se bodo v bodoče zadevni poslovni prostori mogli izdajati v najem. Brez novega uporabnega dovoljenja preklic nima pravne veljave. 17. člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega uporabnega dovoljenja lil zoper odločbo o novem uporabnem dovoljenju se lahko v roku 15 dni od vročitve odločbe pritoži organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča občinski Ijud-cki odbor. Ce pri preklicu uporabnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok, najemno razmerje prestane prvega v mesecu po treh mesecih, računajoč od dneva, ko je odločba o preklicu postala pravomočna. Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem 18. člen Organi upravljanja oziroma zasebni lastniki stavbe so dolžni dati j v najem poslovne prostore, razen j če jih sami koristijo. Če organ j upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe ne da poslovnega pro-! štora v najem v teku 50 dni, računajoč od dneva prestanka dosedanjega najemnega razmerja, oziroma od dneva, ko bo izdano uporabno dovoljenje, ga odda v najem za organa upravljanja oziroma zasebnega laslnika zgradbe za stanovanjske zadeve pristojni organ občinskega ljudskega odbora. 19. člen Pogodba o najemu, ki bi jo sklenil organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe po roku, navedenem v 21. členu, nima pravne veljave brez soglasja organa za stanovanjske zadeve, če je ta organ, preden je bil obveščen o že sklenjeni pogodbi, začel postopek zaradi izdajanja poslovnih prostorov v najem in sklonil pogodbo v roku 30 dni, računajoč od dneva, ko je postopek začel. 20. člen Kadar organ za stanovanjske zadeve da poslovne prostore v najem, mora omogočiti organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje v razpravljanju glede določil pogodbe o najemu ter mu dovoliti, če ta soglaša s pogodbo, da jo sam tudi podpiše. Organ za stanovanjske zadeve se lahko pogodi, da najemodajalce brez opravičenih razlogov nc sme odpovedali pogodbo o najemu najdalje dve leti. V najemnih pogodbah, katere sklepa organ za stanovanjske zadeve, se lahko tudi določi odpovedni rok samo treh mesecev. 21. člen Proti sklepanju najemne pogodbe od strani organa za stanovanjske zadeve se lahko priložijo organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi tisti, s katerim je organ upravljanja oziroma zasebni lastnik stavbe že sklenil pogodbo. Rok za pritožbo je 15 dni, računajoč, od dneva dostavitve pogodbe osebi, ki ima pravico, da se pritoži. O, pritožbi odloča tajništvo za stanovanjske zadeve Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Dajanje poslovnih prostorov v podnajem 22. člen Dajanje v podnajem celih poslovnih prostorov ali njihovih delov nima pravne veljave, niti če se to vrši s pristankom organa upravljanja oziroma zasebnega lsatnika stavbe. Če jih najemnik vseeno dd v podnajem ali uporabo drugi osebi, sc šteje, da je prenehalo njegovo najemno razmerje. Najemna pogod-Lu, ki bi bila ponovno sklenjena s tedanjim najemnikom oli pa osebo, kateri so bili poslovni prostori izročeni v podnajem oziroma v uporabo, nima pravne veljave. Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, oziroma organ, ki opravlja posle blagovnega prometa občinskega ljudskega odbora, je pooblaščen dopuščati izjeme od določb gornjega odstavka. Preslanek najemne pogodbe na temelju sklepa gospodarskega sveta občin, ljudskega odbora 23. člen Najemna pogodba preneha, če najemnik namesto dejavnosti, za katero je bil prostor oddan v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora lahko določi, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez upravičenh razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori oddani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. Proti odločbi o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in "najemnik v roku 15 dni. O pritožbi odloča svet za gospodarstvo ozir. organ, ki opravlja posle blagovnega prometa, okrajnega ljudskega odbora. Pogodba, sklenjena v namenu, da se najemno razmerje, ki je prenehalo iz razlogov, navedenih v določbah tega člena, obnovi pred potekom 15 dni od njegovega prenehanja, nima pravne veljave. Odpoved najemne pogodbe 24. člen Najemne pogodbe poslovnih prostorov se odpovedujejo po veljavnih predpisih. vunjske zadeve, v soglasju z upravnim organom, ki je pristojen za blagovni promet občinskega ljudskega odboru. O pritožbi proti odločbi, izdani po prejšnjem odstavku, odloča Tajništvo za stanovanjske zadeve okrajnega ljudskega odbora Ljubljana. Kazenske določbe 29. člen Z denarno kaznijo 3000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravočasno ne predloži v registracijo najemne pogodbe. Končne določbe 30.. člen Pooblašča sc Svet za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora, da po potrebi predpiše podrobna navodila za izvršitev tega odloka. 31. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 3218/1. Predsednik ' okrajnega ljudskega odbora: Franc Sitar 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ŠENTVID 492. Na podlagi 1. točke 104. člena uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Urallni list FLRJ št. 32/57) in 2. člena uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list FLRJ št. 12/53 in 4/54) je občinski ljudski odbor Ljubljuna-Šentvid na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 22. avgusta 1958 sprejel no z namembnim dovoljenjem tudi vrsto dejavnosti (12. člen), za katero se poslovni prostor daje v najem. Z najemno pogodbo se ugotavljajo tudi drugi pogoji, zlasti pogoji o investicijah, potrebnih, du poslovni prostor lahko služi namenu, za katerega je določen. Najemno pogodbo sklene z najemojemalcem organ, pristojen za upravljanje stavbe oziroma lastnik stavbe. 6. člen Najemnina za poslovne prostore se razdeli na sklade po odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o stanovanjski tarifi, razdelitvi najemnin in skladih ObLO Ljubljana-šentvid (Glasnik št. 64 z dne 21. avgusta 1956). 7. člen Najemodajalec je dolžan najel"' no pogodbo v štirih izvodih v rok1) 8 dni po podpisu pogodbe predložil) v registracijo stanovanjski upravl ObLO Ljubljana-šentvid. 8. člen Poslovni prostori se lahko daj? v najem vsaki fizični ali pravi" osebi za opravljanje dejavnosti, z® katero je dovoljeno poslovne pr®' store dali v najem, če je taka oseb8 po predmetu poslovanja ali obr" nem dovoljenju opravičena opri"" Ijati zadevno dejavnost. Namembno dovoljenje 9. člen 7 namembnim dovoljenjem ugotavlja, za kolere dejavnosti, ®8[ vedem: v 12. členu tega odloka, 6 dovoljuje dajati v najem poslov® prostore. 7 namembnim dovolj®' j njem se omogoča dajati poslov® j prostore v najem zu opravlja®!1 določene dejavnosti. Uporaba stanovanja v poslovne namene ODLOK 25. člen 7n poslovne prostore v sestavu stanovanja, ki se izključno ali pretežno uporabljajo v poslovne namene. morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o delu najemnine, ki je dogovorjeno, oziroma ki je predpisana poleg najemnine, pogojene za stanovanje. 26. člen Cc najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po 25. členu tega odloka razen v primerih 4. člena, je dolžan, vse dokler je ne sklene, plačati iz naslova najemnine za vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne namene, desetkratno tarifno postavko, predpisano za kvadratni meter površine tistega dela stanovanja. Znesek iz prednjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalec pozval najemnika na sklenitev pogodbe, oziroma od dneva, ko ji* pravomočno rešen spor o tem, ali se stanovanjski prostori lahko uporabljajo za poslovne namene. 28. člen Spore o tem, ali se prostori v sestavu stanovanja lahko uporabljajo v poslovne namene, rešuje upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki jc pristojen za stnno- o dajanju poslovnih prostorov v najem na območju občine Ljuliljnna-Šcntvid. Najem poslovnih prostorov 1. člen Pogodbo o delu najemnine mora najemodajalec predlož.iti v registracijo na način, kakor je to določeno za najemne pogodbe poslovnih prostorov. 27. člen Po tem odloku se štejejo za poslovne prostore vsi prostori, v katerih se opravlja javna, družbena ali gospodarska dejavnost, kakor tudi skladišča, garaže, pisarne, ordinacije in podobno s pripadajočimi pritiklinami ter prostori, ki so za to namenjeni, čeprav ne služijo tem namenom, ne glede na material, iz katerega so zidani, kolikor niso spremenjeni v stanovanja. 2. člen Ne štejejo se v smislu tega odloka za poslovne prostore taki prostori. ki služijo kmetijski dejavnosti individualnih gospodarstev. 3. člen Stranke oddajajo in odpovedujejo prosto najem poslovnih prostorov v okviru določb uredbe o dajanju poslovnih prostorov v najem. tega odloka in drugih-predpisov. t 4. člen Določila tega odloka se ne nanašajo na prostore v sestavu stanovanj, ki se uporabljalo v poslovne namene, če so neločljivi del stanovanja in so izkoriščeni v stanovali iške namene po obstoječih predpisih. 5. člen Najem poslovnih prostorov se določi s pismeno pogodbo o najemu, ki mora vsebovati poleg višini' najemnine in odpovednega roka sklati- lo. člen O namembnem dovoljenju odj®” ča Svet za blagovni promet in 1®' rižem ObLO, ki odloča po proste®^ preudarku, pri čemer mora "P0' števati potrebe prebivalstva in dr®' ge javne potrebe. O pritožbi zop®_ odločbo odloča občinski ljudski ®® bor na seji obeli zborov. 11. člen Za prostore, ki se sedaj upornL 1 ja jo v poslovne namene, se ne bo? izdale posebne odločbi' o nainCi® d" nem dovoljenju. Za nje velja> namembno dovoljenje obstaja z® V, sto, po vsebini najožjo dejavnost * 12. člena tega odloku, v katero \ morejo uvrstiti dejavnosti, ki . opravljajo ol} času uveljavitve tw odloka. 12. člen v Z namembnim dovoljenjem j|, dovoli dajanje v najem poslo^j. prostorov zu naslednje dejavno*. 1. zn trgovino na drobno z kom in mlečnimi izdelki ter krti®1 in pecivom; J- 2. za trgovino nn drobno s 6 j jem in Zelenjavo; j | 3. za trgovino nn drobno z ® som ii^ mesnimi izdelki; .fj 4. zn trgovino na drobno z **,, in gospodinjskimi potrebščina®8J e 5. za trgovino nn drobno s * javo; ' .Ji' 6. za trgovino nn drobno s * gami in muzikolijami; 7. zn ostalo trgovinsko nosi na drobno; H. zn obrtno dejavnost; dej®1' 9. zn gostinsko dejavnost; 10. za menze in delavsko-11 bonske restavracije; .j, It. za dejavnost zdravstven1 ustanov; i 5 v* <61 S t: 12. za dejavnost socialnih ustanov; 13. za skladišča; 14. za poslovne prostore družbenih organizacij. Namembno dovoljenje sc lahko izda za eno ali več naštetih dejavnosti. Svet za blagovni promet in turizem se pooblašča, da lahko izda namembno dovoljenje po izkazani potrebi tudi za dejavnosti, ki niso naštete v tem členu. Posebne določbe za izdajo uporabnega dovoljenja za poslovne prostore v novih stavbah 13. člen Namembno dovol jenje za poslovne prostore v novih stavbah daje švet za blagovni promet in turizem po lastni iniciativi ali na predlog organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe, trgovinske, gostinske in obrtne zbornice oziroma ustrezne ustanove. Namembno dovoljenje izda svet po zaslišanju organa upravljanja oziroma zasebnega lastnika stavbe in po dobljenem mnenju trgovinske, gostinske ali obrtne zbornice ozi-roma ustrezne ustanove ter pristojnega sveta za dotično vrsto dejavnosti. Če katera od teh zbornic ozi-*oina ustanov ne sporoči svojega ninenja v roku 14 dni po dostavitvi Poziva, se lahko izda namembno dovoljenje tudi brez njenega mnenja. , Organ iz 1. odstavka tega člena daje k investicijskim programom za n°ve poslovne ali stanovanjske Zgradbe, v katerih so predvideni Poslovni prostori, predhodno mnenje o vrsti dejavnosti, kateri naj služijo predvideni poslovni prostori Po dejavnosti iz 12. člena tega odloka. To mnenje služi investitorju la izdelavo glavnega načrta. Organ iz 1. odstavka je dolžan Izdati namembno dovoljenje za isto vrsto dejavnosti iz 12. člena lega odloka, za katero je dal predhodno mnenje po prejšnjem odstavku tega člena. 14. člen Zoper odločbo o namembnem dovoljenju, ki je izdana po prejšnjem k nU* se pritoži tudi ustrezna zbornica (trgovinska, gostinska, obrt-Da' oziroma organ, ki izvaja nadzorstvene pravice nad ustanovo. 15. člen Organ upravljanja oziroma za-ebnj lastnik nove stavbe je dolžan i roku 15 dni, računajoč od dneva, se po gradbenih predpisih dovoli "Poraba poslovnih prostorov, vložiti P" odseku za gospodarstvo ObLO Jubljana-Scntvid predlog za izdajo 8Pmmbnega dovoljenja, j. Šteje se, da namembno dovolje-jPj obstoji za tisto dejavnost, za a«'ro je bilo zaprošeno: če namembno dovoljenje ni Čun.° P° preteku roka 30 dni, ra-t, "ajoč od dneva, ko je organ Javljanja oziroma zasebni lastnik ^ Vae vložil predlog zn izdajo na-*®bnega dovoljenja; 8e pritožba, ki je bila vlo-z°per odločbo o namembnem 45 Tlenju,4 ne reši po preteku ; računajoč od dneva vročitve jj°stonne odločbe. 'vklic namembnega dovoljenja 16. člen Vfit zn blagovni promet in tuli Obl.O lahko na lastno pobudo ?boflr. tudi na predlog ustrezno j»h'lce P° zaslišanju organa uprav-Mgv,la oziroma zasebnega lastnika ■ije ‘e prekliče namembno dovoljc-' Ce bi po utemeljeni oceni tega sveta v poslovnem prostoru opravljanje druge dejavnosti bolj ustrezalo potrebam prebivalstva ali drugim javnim koristim, kakor ustreza opravljanje dejavnosti, za katere obstoji namembno dovoljenje. 17. člen Odločba o preklicu namembnega dovoljenja mora vsebovati namembno dovoljenje, zu katero se bo v bodoče zadevni poslovni prostor moral dati v najem. Brez novega namembnega dovoljenju preklic nima pravne veljave. 18. Člen Zoper odločbo o preklicu dosedanjega in izdajo novega namembnega dovoljenja ima pravico pritožbe v 15 dneh od vročitve odločbe upravni organ oziroma zasebni lastnik stavbe, pristojna zbornica oziroma ustanova ter najemnik. O pritožbi odloča občinski ljudski odbor na seji obeh zborov. Ce pri preklicu namembnega dovoljenja ni v odločbi o preklicu odrejen daljši rok, preneha najemno razmerje v naslednjem mesecu po preteku treh mesecev od dneva pravnomočnosti odločbe o preklicu. Dolžnost dajanja poslovnih prostorov v najem 19. člen Upravni organi oziroma zasebni lastniki stavb so dolžni oddati v najem neoddane poslovne prostore, razen če jih sami izkoriščajo. Če upravjii organ oziroma zasebni lastnik stavbe ne odda poslovnega prostoru v najem v roku 30 dni, računajoč od dneva prestaniva dosedanjega najemnega razmerja oziroma od dneva, ko je izdano namembno dovoljenje, ga odda v najem za organu upravljanju oziroma zasebnega lastnika stavbe Stanovanjska uprava ObLO. 20. člen Najemna pogodba, ki bi jo sklenil upravni organ oziroma zasebni lastnik stavbe po roku. navedenem v 19. členu, nima pravne veljave brez soglasja Stanovanjske uprave Obl.O. če je le ta. preden je bila obveščena o sklenjeni pogodbi, v roku 30 dni po razpisu, sklenila pogodbo s koristnikom, ki ga je sama določilu. 21. Člen Kadar stanovanjska uprava ObLO odda poslovne prostore v najem, omogoči organu upravljanja oziroma zasebnemu lastniku stavbe, da prisostvuje razpravi glede določil najemne pogodbe ter mu dovoli, če soglaša s pogodbo, da jo tudi sam podpiše. Stanovanjska uprava ObLO lahko določi, da najemodajalec brez upravičenih razlogov ne sme odpovedati pogodbe o najemu najmanj dve leti. V najemnih pogodbah, katere sklepu Stanovanjska uprava ObLO, je odpovedni rok 3 mesece. 22. Člen Zoper sklepanje najemne pogodbe po stanovanjski upravi ObLO imajo pravico pritožbe upravni organ oziroma zasebni lastnik stavbe, kakor tudi najemnik, s katerim je upravni organ oziroma zasebni lastnik stavbe že sklenil najemno pogodbo. Rok zu pritožbo je 15 dni, računajoč od dneva dostave pogodbe osebi, ki ima pravico do pritožbe. O pritožbi odloča tajništvo za stanovanjsko zadeve 01.0 Ljubljana. Oddajanje poslovnih prostorov v podnajem 23. člen Oddajanje poslovnih prostorov v podnajem, v celoti ali deloma, nima pravne veljave, niti če se to vrši s pristankom upravnega organa oziroma zasebnega lastnika stavbe. Če jih najemnik vseeno odda v podnajem ali v uporabo drugi osebi, se šteje, da je prenehalo njegovo najemno razmerje. Najemna pogodba, ki bi bila ponovno sklenjeno s tedanjim najemnikom ali pa z osebo, kateri so bili poslovni prostori izročeni v podnajem oziroma v uporabo, nima pravne veljave. Svet za blagovni promet in turizem ObLO je pooblaščen dopuščati izjeme od določb prejšnjega odstavka. Prenehanje najemne pogodbe 24. člen Najemna pogodba preneha, čo najemnik namesto dejavnosti, za katero so mu bili poslovni prostori dani v najem, opravlja v poslovnih prostorih neko drugo dejavnost. Svet za blagovni promet in turizem ObLO lahko odloči, da najemno razmerje preneha, če se v poslovnih prostorih brez opravičenih razlogov ne začne opravljati dejavnost, za katero so bili poslovni prostori dani v najem, v dveh mesecih po sklenitvi najemne pogodbe. Zoper odločbo o prenehanju najemnega razmerja se lahko pritožita najemodajalec in najemnik v roku 15 dni po prejemu odločbe; o pritožbi odloča občinski ljudski odbor na seji obeh zborov. Odpoved najemne pogodbe 25. člen Najemne pogodbe poslovnih prostorov se odpovedujejo po obstoječih predpisih. Uporaba stanovanja za poslovne namene 26. člen Za poslovne prostore, ki po površini zajemajo večino stanovanja in se izključno ali pretežno uporabljajo zn poslovne namene, morata najemodajalec in najemnik skleniti posebno pismeno pogodbo o delu najemnine, ki je dogovorjena oziroma predpisana poleg najemnine, ‘pogojene za stanovanje. 27. člen Pogodbo o delu najemnine mora najemodajalec predložiti v registracijo na način, kakor je'to določeno s tem odlokom za najemne pogodbe poslovnih prostorov. 28. člen Ge najemnik noče skleniti pogodbe o delu najemnine po 26. členu. razen v primerih 4. člena, je dolžan, vse dokler je ne sklene, plačati iz naslova najemnine za vsak kvadratni meter površine tistega dela stanovanja, ki ga uporablja v poslovne namene, desetkratno tarifo, predpisano za kvadratni meter površine stanovanja. Znesek iz prejšnjega odstavka se plača od dneva, ko je najemodajalec pozval najemnika za sklenitev pogodbe oziroma od dneva, ko je pravnomočno rešen spor o tem, ali se stanovanjski prostor lahko uporablja za poslovne namene. 29. člen Spore o tem, ali so prostori v sestavu stanovanja lahko uporabl jajo za poslovne namene, rešuje Sta- novanjska upraVn ObLO v soglasju z odsekom za gospodarstvo ObLO. O pritožbi zoper odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, odloča tajništvo za stanovanjske zadeve OLO Ljubljana. Kazenske določbe 30. člen Z denarno kaznijo do 3000 din se kaznuje najemodajalec, ki pravočasno ne predloži v registracijo najemne pogodbe. Končna določba 31. člen Tu odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 04/2-1459/2-58. Ljubljana, 22. avgusta 1953. Predsednik občinskega ljudskega'odborai Franc Pipan 1. r. OSČINA RAE5EČE 493. Na podlagi 1. točke 62. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57), til., 113. in 114. člena splošnega zakona o vodstvu šol (Ur. list FLRJ št. 28/58) izdaja občinski ljudski odbor Radeče po sklepu seje občinskega zbora in seje zbora proizvajalcev z dne 17. oktobra 1958 ODLOČBO I. / Zaradi reorganizacije splošno izobraževalnega šolstva v smislu nove šolske reforme se odpravijo dne 31. avgusta 1958 naslednje splošno izobraževalne šole na območju občine Radeče: a) osnovne šole: Vrhovo, Razbor, Loka, Zidani most, Podkraj, Pod-kum, Dole, Gradišče, Jagnjenica, Svibno; b) nižja gimnazija Radeče. II. Na območju občine Radeče sc ustanovijo 1. septembra 1958 naslednje osnovne šole novega tipa: a) osnovna šola z vsemi osmimi razredi: Osnovna šola Radeče; b) osnovne šole — nižje organizirane: Loka, Zidani most, Podkuni, Dole; e) osnovne šole s prvimi štirimi razredi: Vrhovo, Razbor. Podkraj, Jagnjenica, Svibno, Gradišče. III. Svet zn šolstvo, kulturo in prosveto ObLO Radeče izvrši reorganizacijo šol splošnega izobraževanja v smislu te odločbe in nove šolske reforme. IV. Ta odločba se objavi v »Glasniku«. uradnem vestniku okraja Ljubljana. Številka: 01/1-01-3413/1. Datum: 17. oktobra 1958. ■ Predsednik občinskega ljudskega odbora: Ferči Miler 1. r. Vsebina 488 Ottlok o ustanovitvi svetov potrošnikov občin* Domžale 480 Ofllok o dajanju poslovnih prostorov v najem občine (Grosuplje. 490 Odlok o najvišji tarifi ta dimnikarske storitve občine Hrastnik. 401 Odlok o dajanju poslovnih prostorov v najem občine l.jubljana-Rudnik. 492 Odlok o dajanju poslovnih prostorov v nniem občine Ljubljan i Šentvid. 403 Odločba o rcorganizoeiii splošno izobraževalnih Šol občine Radeče. Zaključni računi gospodarskih organizacij zn leto 1057, Zaključni račun »PEKARNE CENTER«, Ljubljana, Kotnikova 4 Podjetje je v letu 1957 zaposlovalo povprečno 48 delavcev in uslužbencev. V sestavni Ima podjetje 5 pekovskih obratov In jc ustvarilo v letu 1957 brutto promet v znesku 99,117.00) dinarjev AKTIVA 8 1 L A N l A na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Z Naziv postavke Znesek v 000 din z\. Osnovna A. Vin osnovnih tn Izločena sredstva in tztotaulh sredstev l. Osnovna sredstva 3.278 t. Sklad osnovnih sredstev 2. Investicijsko posolilo za 1.490 2. Investicije v teku osnovna sredstva 1.788 S. Izločena sredstva ln dru- 2.462 ga tnvf*Qiicliska sredstva 687 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 8. Drugi viri financiranja investicij - O. Obratna sredstva B. Viri obratnih »redstev 6. Banka - kredit za obrat- 1. Skupna obratna sredstva 4.260 na sredstva 980 f. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 1.084 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. -reu.-i.va . obračunu lltve t in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in diuga pasiva 9. Kupci in druge terjatve 2.432 10. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktivo 392 obveznosti 3.2-14 ll Druga pasiva Skupaj; 11.049 Skupaj: 11.049 Računovodja: Predsednik UO’ Direktor: Dragi Cvetko Cvetko Saksida Martin Knez Zaključni račun obrtnega podj. »GIt A VERSTVO«, Ljubljana, Celovška 30 c Podjetje Je doseglo v letu 1957 131 % plana proizvodnje. Zaposluje 3 delavce ln 2 vajenca Podjetje je bilo visoko aktivno, ter Je vse pavšalne obveznosti do družbe v redu poravnalo Osnovna sredstva so bila dobro Izkoriščena. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE z o. j., Predgrad pri Kočevju AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 ' PASIVA Zap' Naziv postavke Znesek v 000 din Zi^p Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih | ir Izločena sredstva ln izločenih sredstev t. Osnovna sredstva 1.138 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Investlct sko posojilo ta 318 2. Investicije v teku 46 819 S. Izločena sredstva tn dru- 3.702 46 ga 1nve<$tioiiska sredstva 1. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 4. Drugi vlil financiranja Investicij — B. Obratna sredstva B. Vin obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 419 na sredstva 400 1. Sklad obratnih sredstev 1. Investicijsko posojilo za obratnfe sredstva 1. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračuna lltve — ln druga aktiva C. Viri sred.iev v obračunu 1. Kupci tn druge terjatve 361 ‘ ln druga pasiva 19. Dobavitelji tn druge 8. Druga aktiva obveznosti » 11 Druga pasiva 271 Skupaj: 1.864 Skupaj: 1.864 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Štefka Pleveli Roman Petru la Zaključni račun gostinskega podjetja »RIBNICA«, Ribnica Gospodarska organizacija je ustvarila v 3 obratih realizacijo v znesku 23,814.744 din. Povprečno Je bilo zaposlenih 13 gostinskih delavcev. Celotni znesek dohodka, vključno z osebnimi prejemki je znaSal 4,261.349. Obveznosti do družbene skupnosti so bile s pogodbo pavšalno določene ln so bile v redu poravnane do postavljcnln z rokov. AKTIVA BILANCA na dan 11. decembra 1951 PASIVA Zatp Naziv postavke Znesek v 000 din ^ Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih tu t/.očena sredstva ln Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 1.045 t. Osnovno sredstva 2. Investicije v teku 1.045 1 Investicijsko posojilo za 1. Izločena sredstva tn dru- 3 004 ga invr-itlotiska sredstva 633 1. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij — 5. Drugi viri financiranja Investicij - B. jnratiib sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrni- I. Skupna obratna sredstva 4.936 na sredstva 741 1. Sklad obratnih sr dstev 580 • 1 InvestlcVsko posojilo za obratno sredstva — 9. Pasi v n* časovne ra zine- C. Sreditva v obračunu lltve — ‘n lruga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva š. Kupci m druge terlatve 10 Dobavitelji In druge 6. Druga aktiva obveznosti 1.2G4 11 Druga p.islva Skupaj: 6.634 Skupaj 6.634 Računovodja: Predsednik UO: Direktor- Draga Lovšin Mari la Poželi Cene Frantar Zaključni račun OBRTNE ZADRUGE »ELITE«, Ljubljana. Čopova 1 Podjetje Je bilo ustanovljeno dne 27. oktobra 1945. V letu 1957 Je zaposlovalo povprečno 140 delavcev in nameščencev ter ustvarilo 88,202.873 dinarjev prometa, obveznosti do družbene skupnosti so bile poravnane. AKTIVA x BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zap' Naziv postavke Znesek Totl Znesek v 000 din 6tl Naziv postavke v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih in Izločena sredstva in Izločenih sredstev l. Osnovna sredstva 3.230 t. Sklad osnovnih sredstev 1. Investicijsko posolilo ta 2.230 2. Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 1.6G0 6.048 ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 8. Drugi viri financiranja Investicij — B. Obratna sredstva U Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skupna obratna sredstva 13.239 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 9.620 222 obratna sredstva 9. Pasivne Aasovne razme- C. Srcditva v obračunu jltve ln druga aktiva C. Viri srecuurv v obračunu tn dinga pasiva 8. Kupci ln druge terjatve 1.232 10. Dobaviteli* In druge 1.178 6. Druga aktiva 1.750 obveznosti 11 Druga pasiva 8115 Skupaj: 21.161 Skupaj 21.161 Računovodja: Predsednik UO- Direktor L. Mlakar Janez Komšek Jože Počlvašek Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Dolsko, Dol pri Ljubljani Zadruga Ima poleg pospeševanja kmetijstva še tele dejavnosti: Odkup knictljsk*1’ pridelkov, živino, lesa, gozdne sadeže in mleka, trgovino z reprodukcijskim maw rialom in potroftnim blagom. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Turjak AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASlV' Z,ap' Naziv postavke | Znesek 1 v 000 din Naziv postavke Znesek v ouo dl-1. A. Osnovna A. Viti osnovnih m Izločena sredstva 7.499 ln Uločrnin sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 6.653 L Osnovna sredstva L Investicijsko posoMlo za 2. Investicije v teku osnovna sredstvo 846 S. Izločena sredstva In u.u- 3. Razni skladi 6.338 ga Investicijska sredstva 2.879 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi viri financiranja - Investicij B. .Ibratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 8. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 8.324 na sredstva t. Sklad obratnih sredstc v 8. Investicijsko posojilo za 380 1.746 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jltve ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 1. Kupci In druge terjatve 3.546 10. Dobavitelji In druge 8. Druga aktiva 159 obveznosti 4.300 ll Druga pasiva 144 . Skupaj: 19.407 Skuo-ij: 18.407 Računovodja: Predsednik UO: Direktor- Slavke Drnovšek Jože Selšek Anton Povše Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE Laze - Planina pri Rakek Kmetijska zadruga Jo bila ustanovljena leta 1948. Zaposlenih Je bilo povpre*^ 8 uslužbencev. Zadruga je imela naslednje odseke: trgovino, gostilno, plemenu' poslalo, odkupe ln hranilno kreditni odsek. - Obveznosti so bile v redu poravna , Med letom Je zadruga kupila poslovno stavbo, katero bo Se preuredila. Cel" dohodek zadruge Je znašal 3,180.804 dinarjev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1857 PAS^ j Zit? Naziv postavke Znesek V 000 din 'u?* Naziv postavke „llCb' v 000 “ A. Osnovna ln Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku 8. Izločena sredstva In drugo lhvesi*rljska sredstva 722 5.352 1.212 4. Viri osnovnih in Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 1. InvostirUsko posolilo za osnovna sredstva S. Razni skladi 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi vlrl financiranja tnvostlci 71> 4.1» 8.3» B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 0. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 9.567 na sredstva ). Sklad obratnih sredstev 8. mvcstlcl sko posojilo za ohrnln.i sredstva 8. Pasivne časovne razme- C. Srcduv.t v obračunu ln druga aktivu 8. Kupci m druge terjatve 6. Drugo aktivo Skupaj: 8.899 18 25.770 jltve 0. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 10. Dobavlldil In druge obveznosti M Druga pasiva Skupaj: 8.1» »8.7» Računovodja: Predsednik UO- Direktor: Anica Istenič Valentin Petkovešek Ivan Ncml»f Zaključni račun pleskarstva In soboslikarstva »OLEPŠAVA-*, Ljubljana, Aljaževa 35 ^od-etje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana št. 8640 2 z dne 16. okt. 1994, Povprečno Je bilo zaposlenih 18 oseb. Obveznosti do družbene skupnosti so bil* v redu in pravočasno poravnane. Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE a. o. J. Radeče Pod neposrednim vodstvom zadruge so poslovale 3 trgovske poslovalnice, odkup poljskih pridelkov, odkup lesa, transport, pospeševalni odseki in hranilno-kreditnl Odsek. Povprečno letno je bilo zaposlenih 13 delavcev in uslužbencev in 1 vajenec. Promet Je dosežen 82,757.289 dinarjev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA Za p. Znesek Znesek št. Naziv postavke v 000 din §t; Naziv postavke v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih In itiočena sredstva !• Osnovna sredstva ln izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 262 292 2. Investlclisko posojilo za 2. Investiciie v teku Izločena sredstva ln dru- osnovna siedstva 3. Rhzni skladi 4. DoTOjročno posojilo za financiranje investicij 412 ga Investicijska sredstva 161 6. Drugi viri financiranja investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrit- ’■ Skupna obratna sredstva 744 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 367 133 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. SrvdMva v obračunu Jitve ■ ln d.uga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva j*1 Kupci m druge teriatve 221 10. Dobavitelji in druge ". Druga aktiva obveznosti 218 11 Druga pasiva Skupa]: 1.384 Skupa] 1.334 Računovodja: Predsednik UO: Direktor- AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1937 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih In izločena sredstva ln Izločenih sredstev l. Osnovna siedstva 1.400 l. Sklad osnovnih sredstev 1 Invesricijsko posojilo za 1.400 8. Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 6.832 3. Razni skladi 6.826 ga Investicijska sredstva 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij 5. Drugi viri financiranja Investicij B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstdv 6. Banka - kredit za obrat- 4. Skupna obratna sredstva 9.608 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 9.193 907 obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- C. Sredstva v obračunu Jitve 3.213 In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci ln druge tenatve 3.242 10. Dobavitelji in druge 6. Druga aktiva 2.722 obveznosti 2.161 11 Druga oasiva 104 Skupaj; 23.804 Skupaj: 23.804 Računovodja: Predsednik UO: Direktor- Slavka Mlačnik Egon Štrukelj Franc Medvešek Angela Florjančič Ivan Sotlar Franc Kremžar Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Golo-Ig pri Ljubljani -adru^a je bila ustanovljena lota 1948. Buvl se s pospeševanjem kmetijstva, živino-Je ter odkupom poljskih pridelkov in gozdnih sortimentov. Plan realizacije je bil presežen za 25 %. Zaposlene so bile 3 osebe. ^ICTIVa BILANCA na dan 31. decembra 195? PASIVA Za p. Znesek Jit. Naziv postavke \ 000 din Na/'v postavke v 1)00 din A. Osnovna A. Viri osnovnih in izločena ncdstva in izločenih sredstev i. Sklad osnovnih sredstev 339 ^snovna siedstva 339 2. Investlclisko posolilo za i’ {nvesticlje v toku osnovna sredstva Iyločona sredstva ln dru- 3.573 Ra lnvestirijska sredstva 2.950 4 Dolgoročno posojilu za flnur.i-iranle Investicij — 5. Drugi viri financiranja InvesilH - B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - ki « dn za obrat- • Skupna obratna sredstva 435 na sredstva - 7. Sklad obratnih sredstev 637 8. Investirtisko posolilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- Sredstva v obračunu Jitve - ln druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva e *uPel In druge terjatve "• Druga aktiva 3.692 131 10. Dobaviti lji in druge obveznosti 2.996 11 Druga pasiva ~ Skupaj: 7.517 Skupaj 7.547 Računovodja: Predsednik UO Direktor Karol Ajdič _ Franc Lenič Srečko Peček Zaključni račun KMETIJSKE ZADRUGE, Rovte nad Logatcem Zadruga je dosegla v lotu 1957 5,050.739 din dohodka. Iz doseženega dohodka so se povečali skladi zadruge. Obveznosti so bile v celoti poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zn p Znesek Zn p. ... . Znesek st' Naziv postavke v 000 din 5t‘ Naziv postavke v 000 din A. Osnovna A. Viri osnovnih tn izločena sredstva ln Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 7.183 i. Osnovna sredstva 2 Investicije v teku 7.483 599 2. Investicijsko posojilo za 3. Izločena siedstva ln dru- 9.734 go Investleifska sredstva * 5.757 4. Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 5. Drugi viri financiranja investicij 599 B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 13.498 na sredstva 5.350 1. Sklad obratnih sredstev 2.190 8. Investicijsko posojilo za obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- L Sredstva v obračunu Jitve 80 in diuga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 5.596 10. Dobavitelji ln druge 6. Druga aktiva 237 obveznosti 3.147 11 Drugo pasiva 4.497 Skupaj: 33 085 Skupaj: 33.085 Računovodja Predsednik UO Direktor: Marija Kogovšek Matevž Kogovšek Andrej Pogar JuČni račun obrtne avtomehanične delavnice »MOTOUNIVERZAL-, p Ljubljana, Crtomirova 3 bil Je v teku leta zaposlovalo 16 delavcev ln uslužbencev In 3 vajence. Plan je n»sti naJcn 8 H5-5 *>• Podjetje je bilo pavšalIztrano do obveznosti družbeni skup-•ativno timera obveznosti do družbene skupnosti v pavšalnem znesku je zelo stimu-Jz ! -vPUvala na razvoj podjetja. V toku leta so bile vložene precejšnje Investicije nih sredstev za popravilo in preureditev delavniških prostorov, kar nam * omogoča boljše poslovanje. *KtiVa — ^ BILANCA na dan 31. decembra 195? PASIVA F, ‘ un°v°dja: ,od»r Iaižovcc Predsednik UO: Ludvik Pangerc Direktor-Jože Kovači! Zaključni račun KMETIJSKEGA POSESTVA, Vodice nad Ljubljano Posestvo se bavt predvsem z živinorejo, poljedelstvom, proizvodnjo Semenskega materiala m Jagodičevjem. Med letom je bilo zaposlenih 31 delavcev ln 3 uslužbenci. Celotni dohodek v letu 1957 je znašal 18,857.000 dinarjev ali na l delavca 608,000 dtn. Cisti dobiček 1,529.1)00 dinarjev. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1951 PASIVA j: Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Zšntp- Naziv postavke Znesek v 000 din ln i °i;n<>vna 1 ločena siedstva A. X In osnovnih A. Osnovna A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev ln Izločena sredstva I11 izločenih sredstev L sredstva 3. Lp.ZUcljP v teku ga nl na Sodstva in dru-nvestlciiska sredstva 4.278 1. Sklad osnovnili sredstev 1.717 1. Osnovna sredstva 16.211 9.076 2. Investicijsko posojilo za 2. Investicijsko posojilo za . 780 osnovna sredstva 2.561 2. Investicije v teku 1.723 4.878 3. Razni skladi 1.583 3. Izločena sredstva ln dru- 3.839 393 4 Dolgoročno posojilo za ga Investiciiska sredstva 540 4. Dolgoročno posojilo za finamlranje investicij financiranje investicij 394 5 Drugi vlil financiranja 6. Drugi viri financiranja Investicij 780 Investicij 3.583 , 81 1'bralna sredstva SltUDna obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- B. Obratna sredstva B. Viri obrainlh sredstev 6. Banka - kredit za obrat- 3.736 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 3.095 2.097 4. Skuona obratna sredstva w na sredstvu 7. Sklad obratnih sredstev 4.200 2.402 8. Investicijsko posojilo za 8. Investlclisko posojilo za obratna sredstva obratna sreds *f*‘*?tva v obračunu 9. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne časovne razme- Jitve C. Sredstva v obračunu jitve 148 ,n 1 uga aktiva C. Viri sredstev v obračunu in druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu • 832 inktidvr.U8e tenatve 5.027 ln tlrnpa pasiva 10. Dobavitelji- ln druge 2.554 8. Kupci In druge terjatve 5.060 ln druga pasiva 10. Dobavitelji in druge 173 obveznosti 6. Druga aktiva 7.931 obveznosti 2.425 . Skupaj: 11 Druga pasiva 11. Drugo pasiva 679 14.387 Skupaj. 14.387 Skupaj. 31.546 Skupa]: 31.546 Računovodja: Alfonz Kade Predsednik UO: Anton Jeraj Direktor: Prane Jereb Zaključni račun »KOVINSKE INDUSTRIJE«, Ig pri Ljubljani Realizacija v 1. 1957 je znašala 145,938.000 din. Povprečno je bilo zaposlenih 74 de-lčvcev ln uslužbencev, ter 11 vajencev. Bruto dohodek Je znašal 12,989.000 din. Podjetje je rentabilno In Ima pred seboj vse možnosti za nadaljnji razvoj. AKTIVA 3 I L A N C A na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zaključni račun trgovskega podjetja »MOJCA«, Ljubljana, Nazorjeva 1* Podjetje se bavl s prodajo živil ln gospodinjskih potrebščin na drobno. Promet* Jo imelo 79,665.000 din. Plan Je bil presežen za 73 %. Zaposlenih Je bilo povprečno 14 oseb. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIV/ Zap' Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din Z^p' Naziv postavke Znesek v 000 din Zf^p' Naziv postavke Znesek v 000 dtl A. Osnovna A. viri osnovnih A. Osnovna A. Viri osnovnih lo Izločena sredstva In Izločenih sredstev tn Izločena sredstva In Izločenih sredstev 33.200 l. Sklad osnovnih sredstev 22.600 l. Osnovna sredstva 528 t. Sklad osnovnih sredstev 628 l. Osnovna siedslva L Investicijsko posojilo za L Investicijsko posojilo za 2. Investicijsko posojilo za osnovna sredstva 10.600 B. Investicije v teku osnovna sredstva 3. Izločena sredstva ln dru- 3. Razni skladi 9.584 1. Izločena sredstva In dru- 3. Razni skladi 1.860 ga Investicijsko sredstva 8.823 L Dolgoročne posojilo za ga Investicijska sredstva 725 4. Dolgoročno posojilo za financiranje Investicij — financiranje Investicij — 6. Drugi viri financiranje 5. Drugi tiri financiranja investicij — Investicij — a. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- B. Obratna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kicdlt za obrat- L Skupna obratna sredstva 37.795 na sredstva 1. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 4.167 37.866 1. Skupna obratna sredstva 7.604 na sredstva 7. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za *■*$ obratna sredstva obratna sredstva 9. Pasivne časovne razme- 9. Pasivne časovne razme- C, Sredstva v obračunu Jltve 8.503 C. Sredstva v obračunu jltve 10 tn druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu ln druga aktiva C, Vlil sredstev v obračunu In druga pasiva ln druga pasiva ». Kupci in druge tenatve 12.858 te. Dobavitelji ln druge 1. Kupci ln druge terjatve 98 10. Dobav ilelil ln druge 8.746 ! 6. Druga aktiva 644 obveznosti 8. Druga aktiva 7 obveznosti 11. Druga pasiva tl Drut$a pasiva Skupaj: 03.320 Skupaj: 93.320 Skupaj: 8.962 Skupaj: 8.962 | Računovodja: Božo Čibej Predsednik UO: Jože Pungrčar Direktor: Rlfat * Allšlč Računovodja: . Karmen Jazbec Predsednik UO: Oskar lludarln Direktor: Miro Zalaznik Zaključni račun trgovskega podjetja »MERKUR'-, Ribnica Podjetje je napravilo 50,797.000 din blagovnega prometa Povprečno Je bilo zaposlenih 6 delavcev. Celotni dohodek podjetja znaša 5,281.000 din. Podjetje Je rentabilno, vse oboveznostl so poravnane v redu. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Naziv postavke Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din k. Osnovna A. Viri osnovnih in izločenih sredstev m Izločena sredstva 406 l. Sklad osnovnih sredstev 306 1. Osnovna sredstva L Invesltcljsko posojilo za 2. Investicije v teku osnovna sredstvo S. Izločena sredstva In dru- 3. Razni skltidl 658 ga InvestlcUska sredstva 337 L Dolgoročno posojilo za linanclranje Investicij 6. Drugi viri financiranja Investicij 100 B. ODiatna sredstva B. Viri obratnih sredstev 6. Banka - kredit za obrat- L Skuona obratna sredstva 4.481 na sredstva T. Sklad obratnih sredstev 8. Investicijsko posojilo za 46' obratna sredstva 8. Pasivne časovne razme- C« -Sredstva v obračunu jltve t In druga aktiva C. Viri sredstev v obračunu In druga pasiva 5. Kupci ln druge terjatve 640 10. Dobavitelji tn druge 8. Druga aktiva 187 obveznosti 2.227 il Druga pasiva 66 Skupaj: 6.051 Skupa); 6.051 Računovodja: Predsednik UO: Direktor: Tinka Krašovec Fant Gelze Franc Logonder Zaključni račun trgovskega podjetja »MANUFAKTURA«, Ribnica Podjetje Jo doseglo 34,941.000 din blagovnega prometa. Povprečno so bili zaposleni trije delavci. Celotni dohodek znaša 3,282.000 din. Podjetje Je rentabilno. Vse obveznosti so v redu poravnane. AKTIVA BILANCA na dan 31. decembra 1957 PASIVA Zap Naziv postavke Znesek v 000 din Z;jp Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna m izločena sredstva A. v'rt osnovnih in Izločenih sredstev l. Sklad osnovnih sredstev 65 l Osnovna sredstva 65 t Investl l'sko posolilo za 1 Investicije v teku 3. Izločena sredstvo tn dru- 3. Razni skladi 556 ga fnvpsUMIsk* sredstva is Obratna sredstva 320 1 Dolgoročno posojilo za financiranje investicij 3. Drug) viri flnanelranja tnvcitlcil B Viri »bralnih sredstev 4 Banka - Kredit za obral- 4. Skupna obratna sredstva 7.247 na sredstva 1 Sklad obratnih sredstev 8. tnvesttriisko posojilo za obra*ns 2 1 ( ! f I 3