Avgust/veliki srpan - 2021, leto XXV, številka 2. Poštnina plačana pri pošti 2256 Juršinci V pomoč občanom pri iskanju zanesljivih informacij v zvezi z koronavirusom SARS-Co V-2 in navodil za preprečevanje n jegovega širjenja objavljamo nekaj povezav, kjer so vam na voljo aktualne in ključne informacije ter priporočila za zaščito zdravja prebivalcev na www.jursinci.si Vsem občankam in občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Župan z občinsko upravo, občinski svet, ter Uredniški odbor Juršinskih novic Dom »Pri gozdu« Juršinci, ki stoji v prijetnem podeželskem okolju je letos maja predal svojemu namenu novo pridobitev, prizidek k obstoječemu domu, ki ponuja dodatnih 96 mest, od tega je 20 mest za osebno spremljanje. 2 Avgust 2020 - Juršinsfte novice PROGRAM PRIREDITEV OB 27. OBČINSKEM PRAZNIKU Petek, 21. 5. 2021 teniško igrišče v Juršincih 2. odprti teniški turnir Sobota, 21. 6. 2021 strelišče v Juršincih Streljanje z zračno pištolo - STAREJŠI DEČKI Sobota, 21. 6. 2021 strelišče v Juršincih Streljanje z zračno pištolo - ČLANI Sobota, 21. 6. 2021 strelišče v Juršincih Streljanje z zračno pištolo - KADETI Petek, 26. 6. 2021 teniško igrišče v Juršincih 3. turnir v dvojicah za pokal občine Sobota, 3. 7. 2021 strelišče v Lazah - Mostje Streljanje na glinaste golobe za pokal občine (lovski, športni stav in veterani) vsak Petek od 11.6. do 30. 7. 2021 igrišče Juršinci ob 20.00 Tradicionalna Liga malega nogometa Sobota, 17. 7. 2021 ribnik v Juršincih ob 15.00 Tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine ■ ■ veterani Sobota, 24. 7. 2021 ribnik v Juršincih ob 15.00 Tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine ■ ■ ekipno Petek, 30. 7. 2021 teniško igrišče v Juršincih ob 18.00 8. turnir za »naj tenisača« občine Sobota, 31. 7. 2021 ribnik v Juršincih ob 15.00 Tekmovanje v športnem ribolovu za pokal občine ■ ■ posamezno Petek, 6. 8. 2021 Občina Juršinci ob 19.00 Slavnostna seja občinskega sveta Občine Juršinci igrišče v Juršincih ob 20.00 Noči pod topoli - pod zvezdami: Tadej Toš - stand up večer Sobota, 7. 8. 2021 Večnamenska dvorana pri OŠ Juršinci ob 18.00 OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA Po osrednji proslavi sledi pogostitev na dvorišču pri kulturnem centru v Juršincih Večnamenska dvorana pri OŠ Juršinci Po osrednji proslavi ogled razstav: - Likovne kolonije - v okviru Kud-a dr. Antona Slodnjaka Juršinci, - Društva gospodinj Juršinci muzej kraljic »votlina« - Društva za ohranjanje in razvijanje kulturne dediščine Juršinci, učilnica v Kulturnem centru Juršinci - Kulturnega društva Hlaponci igrišče v Juršincih ob 20.00 Noči pod topoli - pod zvezdami: Ansambel Stil Nedelja, 8. 8. 2021 Juršinci ob 10.30 Farno žegnanje pri Sv. Lovrencu Juršinci - maša. Po maši pogostitev prisotnih pred cerkvijo. igrišče v Juršincih ob 19.30 Noči pod topoli - pod zvezdami: Kvatropirci - koncert Sobota, 14. 8. 2021 igrišče v Juršincih ob 20.00 Tekmovanje v malem nogometu za pokal občine igrišče v Juršincih ob 20.00 Tekmovanje v pikadu za pokal občine Sobota, 18. 9. 2021 teniško igrišče v Juršincih ob 17.00 Tekmovanje v »vaških« dvojicah za pokal občine Juršinsfienovice - Avgust 2020 3 SPOŠTOVANE OBČANKE, SPOŠTOVANI OBČANI! Ob prihajajočem 27. občinskem prazniku vam iskreno čestitam. Čeprav še zmeraj živimo v Covid razmerah, ki jih še vedno ne razumemo, mnogi od nas pa niti ne sprejemamo, vas v uvodu kot župan naše občine prosim, da tudi mi postanemo aktivni državljani naše domovine. V mislih imam željo, da kljub pomislekom, ki so lahko upravičeni, ali pa plod raznih terorji zarot, postanemo državljani, kjer nam je cilj zaščititi življenja naših starejših občanov in tistih, ki so ranljivi, s slabšim imunskim sistemom in so toliko bolj izpostavljeni nevarnostim okužbe z raznimi oblikami virusa Covid 19. Cepimo se, dokažimojavnosti v Sloveniji, da nismo glede tega vprašanja najslabša občina v Sloveniji. Bodimo razumljivi in odgovorni. Prizadevanje in trud vseh, ki vodimo Občino Juršinci: občinska uprava, občinski svetniki, odbori in komisije, je brez razumevanja in sprejemanja naše vizije s strani občank in občanov brezpredmetno in na daljši rok usojeno na propad. Verjemite mi, brez znanja, politične modrosti, iznajdljivosti, če hočete poslovnih vezi in poznanstev, je vse težje. Ker Občina Juršinci to premore, smo ponovno uspeli. Uspeli smo pridobiti državna sredstva za adaptacijo podstrešja Osnovne šole v višini214.000,00 evrov, uspeli smo zagotoviti sredstva za izgradnjo kolesarske brvi čez Pesnico v višini 800.000,00 evrov; razpis za gradnjo kolesarskih poti skozi našo občino je objavljen. Prav tako smo začeli z obnovo naših lokalnih cest v Sakušaku, projekt RUNE se začne izvajati v jeseni. Velikokrat se tudi sam sprašujem, kakšno življenje nas čaka v prihodnje. Iščem odgovore in pravzaprav ne vem, kako dolgo se še bomo bojevali z raznimi variacijami Covida 19, ne vem kakšni virusi nas bodo prizadelijutri, kakšne bolezni še lahko ogrozijo naša življenja. Ne vem niti, kako in na kakšen način nas bodo kaznovali narava, poplave, suše, neurja s točo postajajo naš vsakdan. Edino kar vem in v kar verjamem je, da morajo v ospredju biti ljudje, naše občanke in občani, da kljub nezaupljivosti verjamejo in zaupajo, da z majhnimi dejanji, trenutki, veseljem do življenja v naših krajih, vsi skupaj dajemo občutke zadovoljstva. Še kako velja modrost, da takrat, ko si najbolj nezadovoljen, pravzaprav živiš v zadovoljstvu, varnem ugodju, ki pa ga ne prepoznaš in ne sprejemaš, vse dokler se ne zgodi nesreča ali katastrofa. Zato vas, spoštovani, pozivam vlagati energijo, voljo in pogum v tisto dobro, kar je skozi zgodovino oblikovalo in gradilo našo občino. Prosim, bodimo odgovorni občani do vseh generacij, da bomo tudi v prihodnje kljub nezav-idlj ivi prihodnosti znali graditi in povezovati. Spoštovani, ob 27. občinskem praznovanju se zahvaljujem ne samo nam, ki kreiramo življenje v Občini, ampak vsem pridnim, poštenim in delovnim ljudem, ki živimo tukaj, kakor tudi tistim, ki nas obiskujejo v občini Juršinci. Vaš župan, Alojz Kaučič Juršinsfie novice IZDAJATELJ: Občinski svet Občine Juršinci ODGOVORNI UREDNIK: Damjan Šimenko UREDNIŠTVO: Dragica Toš Majcen, Ksenja Žmauc, Anica Žmauc, Jožica Rakuša, Alojz Kaučič in Miroslav Moleh. LEKTORICA: Ksenja Žmauc OBLIKOVANJE IN TEHNIČNO UREJANJE: Miroslav Moleh NASLOV UREDNIŠTVA: NOVICE, Juršinci 3/b, 2256 Juršinci. Tel: (02)758-21-41 Objavljene fotografije so last arhiva Občine Juršinci in društev. Medij NOVICE OBČINE JURŠINCI je vpisan v razvid medijev pod zaporedno številko 150. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Juršinci brezplačno. Časopis NOVICE izhaja v nakladi 810 izvodov. TISK: Tiskarna EKART d.o.o. Sp. Jablane 19, 2326 Cirkovce. SPOSTOVANE BRALKE SPOŠTOVANI BRALCI! ponovno smo tukaj, morda v malo tanjši obliki, pa vendar tudi tokratni Juršinske novice skrivajo veliko zanimivega branja. V tokratni številki Juršinskih novic boste prebirali zanimive članke, ki so se zvrstili v preteklosti s področja kulture, turizma, športa ter ohranjanja kulturne dediščine. Dočakali smo sproščanj e ukrepov in po mrzli pomladi tudi vroče poletje, življenje se vrača v normalne tirnice, smo v času dopustov. Glede na vse navedeno smo se tudi v uredništvu Juršinskih novic potrudili, da vam v 2. številki ponudimo poletne, dopustniške vsebine. Pester poletni utrip bomo poskušali strniti v zimski zadnji številki Juršinskih novic. Vabimo vas, da aktualne dogodke spremljate in se jih tudi udeležite. V novicah boste našli koledar prireditev in prepričan sem, da vas bo gotovo kaj zamikalo. Dnevi se hitro obračajo, zato poskrbimo, da v času, kolikor nam gaje še ostalo do začetka šolskega leta, ko se naša življenja ponovno na nek način vrnejo v stare tirnice, izkoristimo v največji možni meri, predvsem veliko sproščenih trenutkov. Želim vam, da napolnite svoje baterije in se opremite za delovno jesen in mrzlo zimo. Vabimo vas k prijetnemu poletnemu branju našega lokalnega časopisa Juršinske novice. Prisrčno pozdravljeni in ostanite zdravi. Želimo vam prijetne dopustniške dni in naj vroče poletje traja. Odgovorni urednik Damjan Šimenko 4 Avgust 2020 - Juršinsfte novice ZUPAN S PONOSOM SPREJEL NAJUSPEŠNEJŠE UČENCE OSNOVNE ŠOLE JURŠINCI Ob zaključku šolskega leta je župan Alojzij Kaučič je tradicionalno sprejel sedem učencev devetega razreda, ki so dosegli odlični uspeh vseh devet let osnovne šole. Zlate odličnjake sta na sprejemu spremljali ravnateljica OŠ Juršinci Jelka Svenšek in razredničarka Natalija Bukvič, ki sta učence pohvalili za dosežen uspeh in povedali, da gre za eno od bolj mirnih in tihih generacij. Županje osnovnošolcem čestital za odličen uspeh v vseh devetih letih osnovne šole in jim namenil nekaj spodbudnih besed ter hkrati izrazil željo, da znanje in izkušnje, ki jih bodo pridobili na svoji življenjski poti, prinesejo nazaj v lokalno okolje, v svojo občino. Po besedah župana so spregovorili še odličnjaki in med drugim povedali, kje bodo nadaljevali šolanje. Župan je nato zlatim odličnjakom segel v roko ter jim v znak skromne pozornosti za velike uspehe podaril cvet in monografijo izumitelja Janeza Puha. Letošnji zlati odličnjaki so: - Matic Čuš, - Larisa Golob, - Teja Horvat, - Ana Kočevar, - Lana Pavalec, - Manja Plohl, - Ivona Zavec. Občinska uprava občine Juršinci MINI MATURANTI IZ VRTCA JURŠINCI OBISKALI Župana in občinsko upravo Otroci iz vrtca Juršinci, ki gredo v jeseni v prvi razred osnovne šole, so se skupaj z vzgojiteljicami odpravili na pohod po centru Juršincev. Po že ustaljeni tradiciji so obiskali tudi župana Alojza Kaučiča in občinsko upravo, a letos nekoliko drugače. Namreč župan in občinska uprava so mini maturante pričakali že pri sladoledarju, kjer so si privoščili vsak svojo kepico sladoleda. Sladoleda je kar hitro zmanjkalo, ampak nič zato, saj jim je le-ta, na takšen vroč dan dal energijo, da so zapeli že znano himno mini maturantov, kakor tudi zaplesali ob glasnem žvižganju na piščalke. Veselo dogajanje in vzdušje so lahko letos opazovali tudi ostali občani iz bližnje okolice. Občinska uprava občine Juršinci Juršinsfienovice - Avgust 2020 5 NOV PRISTOP OBRAVNAVE OSEB Z DEMENCO DOMA UPOKOJENCEV PTUJ V ENOTI JURŠINCI Dom »Pri gozdu« Juršinci stoji v prijetnem podeželskem okolju. Enota se je odprla leta 2012 in je ponujala 54 mest. Letos maja pa smo slovesno predali svojemu namenu novo pridobitev, prizidek k obstoječemu domu, ki ponuja dodatnih 96 mest, od tega je 20 mest za osebno spremljanje. Vsako nadstropje v domu je zasnovano kot manjša gospodinjska enota, kjer je poudarek na odkrivanju še obstoječih zmožnosti naših stanovalcev. Spodbujamo ohranjanje le-teh, kakor tudi čim večjo samostojnost. Vsaka enotaje opremljena: z gospodinjskim in ustvarjalnim kotičkom, jedilnico, dnevnim prostorom, s širokimi hodniki in sobami stanovalcev. Prostori so ustrezno opremljeni, zračni, barvno in svetlobno urejeni ter prostorni. Posebnost juršinskega doma se kaže v okolici, ki je obdana z naravo in pričara domačnost in prijetnost. Enota Juršinci stoji v neposredni bližini gozda, v osrčju neokrnjene narave. V bližini so cerkev, občina, šola in vrtec, s katerimi dobro sodelujemo. Sprehajalna pot, ki je speljana mimo doma, nas pripelje do vaškega ribnika. Stanovalci se lahko sprehajajo okrog doma v naravi in v podeželskem okolju. Dom je obdan z velikim zelenjavnim vrtom, ki se povezuje s sprehajalnimi potmi. Na sprehodu stanovalci lahko opazujejo lepo obdelane zelenjavne, zeliščne in cvetlične gredice. Poudarek je na gibanju in preživljanju časa zunaj, na svežem zraku. Osebam z demenco želimo ponuditi kar se da kakovostno življenje v stiku z naravo, zato smo v enoti Juršinci prešli na obravnavo oseb z demenco z osebnim spremljanjem, ki je vezano na nevsiljivo individualno obravnavo. Ta se ob spremljanju in skrbi za varnost uporabnika nanaša na želje uporabnika in temelji na zaupanju, moti-viranju in sodelovanju uporabnika. Gre torej za spremljanje v pravem pomenu besede. Stanovalcem omogočamo bližino in varnost, zagotavljamo tudi socialno vključenost. Organiziramo dejavnosti, ki ohranjajo preostale zmožnosti stanovalcev, in načrtovanje dneva kot pri običajnem vsakdanjiku. Upoštevamo načelo normalizacije, kar pomeni, da smo usmerjeni v razvoj in k potrebam stanovalcev. Njihov vsakdanjik želimo kar najbolj približati življenju, ki so ga imeli doma. Ohranjamo tisto, kar še zmorejo in znajo. Tako jim omogočimo zadovoljstvo, občutek veljave in potrditve. Razvijamo sodelovanje, vključevanje in udeležbo stanovalcev v dogajanje in v aktivnosti. Poleg stalnih tedenskih dejavnosti organiziramo tudi mesečne dejavnosti in aktivnosti, vezane na letni čas, saj ima prav vsak svoje značilnosti, ki lahko poskrbijo za pestrost opravil, programov in dogodkov. Skupaj z našimi stanovalci izdelamo tudi pogloblj en individualni načrt in analizo tveganja, ki sta podlaga za dobro poznavanje življenjskega sveta naših stanovalcev. Sodelovanje s svojci je izjemnega pomena, saj si želimo uporabiti vse vire, ki bi nam pri delu z osebami z demenco prišli prav. Pomagajo nam, da metode dela še izboljšamo in opravljamo še bolj kakovostne storitve. Pomembno je, da poznamo vsakega stanovalca posebej, in da vsem zagotovimo dobro počutje. Spoštujemo in upoštevamo individualne potrebe, razvijamo ustrezen kakovosten odnos in komunikacijo ter se pri oblikovanju ponudbe storitev zgledujemo po potrebah naših stanovalcev. Da lahko zagotovimo celostno obravnavo, naše delo poteka timsko. V osebe z demenco seje treba vživeti, prepoznati njihove stiske in raziskati razloge zanje. Zelo pomembno je tudi to, da poznamo in prepoznamo potrebe, ki so velikokrat izražene nebesedno. Veseli nas, da so prvi vtisi svojcev naših stanovalcev zelo pozitivni. Radi slišimo, ko svojci naših stanovalcev povedo, da se jim ni težko pripeljati v Juršince. 6 Avgust 2020 - Juršinsfte novice KOLESARJENJE PO STAREM Naš rojak, izumitelj Janez Puh, je nekoč v času Avstro-Ogrske monarhije v svoji tovarni v Gradcu izdeloval odlične »picikle«, kolesa znamke PUCH, ki so danes zelo iskani. Tudi tovarna ROG v Ljublj anij e poznej e za časa Jugoslavij e izdelovala dobra kolesa, s katerimi so se nekateri iz naše generacije že v šolo vozili. Dobili pa so jih ob birmi za darilo od svojega bolj premožnega botra. Znan slogan iz takratnih časov je bil: »VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO!« Danes ni več PUHA in ne ROGA. Po naših domačijah pa se je ohranilo še nekaj tisti starih, že nekoliko zarjavelih »piciklov«, ki pa so še v voznem stanju. Razna društva po Sloveniji organizirajo kolesarska srečanja ki jih imenujejo »Kolesarjenje po starem«. Za takšno druženje je potreben stari »picikel«, primerna oblačila in še nekaj dobre volje. Nekateri kolesarji imajo kolesa, ki so stara tudi 100 in več let. Kolesarji se zberejo v kraju organizatorja, se peljejo nekaj kilometrov po okolici in nazaj. Prireditevje res pravo prijatelj sko druženje teh »starodobnikov« in nima tekmovalnega značaja. V zadnjem času je po zaslugi naših kolesarjev, predvsem Rogljiča in Pogačarja kolesarjenje v Sloveniji izredno popularno. Člani Športnega društva Juršinci smo se letos udeležili že nekaj teh kolesarskih druženj po Sloveniji. Sodelovali smo v: Dupleku, Škofji Loki, Gribljah in Gaberkah. Anton Lajh Na Hudičevi brvi v Škofj i Loki. Juršinski kolesarji v Beli Krajini. Kolesarji ŠD Juršinci pod kozolcem v Gaberkah pri Šoštanju. Juršinsfienovice - Avgust 2020 7 ŠPORTNI PARK DRAGOVIC VABI V našem naselju Dragovič nas že tretje leto razveseljuje, sosedsko in prijateljsko združuje nogometno/odbojkarsko igrišče z otroškimi igrali, ki smo ga poimenovali kar GOLOBOV KOTIČEK. Nahaja se ob ovčjereji Golob. Manjši otroci imajo svoj ograjen prostor s toboganom, hišico, pesko-vnikom, manjšim vrtiljakom in gugalnicami, kjer so na varnem pred cesto. Ob igralih so lesene klopce, na katerih lahko starši posedijo ob opazovanju otroške razigranosti. Nižje ob igralih se nahaja travnato igrišče, ki je veliko veselje naših mladostnikov, ki se ob večerih zelo radi družijo, odigrajo kakšno nogometno tekmo in izkoristijo svoj prosti čas v naravi s prijatelji. Prostor je tudi za manjši šotor ali vrtni paviljon, da se lahko zaščitimo pred soncem in poiščemo senco bodisi na kakšnem skupinskem pikniku ali samo pri popoldanskem druženju. Iz rdečega starega zidaka imamo zgrajeno tudi "garmado," kjer si velikokrat spečemo klobase na stari piknik način - kar na palicah; spečemo si tudi koruzo ali kostanje. Da pa ne pozabimo omeniti zimskega letnega časa, tudi takrat naš kotiček ne počiva, saj se v njem veselijo zimskih radosti naši najmlajši ob izdelovanju snežaka, kepanju ali sankanju. Sandra Mikša 8 Avgust 2020 - Juršinsfte novice VAŠKI ODBOR ROTMAN: ČIŠČENJE 12. 6. 2021 se je odvijala tradicionalna čistilna akcija (rabota) v naselju Rotman. Zbrali smo se ob 8.30 pri bivšem kmečkem turizmu Toplak - Vinšak, kjer smo se malo okrepčali, nato smo se razdelili na skupine po odcepih cest. Začeli smo s čiščenjem mult, košenjem trave in z rezanjem vej. Nevenka Matjašič nasje povabila v gostilno Kaučič in nas pogostila s pijačo, nato smo nadaljevali s čiščenjem po vasi Rotman. Sledil je zaključek z malico na Kmečkem turizmu Toplak. Vaški predsednik, Dimitrij Repič HLAPONCI AKTIVNI Kljub času Covida skrbimo za urejanje okolice ter vaškega središča. Uspelo nam je uredit odvodnjavanje ter dela pri vaški kapelici. Zgradili smo protitočno mrežo nad brajdami. Skrbnik vaških brajd Rado Nedeljko budno spremlja in neguje vaško vinsko trto, ki je v dobri kondiciji. Kljub ukrepom namje uspelo izpeljati čistilno akcijo. Skozi celotno leto skrbimo za košnjo trave, ki pa je seveda ni malo. Glede na sproščanje ukrepov upamo in želimo, da bomo lahko izpeljali srečanje vaščanov, postavitev klopotca, kolesarjenje, Martinov pohod ter miklavževanje v mesecu decembru. Vabimo vaščane Hlaponcev, da se udeležijo srečanja vaščanov, ki bo v soboto 14. avgusta. Vljudno vabljeni! U. O. Hlaponci PGD GABRNIK IN KORONA VIRUS Še ne dolgo nazaj si nismo mogli predstavljati, da lahko nekaj tako spremeni našo utečeno življenje in naše navade, a zgodilo se je ravno to. Malemu vsiljivcu je uspelo paraliziral življenje po svetu, zamajati svetovna gospodarstva ter postaviti na preizkušnjo demokracijo, solidarnost ter temeljne človekove pravice. Tudi v Sloveniji verjetno ni prav nikogar, ki ne bi na svoji koži občutil posledic tako imenovane korona krize. Epidemija koronavirusa je imela, oz. še vedno ima zelo velik vpliv tudi na delovanje gasilskih društev. Ker je bil eden prvih ukrepov za zajezitev širjenja prepoved zbiranja in druženja, so za nekaj časa zastala izobraževanja, gasilske vaje, treningi, tekmovanja in različni družabni dogodki. Med njimi so odpadli tudi občni zbori društev. Iz tega razloga smo morali tudi v našem društvu odpovedati nekatere naše tradicionalne prireditve. Največje od teh je prav gotovo naše tradicionalno gasilsko tekmovanje za pokal Občine Juršinci, ki smo ga do leta 2019 organizirali kar 24-krat zapored. Vendar upamo, da Juršinsfienovice - Avgust 2020 9 se to tekmovanje vrača na koledar dogodkov v naši občini spet z naslednjim letom. Kljub temu pa se tudi naše dejavnosti počasi vračajo v stare tirnice. Seveda ob upoštevanju najrazličnejših omejitev se nadaljujejo gasilska izobraževanja, na katerih pridno sodelujejo tudi naši člani. Trenutno poteka prenova naše vaško-gasilske dvorane, ki jo bomo v celoti prenovili tako, da bo izpolnjevala sodobne standarde za najrazličnejše družabne dogodke v prihodnje. Poglavje zase v Gasilskem društvu Gabrnik pa so že vrsto let naše tekmovalne enote, ki so kljub najrazličnejšim ukrepom in omejitvam ostale aktivne ter v tekmovalnem ritmu. Tako smo člani B dobre rezultate iz preteklih let letos nadgradili s svojo prvo zmago na ligaškem tekmovanju GZ Slovenije. 1 I Ponos našega društva pa še vedno ostajajo naše starejše gasilke. V mesecu juniju so nastopile na državnem tekmovanju v Celju, kjer so več kot uspešno zastopale naše društvo, GZ Občine Juršinci ter Občino Juršinci. Na državnem gasilskem tekmovanju so nastopile samo najboljše ekipe v Sloveniji, zato je 11. mesto v konkurenci 40 ekip odličen rezultat. Ker navijanje na prizorišču tekmovanja ni bilo mogoče, smo držali pesti za njihv gasilskem domu terjih ob njihovem prihodu domov pričakali s »curkometom«, s katerim v Gabrniku počastimo samo najpomembnejše dogodke. Verjamem, da imamo že vsi, tudi tisti najbolj potrpežljivi, počasi dovolj omejitev in vsakodnevnih novic o koronavirusu. Vendar če kaj, bi nas moralo dogajanje v preteklem letu opomniti, kako majhni in ranljivi smo kot posamezniki in da lahko kot družba preživimo samo z medsebojno pomočjo in s solidarnostjo do soljudi, živali in narave. To so pa tudi vrednote, ki krasijo gasilke in gasilce v Sloveniji že več kot 150 let. Z gasilskim pozdravom, »Na pomoč!« Miran MUHIČ PGD Gabrnik 35 LET PODJETJA ELEKTRO CEH Letos 1. maja je podjetje Elektroinstalacije in meritve Andrej Čeh s. p. praznovalo 35 let svojega delovanja. Ustanovitelj in vodja podjetja je Andrej Čeh, ki se je izučil za elektroinstalaterj a v podj etju IMP elektrokovinar Ptuj, kjer je delal 13 let. Tam sta bila tudi zaposlena njegova brata Anton in Lovro. Začetki delovanja so bili skromni, s samo dvema zaposlenima. Po letu dni se je delu priključil še brat Anton. Tako je podjetje skozi leta raslo, si nabiralo prepotrebne izkušnje in znanja ter v tej regiji postalo eno od vodilnih na tem področju. Po vseh teh letih uspešnega delovanja se je podjetju pridružil tudi sin Andrej in nastalo je manjše družinsko podjetje, ki je bilo zasnovano na izkušnjah iz preteklih let in je hkrati sledilo novim idejam ter napredkom v elektroinštalacijah. SinAndrej seje ob delu izobraževal. Končal je elektro-tehnično šolo in postal najmlajši mojster elektroinštalacij v Sloveniji ter opravil šolanje za merilca in preglednika elektroinštalacij. V podjetju se je usposabljalo tudi veliko učencev - vajencev elektro šol Ptuj in Maribor in se jih razvilo ter izšolalo v odlične električarje. V podjetju Elektro Čeh izvajamo elektroinštalacije v stanovanjskih hišah, kmetijskih objektih, farmah, hlevih, industrijskih objektih, novogradnjah. Vzdržujemo tudi javno razsvetljavo. Izvajamo tudi strelovodne instalacije, montažo centralno sesalnih sistemov, izvedbo elektro meritve in preglede instalacij. V zadnjem času smo se tudi specializirali za postavitev sončnih elektrarn za samooskrbo, kjer sodelujemo s podjetjem sonce.si V podjetju je trenutno zaposlenih 4-5 delavcev. Dela izvajamo izključnovSloveniji.Vprihodnje imamov planu,dapodjetjeprevzame mlajši rod in podjetje uspešno vodi še naprej. Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem poslovnim partnerjem, ki z nami uspešno sodelujete in nam zaupate že preko 3 5 let. Hvala vam in upamo na takšno sodelovanje tudi v naslednjih 35 letih. Andrej Čeh 10 Avgust 2020 - Juršinsfte novice MASA ZA DOMOVINO OB 30 LETNICI SLOVENIJE Pred 30 leti smo Slovenci dobili svojo državo. Takratni čas je Slovencem ponudil izjemno priložnost, o kateri so lahko rodovi pred nami samo sanjali. Narodni ponos in želja po samostojnosti pri večini Slovencev sta bila takrat tako močna, da so se naši generaciji te sanje uresničile. Danes po 30. letih in ob vseh teh slovenskih političnih razprtijah ni več tistega domoljubja in ponosa. Opaža se, da predvsem mlajše generacije niso več ne vem kako narodno zavedne. Tega pa seveda niso sami krivi, vzrok je treba iskati drugje. Pozabljamo pa tudi, daje živeti v demokratični samostojni državi velik privilegij in vrednota, ki ga mnogi narodi po svetu še nimajo. Kljub temu so se letos 25. junija na dan državnosti po Sloveniji zvrstile številne slovesnosti in proslave v počastitev 30-letnice naše države Slovenije. Tudi naš farni župnik, g. Dušan Todorovič, je v Cerkvi svete Marij e na Polenšaku daroval sveto mašo za domovino. K tej slovesnosti je bila povabljena tudi naša »Skupina Štajerskih-Pesniških noš«. Z veseljem smo se je udeležili. Na Polenšak smo se peljali na »lojtrskem« vozu ob spremstvu našega harmonikarja Davoija. V nošah smo sodelovali pri sveti maši. Pri kulturnem programu pod polensko lipo pa so zapeli tudi »Lovrenčki ljudski pevci«. Anton Lajh Na Polenšak smo se peljali na lojtrskem vozu. Kulturni program pod lipo na Polenšaku. Skupina Štajerskih - Pesniških noš. Juršinsfienovice - Avgust 2020 11 GOSPODINJSKI DOM OB GODU SV. MARTE. V mesecu juliju - času žetve in spravilo zrnja (za vsakdanji kruh) goduje tudi Sv. Marta, zavetnica gostoljubnosti domov (gospodinj, služkinj, bolniških sester in zdravilk za dušo). Vsako leto se je spomnimo z gospodinjskim praznikom, z Sv. mašo, kulinarično razstavo v Gospodinjskem domu, z okroglo mizo o poslanstvu ženske, doma, družine. Srečanje žensk z pogostitvijo prleškega piskra in prleških sladic (pogač, gibanic, potic itd ...). Tako smo tudi letos obeležili ta praznik naših domov, gospodinjstva, kulinarike s programom, kjer na poseben način opredeljujemo žensko poslanstvo. Letos na temo: »Martin način kako služiti ljudem na tem svetu«. Ljubezniva gospodinja, lep dom, srce družine. Posebej je bila izpostavljena evangelij ska izpoved dveh sester Marte in Marije (Jezus gost v njuni hiši). Marta kot gostiteljica doma in Marija kot umetnica lastnega življenja. Kako združiti, povezati plati v eni sami ženski, kijihvsaka ženska nosi v sebi, kar spada k njeni naravi. Zapisala Marta Toplak MARTA I N MARIJA GOSTITELJICA IN UMETNICA DELA POSLUŠA DVE RAZLIČNI PLATI V ENI ŽENSKI Oba arhetipa gostiteljica in umetnica povežeta žensko z zmožnostmi, ki jih vsaka nosi v sebi - to spada k njeni naravi. Ženske so pogosto čudovite gostiteljice. Rade sprejemajo goste v svojo hišo, da se ti počutijo kot doma. Gostiteljica ljubeče okrasi svojo hišo. Hkrati je umetnica. Marta je gostiteljica, pripravlja hrano in zna videti kaj gost potrebuje. Gosta postreže, vendar se pogosto izlije s svojim početjem, da sploh ne čuti kakšne potrebe ima gost. In takrat njeno silno delo ni primerno opaženo. Če njeno početje ni sprejeto tako kot bi želela, je razočarana. Vse preveč izhaja iz sebe, iz svojih dolžnosti gostiteljice, ne da bi se resnično poglobila v gosta. Nasprotno pa Marija gosta posluša, zanima jo kaj želi povedati. Gostje nekaj prinesel. Prinesel je samega sebe - nekaj tujega, kar je treba pozorno opazovati. Marija uteleša poslušajoči del v nas. Posluša svoj notranji glas. S poslušanjem se v njeni notranjosti oblikujejo nove zamisli. Umetnica je intuitivna ženska, ki izrazi nekaj skrivnostnega življenja in navsezadnje skrivnosti Boga. Obvlada umetnost življenja, se veseli življenja in si zna napraviti življenje lepo. Brez Marijeje Marta slepa. A tudi Marija potrebuje Marto. Brez Marte Marija vedno samo posluša, ne da bi prešla na dejanja. Duhovnost bi zamenjala z dobrim počutjem. Ženska (Marta), ki naveže stik z umetnico (Marijo) v sebi, čuti novo moč, v njej je veliko več živosti. Z načinom, kako sprejema gosta, do njega izraža spoštovanje, tako, da gost (človek) rad vstopi v hišo. Čuti, daje to območje polno ljubezni in ustvarjalnosti. V njenem načinu se čuti njeno veselje do življenja. Gostiteljica podarja življenje. Marta kaže kam mora peljati duhovna pot - v skrbno ljubezen do drugih. Vir: Anselm Grün, Linda Jarosch: Kraljica in divja ženska 12 Avgust 2020 - Juršinsfte novice RAZSTAVA V "VOTLINI" PRI CERKVI ANA PLOHL GROFICA MERANSKA SLOVENSKE KORENINE - GRLINCI JURŠINCI »Vi Habsburžani morda znate vladati, toda mi Plohli kuhamo bolje«. (Tradicionalni citat Ane Plohl). Po božični in velikonočni razstavi smo spet pripravili na ogled novo razstavo znanih osebnosti prednikov našega kraja. Govorimo o Ani Plohl, ženi nadvojvode Janeza (Avstrijsko cesarstvo) in hčerki Jakoba Plohla kmečkega sina iz Gerlinc, ki je odšel v svet inje v Avstriji ustanovil prvo poštno postajo (poštni načelnik). Želimo Vam prikazati ljubezensko zgodbo in življenje, znane gospe dobrotnice, po njej je poimenovana tudi otroška bolnišnica v Gradcu, kuharske mojstrice štajerskih specialitet in avstrijsko-štajerske mode. Njen mož je tudi zasluženv Sloveniji ,ustanovilje prvo vinogradniško šolo v Mariboru, (Meranovo), kar je danes fakulteta za kmetijstvo. Če pogledamo je zanimiv tudi Plohlov rodovnik Aninih sester, ki so se poročile s samimi znanimi osebnostmi Avstrije (majorji, ministri, odvetniki...) Povedati vam želim, da bo naša na novo zgrajena votlina služila predvsem kulturno razvojnim programom za ohranitev dediščine -razstavam na prostem. Društvo jo je gradilo za razvoj kraja s spon-zorstvom-donatorstvom, ter svojimi lastnimi prispevki. Ostala bo za naše zanamce v lasti župnije Sv. Lovrenca. Uradna otvoritev naše votline bo ob godu Antona Martina Slomška, ki bo dobil tudi nov zaslužen prostor, skupaj s prireditvijo Zahvala Jeseni. To je naš zavetnik društva, podeželja, kmetov in šolstva. Zapisala predsednica društva Marta Toplak. ŠE MALO ZGODOVINE Prelepe Slovenske gorice znane po naravnih lepotah, očarljivih ljudi, so dale v preteklosti kar nekaj znanih mož in žena. Tako je tudi Grlinška vas poslala v svet sina Jakoba Plohla, roj. v Grlincih 27.5.1774 (Sv. Lovrenc - Slov. gorice). V sedanji Avstriji, mestecu Aussee je mlad Jakob nadaljeval svojo življenjsko pot z poslovanjem. Tam se je tudi poročil, kupil hišo, ter naredil prvo poštno postajo (poštni načelnik). To je bila velika kariera za takratni čas. Rodilo se mu je 13 otrok. Ena izmed njih in prvorojenka je bila Anna Plohl, roj. 16.1.1804 poznejša žena nadvojvode Janeze (vnuka Marije Terezije - Avstrijsko cesarstvo). Anna je že v rani mladosti vodila gospodinjstvo in skrbela za družino - po rani materini smrti. Že iz leta 1819 (stara 15 let) izhaj aj o nj eni prvi rokopisi z recepti. Bila je zelo učna, zanimalo jo je mnogo stvari. Jahala je konje, vozila je kočijo - pošto, gospodinjila v družini in hodila v šolo. Po naključju že pri 15 letihje prvič srečala svojega nadvojvoda Janeza. Kot je pozneje povedala jo je nadvojvoda Janez že takrat poimenoval za grofico Meransko. Nekaj časa se nista videla. Vendar je sreča spet nanesla, da sta se srečala in tedaj je vzklila pristna skrivna ljubezen, katere pa ni bilo mogoče prekiniti. Dunajski dvor ni priznaval preprostega dekleta. Brat cesar je poklical na pogovor svojega brata Janeza, ki je trmasto vztrajal pri svoji odločitvi in bil zanjo pripravljen žrtvovati vso kariero. Iz njegovih citatov sledi: »Rad bi imel bitje, ki bi mi bilo vdano kot človek, ne pa kot knez.« Čez nekaj let, 1.1829 sta se skrivaj poročila. S poroko preprostega dekleta so bile nadvojvodu Janezu s posebnim marganističnim zakonom, odvzete pravice nasledstva oz. dedovanja. Vendar je Anna po njenih velikih vzponih, dejanjih, pozitivnih lastnostih pridobila spoštovanje v višjih družbenih krogih. Tako da se je s časom tudi cesarski dvor omehčal in pridobila je naziv Anna Plohl grofica Meranska. Z nadvojvodo Janezom sta veljala za prava ljubljenca ljudskih src. Rodil se jima je sin Franc, ki je tudi kasneje dobil naziv grof Franc Meranski in je nadaljeval očetovo delo v Pekrah pri Mariboru na Mer-anovem. Anna Plochl je postala znana kuharska mojstrica po specialitetah štajerske kulinarike. Svoje recepte je hranila kot rokopise. Njen tradicionalni citat pa je bil: »Vi Hasburžani morda znate vladati toda mi Plohli kuhamo boljše«. Danes še obstajajo njeni recepti, dve kuharski knjigi. Uporabljajo se v gostinskih in hotelskih obratih poimenovanih po Anni Plochl. Znana je tudi po avstrijsko-štajerski modi, obstajajo njeni (poročne obleke, dindrli, tradicija štajerske) originalni izdelki. Avstrija zna promovirati njeno kulinariko in modo. Juršinsfienovice - Avgust 2020 13 Umrla je 4. avgusta l. 1885 in je pokopana v mestecu Aussee, kjer je tudi njen spomenik. Mož Anne Plohl nadvojvoda Janez (Erzherzog Johann) je zaslužen v organih dežele Štajerske (Slovenije) in države Avstro-ogrske, kot pobudnik mnogih naložb in drugih akcij za razvoj kmetijstva, gospodarstva, infrastrukture, šolstva itd... Zaljublj en v prelepo štaj ersko deželo si kupi posestvo leta 1822 v Pekrah nad Limbušem v Mariboru. Posadi nove sorte vinske trte kot npr. renski rizling, traminec, rulandec, ki prejemajo najvišja odlikovanja v Parizu. Zgradi dvorec leta 1830, ter ustanovi sklad za nagrajevanje ostarelih in siromašnih, a zaslužnih viničarjev v Limbuški župniji. Leta 1832 v Hrastju nad Pekrami ustanovi prvo vinogradniško šolo v tedanji Štajerski. Je zaslužen za razvoj vinogradništva na štajerskem (Meranovo) danes fakulteta za kmetijstvo, ter železniško povezavo Dunaj-Trst in še in še. Po drugi svetovni vojni so njegov kip v Mariboru, odstranili v muzej. OTROCI JAKOBA PLOHLA IZ PRVEGA ZAKONA Ana Marija (Nani) (*6. 1. 1802, Aussee - +4. 8. 1885, Aussee), ki se je poročila 18. 2. 1829 z Nadvojvodo Janezom Avstrijskim, postala leta 1834 baronica Brandhofska in leta 1850 Grofica Meranska; sledijo njeni bratje in sestre: Jožef (13. 1. 1805 - 12. 5. 1847) dedni poštni mojster v Ausseeju, nato v Leobnu, poročil se je 16. 2. 1832 z Marijo Kipperer hčerko lastnika fužin iz Ausseeja Marija (27. 1. 1806, poročila se je z direktorjem vodnega kolesa v Vordenbergu Frančiška (Fanny) *1806 - 24. 3. 1835, se je poročila s Sacklom fužinarjem v Vordenbergu Alojz (1808 - 1812) se je potopil v Traunu Walburga (19. 2. 1809 - 8. 4. 1809) Jožefa (Pepi) 26. 1. 1810 - 25. 3. 1863) poročila se je s Pavlom Adolfom von PernfuB odvetnikom na Dunaju Johann I (1811 -1811) Luiza (1814 - 1895), poročena z Antonom Handl von Rebenburg, k. u. k. major Johann II (1815 - 20. 6. 1863, Gradec) k. u. k. polkovnik Tereza (Resi) (1817 - 19. 4. 1895, poročena z baronom Nikolasom Romaszkan v Horodenki, član avstrijskega zgornjega doma Eduard (1818 - 1818) Amalia (Mali) (19. 1. 1821 - 11. 3. 1884) poročena z Dr. Antonom Werle (1809 -1893), ki je bil prvič poročen z Gabrielo Schneller rejniško sestro slavnega Antona Grofa Prokesch von Osten (1795 - 1876), ki je bil oficir, diplomat, zgodovinar, pisatelj, pomemben orientalist v njegovem času. 14 Avgust 2020 - Juršinsfte novice V Juršincih smo 12.junija organizirali prvo likovno kolonijo z naslovom »Moj pogled«. Povabili smo domače ustvarjalce, člane Likovne sekcije KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci in člane Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj Ptuj. Kolonije seje udeležil tudi član Likovne sekcije KD Rogoznica. Želja po srečanju in druženju z ljudmi, ki svoje misli, občutke, čustva izražajo s čopičem in z barvami, je bila poglaviten razlog za organizacijo kolonije. Zbrali smo se ob 9. uri na dvorišču potomke najstarejše vinske trte na svetu in se nato udeležili sprej ema v kulturni dvorani. Pozdravila nas j e predsednica KUD dr. Antona Slodnjaka Juršinci, Nataša Žajdela Lah, nekaj besed o nam je namenil župan Alojz Kaučič. Polona Berlak, pobudnica kolonije, pa nas je ob fotografijah Mirka Moleha popeljala po značilnostih, posebnostih, lepotah in razgledih naše občine. Nato smo se odpravili do Puhovega muzeja, kjer so nas pričakali člani Društva rojaka Janeza Puha. Za spoznanje bogatejši, domačini pa ob izumih Puha ponosnejši, smo se spočili v naravni senci dvorišča. Nato smo se v koloni peljali k razgledu, ki ga nudi Aleluja. Na poti smo se ustavili ob rojstni hiši dr. Štefke Cobelj, katere ime nosi društvo naših gostov. Pred kosilom smo želeli z likovniki podeliti še en pogled na Juršince, z griča Herbersteinove kleti. Nismo se nameravali zadržati, a povabilo iz sosednje kleti je bilo mikavno in hitro smo bili v njej. Čudovita klet na istem griču, vino omamno, gostitelja navdušujoča. Čeprav nas je na dvorišču Kulturnega centra čakalo kosilo in je bila lakota že huda, je bil »premik« težaven. Po kosilu - klepet. Vsebin kar ni zmanjkalo, kar je bilo po dolgem obdobju izolacije pričakovati. Po vsej sproščenosti smo ugotovili, da je premalo časa za prave poteze. Samo čopiče bi umazali. V prijetnem vzdušju in smehu smo počakali večerjo in se poslovili z željo po ponovnem srečanju in z domačo nalogo. Kako jo bodo opravili? Vem. Dobro. Brez dvoma. Vsak s svoje perspektive, s svojim pogledom. Če vas zanima, vas povabim na otvoritev razstave, ki bo v telovadnici OŠ Juršinci, na proslavi ob občinskem prazniku. In kdo so umetniki, ki so prinesli svoje barve v Juršince? Iz Likovne sekcije dr. Štefke Cobelj so sodelovali: Franc Ferčič, Nada Ivančič, Marija Jakolič (predsednica sekcije), Jana Kraševec, Mihaela Omladič, Franc Simonič, Irena Tušek; iz Likovne sekcije Rogoznica Maks Menoni in domačinke: Monika Bezjak, Frida Brenčič, Marta Harc, Ana Kočevar (najmlajša udeleženka kolonije), Jožica Nedeljko. Cilj je bil dosežen. Predstavili smo našo bogato občino, najlepše kraje in domov ponesli prijeten spomin na druženje. Za barvit dan smo skrbele članice KUD dr.Antona Slodnjaka Juršinci: Izabela Kovačec, Anica Majcen, Klaudija Majcen, Nataša Žajdela Lah in Polona Berlak. Za pomoč se zahvaljujemo članom Društva gospodinj Juršinci in Društvu starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci. Polona Berlak Juršinsfienovice - Avgust 2020 15 ROBERT OSTERC JE EVERESTING OPRA VIL KOT 18. SLOVENEC Petindvajsetletni Robert Osterc iz Sakušaka je športnik že od malih nog. Nogomet igra za avstrij ski klub SV Kloch, toda korona j e terjala svoj davek, saj so že od oktobra odpovedana vsa tekmovanja; zaradi tega si je našel nov izziv. Novembra lani je zasledil Everesting. Kaj je to, se sprašujete? Gre za ultraški izziv, ki ga lahko opraviš kadar koli in kjer koli na svetu. Izbereš si klanec in ga premaguješ toliko časa, dokler ne dosežeš višine 8848 metrov, kolikor znaša višina najvišje gore na svetu - Mt. Everesta. V osnovi je bil ta izziv mišljen za kolesarje, v zadnjem času pa se ga lotevajo tudi nekateri ultra tekači. Izziv ga je pritegnil predvsem zaradi nizkega števila ljudi, ki je ta izziv opravilo, saj je do takrat to uspelo le nekaj več kot 300 ljudem iz celega sveta. Cilju in treningu se je posvečal od 3. januarja 2021 naprej in se od takrat pripravljal le na ta izziv. Opravil je približno 450 kilometrov treninga in okrog 29500 višinskih metrov v vseh vremenskih pogojih (sonce, dež, sneg). Gnala gaje samo misel, da doseže svoj zadani cilj, pri tem pa so ga podpirali in mu dajali dodatno motivacijo. Kot pravi Štajerec si je izbral mariborsko Pohorje, ki gaje za uspešno opravljeni izziv moral osvojiti 13-krat, na koncu je to pomenilo 9169 višinskih metrov. Start izziva: 29. 4. 2021 ob 12.30 Konec izziva: 30. 4. 2021 ob 10.54 Njegov cilj je bil, da ' 'Everest'' doseže prej kot v 24 urah, kar je krepko presegel, saj je za izziv potreboval pičlih 22 ur 24 minut in 25 sekund. Za njegov dosežek se zahvaljuje Luku Pintariču - sportcoach, ki je budno spremlj al nj egovo telo in dogaj anj e ter skrbel za prehrano in pij ačo. Ta izziv je Robertu prinesel samo en žulj, doprinesel pa dosežek, ki ga bo spremljal do konca življenja. Everesting je opravil kot 18. Slovenec ter 397. Zemljan. Ob koncu dodaja misel: ''Pot do vrhaje strma, ampak z vrhaje pogled najlepši.'' SREČKO IN MARJETA GOMILŠAK, ULTRAMARATONCA IZJURŠINCEV Kaj drugega daje življenju smisel, če ne nenehen klic po samopre-seganju. To so besede indijskega duhovnega učitelja Šrija Činmoja. Nekateri jim sledijo, morda celo, ne da bi jih slišali. V težko pojasn-ljivi želji po tem, da bi v nov dan stopili boljši, močnejši, bogatejši za izkušnjo. Srečko in Marjeta Gomilšak, ultramaratonca iz Ga-brnika v občini Juršinci, sta že takšna. Že zdavnaj sta nehala šteti nagrade in priznanja, ki sta jih osvojila z napori, ki se na trenutke zdijo nadčloveški, ob enem pa ostajata tako skromna, da se na tisoče kilometrov, ki sta jih v življenju pretekla, zdi nekako samoumevnih. Zakonca, stara štirideset in nekaj, kot v smehu sama pravita, sta aktivno živela že od nekdaj. Še danes ju, kadar imata čas, veže ljubezen do košarke, ki jo igrata za sprostitev. A ve se, da se najbolje počutita v tekaških čevljih. Pretekla in preplezala sta že marsikaj. Leta 2015 sta se odločila uresničiti si skrito željo. Iz domačega Gabrnika sta v štirih etapah po približno 82 kilometrov tekla do 2132 metrov (skupaj z nadmorsko višino pa 3798) visokega avstrijskega Velikega Kleka (Grossglocknerja), enega najvišjih vrhov v Alpah. Seznam njunih dosežkov je osupljiv. Pretekla in preplezala sta več švicarskih štiritisočakov in osvojila 5642 metrov visok Elbrus v zahodnem Kavkazu. Še dobro se spomnita nenavadnih srečanj s policisti nekaterih kavkaških držav, ki so ju - nevajeni tujcev - kaznovali za prometne prekrške, ki jih nista zagrešila. Posebno mesto v njunih spominih ima Mont Blanc. Prebila sta se na slavni Tour du Mont Blanc in goro po poti, dolgi 170 kilometrov, obtekla, pri tem pa prešla Švico, Italijo in Francijo. Kasneje sta se na 4807 metrov visok vrh tudi povzpela in tam srečala nekaj, kar sicer v življenju srečata le redko - strah. "Nenadoma je nastalo nepopisno snežno neurje in mislila sva, da se ne bova več vrnila nazaj. Nič nisva videla, vse okoli naju je bilo belo. Seveda v takem trenutku pomisliš na svojo družino, a vso energijo, ki jo še imaš, usmeriš v to, da ostaneš priseben. Ne razmišljaš o tem, ali ti je žal ... Le prebiti se poskušaš skozi te trenutke," se spominjata. Leta 2010 sta zaslišala klic Himalaje in se s kitaj ske strani srečala s Kara-korumom, kjer sta bila del odprave, kar je zanju nenavadno, saj vrhove običajno osvojita sama. Eden od njunih himalajskih spominov je tudi zastrupitev s hrano, s katero je moral opraviti izčrpani Srečko Gomilšak. Kadar ne premikata mej človeških zmogljivosti, sta starša sinov, starih 22 in 26 let. Sponzorja, ki bi podprl njune podvige, nimata. Pravita, da ultramaratoni pri nas za sponzorje pač niso dovolj atraktivni, zato se financirata sama s svojimi dohodki in prihranki. Srečko je finančni preiskovalec na Finančnem uradu Republike Slovenije, Marjeta pa je sodelavka Zavoda Dornava, kjer, med drugim, v okviru skupinske rehabilitacije vodi tekaško skupino. Mentorica je pač več kot dober zgled. Želja in načrtov imata še veliko. Obtekla sta že Blatno jezero, se prebila čez Fruškogorski maraton in iz Gabrnika tekla naravno st na Triglav ter se s kolesom na dopust odpravila v Grčijo. 16 Avgust 2020 - Juršinsfte novice INTERVJU: SREČKO GOMILSAK Slovenska planinska pot je bila to poletje svojevrsten izziv za ultra-maratonca, planinca in tekača Srečko Gomilšaka. Pot je prehodil v popolni samooskrbi. Nekaj več kot 600 kilometrov je pretekel v 12 dneh in 16 urah. Zakaj ste se ravno letos odločili, da boste prehodili SPP? Letos so mi zaradi koronakrize odpadle vse načrtovana tekme ultra-maratonov, zato sem se odločil, da bom poskušal uresničiti dolgoletno željo; preteči oziroma kar najhitreje premagati v samooskrbi, torej brez podporne ekipe in brez pomoči na trasi. Na delih trase je tekla z mano tudi žena Marjeta, ki prav tako teče ultramaratone ter v drugem delu Matej Sušnik, ki je premagoval polovičko SPP, s štartom iz Mojstrane. Kdaj in kaj je bilo na poti najhuje? Najhuje mi je bilo, ko me je od Golice proti Mojstrani presenetila močna toča v dveh intervalih, zaradi slabe označenosti, sem se tudi precej namučil z orientacijo. Je pa zaradi "slabše" označenosti na vitalnih delih trase (povezovalni deli med točkami, pri sestopih iz določenih vrhov, nadaljevanje s koč) bilo pretečenih kar nekaj dodatnih višincev in kilometrov. Drugič bo bolj e. Kaj ste jedli za zajtrk? Nisem imel redne prehrane, saj sem bil odvisen od njene dostopnosti. Kakšen dan sem izvisel, včasih sem si pa obrok v planinskih kočah privoščil dvakrat na dan. Predvsem sem bil pozoren na vnos tekočine. Kolikor je to bilo mogoče. Koliko denarja sta zapravili na poti? Trenutno še ne vem, kolikšen je bil celoten strošek, ampak je minimalen glede na dolžino "dopusta". Cene prenočišč v planinskih kočah so s planinsko izkaznico ugodne, prav tako tudi hrana. Ste imeli ves čas vklopljen telefon? Telefon sem imel ves čas vklopljen, se mi je pa vmes izpraznila baterija na območju Jezerske Kočne in kasneje še pred Nanosom. Ste poslušali glasbo oziroma katero pesem ste si vmes zaželeli in zakaj? Glasbe nisem poslušal, se mije pa vmes porodila oz. prikradla kakšna naključna pesem, ki me je nato spremljala kar nekaj kilometrov. V evforičnih trenutkih v drugem delu traseje bilo tega več, od Vremščice naprej proti morju pa skoraj pravilo. Kakšna »razodetja« ste doživeli na poti? Trasa SPPja mi je ponudila stik s prečudovitimi kotički Slovenije, ki jih sicer verjetno ne bi spoznal. Kako in koliko ste dejansko spali na poti? Spanje sem moral prilagajati dostopnosti planinskih koč, kar pomeni, da sem kak dan moral zaključevati precej hitro (na Kriških podih ob 18. uri ...), kak dan se je pa zavlekel precej v noč in trajal tudi 23. ure (Kriški podi - Prehodavci). Od Tržiča do doline Vrat pa nisem spal zaradi nepremišljeno zaužite hrane in posledično velikih prebavnih težav. Koča, na kateri ste se najbolje počutili? Najbolje sem se zaradi gostoljubnosti počutil na Koči na Zelenici in Kamniškem sedlu, najslabše pa na Kališču. Koliko žuljev ste »sanirali« oziroma »pridelali«? Žuljev kljub dežju nisem dobil vse do Nanosa, verjetno zaradi obutve, ki mi je zelo ustrezala. Zadnji dan sem pa začutil rahlo pekočino na obeh petah in žulja sta bila "inkluzive". Česa ne bi več ponovili? Ob naslednji priložnosti ne bi več ponovil "fast food" omame ter orientacijskih napak, predvsem v Kamniško-Savinjskih vršacih, sestopu iz Grohota ter dodatnih kilometrov iz Golice proti Dovju. Kateri del oblačila je bil popolnoma odveč? Oblačil sem imel s sabo ravno pravšnjo mero, tako da okrog tega ne bi nič spreminjal. Koliko je bil težak nahrbtnik? Teža nahrbtnika se je po trasi zelo spreminjala, odvisno od odseka in dostopnosti do hrane. Sam sem sicer po dolgoletnih izkušnjah planinarjenja, alpinizma in ultratraila, mnenja, da nahrbtnik ne sme (zaradi varnosti in boljše funkcionalnosti organizma) vsebovati "balasta", mora pa vsebovati najnujnejše in obvezne stvari, ki naj bodo v minimalističnih izvedbah; ultralahka oblačila ... Naslednji izziv? Naslednji izziv je seveda tekma Megarace 1001k (ultratrail 1001 km, 30000 vm, ki poteka po treh državah; Nemčija, Avstrija, Češka), na kateri nas bo nastopilo 110 tekmovalcev iz celega sveta in je bila iz letošnjega septembra prestavljena na september 2021. Tudi ta odpoved je bila razlog, da sem lahko letos zaužil lepote SPP-ja. Juršinsfienovice - Avgust 2020 17 JURŠINČAN MARKO BREST -NOVA OKREPITEV ALUMINIJA Slovenski nogometni prvoligaš Aluminij je pripeljal novo okrepitev. Kot so sporočili iz kluba, bo zanje v naslednjih treh letih igral Marko Brest, ki v Kidričevo prihaja iz sosednjega Ptuja. Devetnajstletni napadalni zvezni igralec je nogometno kariero začel pri ptujski Dravi, od koder je odšel k Mariboru. Iz Ljudskega vrta se je še kot mladinec vrnil na Ptuj, kjer je za ptujsko Dravo vknjižil 16 drugoligaških nastopov in v dresu Ptujčanov dosegel tudi en zadetek na drugoligaških zelenicah. "Vesel sem prestopa v Kidričevo, hvaležen sem za novo izkušnjo v karieri. Želim delati na višji ravni in mislim, da je Aluminij prava odločitev zame in mojo nogometno pot. Menim, da sem kljub mladosti pripravljen na prvo ligo, verjamem, da si bom skozi delo in dokazovanje priboril dovolj minutaže. V klubu so me lepo sprejeli tako soigralci kot strokovno vodstvo. Pogoji za delo so odlični, prav tako sem se tudi s soigralci hitro ujel, zato sem prepričan, da bomo v pravkar začeti sezoni dosegli zastavljene cilje," je dejal Marko Brest. V Športnem društvu Juršinci želimo Marku veliko športne sreče med slovensko nogometno elito. Čez poletje v Juršincih potekajo teniški treningi za otroke in starejše. Treningi so ob torkih in petkih. Vodi jih priznani teniški trener Blaž Kocjan. Za vse morebitne informacije se lahko obrnete na Športno društvo Juršinci. Hkrati vas tudi vabimo, da se nam pridružite k društvu, kjer bomo soustvarjali pri športnih in kulturnih dogodkih. TENIŠKI TRENINGI V JURŠINCIH Kljub temu drugačnemu, omejenemu letu, smo se odločili, da našim Škratom tega ne bomo vzeli. Tako smo komaj čakali petek, 21. 5. , ko smo prespali v vrtcu. Otroke je najprej čakal ogled igrice s senčnimi lutkami z naslovom Strah, ki so jo pripravile vzgojiteljice vrtca. Potem smo se podali na sprehod po Juršincih in počakali na temo, v kateri smo premagovali strah s pomočjo svetilk. Po vrnitvi s sprehoda, smo večerjali in sledil je ples v pižamah. Bogatejši za izkušnjo so otroci ob poslušanju pravljice za lahko noč zaspali in se zbudili v sobotno jutro. 18 Avgust 2020 - Juršinsfte novice MI SMO MINI MA TURANTI... Mesec maj je v vrtcu prav poseben za najstarejšo skupino Škrati, ki septembra odkorakajo v šolske klopi. Takrat pripravimo zaključno prireditev, ki pa je letos žal, zaradi trenutnih omejitev, nismo mogli izpeljati. Smo pa otrokom vseeno pričarali del tega veselja, ko smo oblekli majice, si nadeli kape in veselo zakorakali po Juršincih. S petjem pesmi Mi smo mini maturanti in z glasnim žvižganjem piščalk smo se poslovili od otrok iz vrtca in ravnateljice Jelke Svenšek. Pred občino nas je pričakal tudi župan in nam zaželel lepe počitnice ter nas povabil na sladoled. SLOVENSKA BAKLA V JURŠINCIH Julija in avgusta bodo v Tokiu potekale Olimpijske igre 2020. Občina Juršinci se je pridružila temu velikemu dogodku tako, daje na dan 22. junij, čez občino potovala Slovenska bakla, ki bo zastopala Olimpijsko reprezentanco Slovenije na OI Tokio 2020. Dogodek se je odvijal na športnem igrišču Juršinci in bližnji okolici. Zbrane so ozdravili župan Alojz Kaučič, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenje športnih zvez mag. Janez Sodržnik in ravnateljica Jelka Svenšek. Nato so se tako najmlajši iz vrtca, kot osnovnošolci vseh razredov podali na štafetni tek od igrišča do osnovne šole ter nazaj. Baklo in olimpijske zastave so otroci ponosno vihteli v družbi članov iz Športnega društva Juršinci, ostali otroci pa so jih skupaj z vzgojiteljicami in učiteljicami glasno spodbujali. Ta dan so v šoli imeli tudi športni dan in otroci so izdelali tudi svoje različice bakel iz papirja. Slovenska bakla je projekt, čigar pobudnik je Olimpijski komite Slovenije. Z njenim popotovanjem po Sloveniji so želeli povezati občanke in občane iz vseh 212 občin ter v njih prebuditi jekleno voljo in širiti vrednote olimpizma. Slovenska bakla za olimpijske igre Tokio 2020je izdelana iz nerjavne-ga jekla in bukovega lesa. Oblika in izbor materialov sta prepletena z močno simboliko: reciklirano neijavno jeklo kot simbol trdnosti in trajnosti ter bukov les kot simbol modrosti in samozavesti. Plamenico zaključuje krona v silhueti Triglava. Ročaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi svetlobo, simbol upanja. Juršinsfienovice - Avgust 2020 19 0 v Člani in članice Društva gospodinj Juršinci, vas vabimo, da se nam pridružite Društvo gospodinj Juršinci Ammmmmimmmsmmmmmsmmmmms^^ Naš domačin Tonček Lajh je v samozaložbi izdal zanimivo knjigo z naslovom VGORICAH V tej knjigi avtor na skoraj 300 straneh v sliki in besedi opisuje delovne navade in praznične običaje pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah in sosednjih krajih skozi čas Knjigo lahko dobite pri avtorju. GSM: 041968 029 Suzana CIZERL Jezikovne storitve nemškega jezika Gabrnik 3a SI - 2256 Juršinci Tel: +386 31 697 900 E-mail: info@sc-lingua.si Web: www.sc-lingua.si V TEH TEŽKIH ČASIH ŽELIMO VSEM STRANKAM OSTANITE ZDRAVI! S SVOJIMI PRIDELKI SE ŠE NAPREJ PRIPOROČAMO. 20 Avgust 2020 - Juršinsfte novice Postom enota KUKI00M SUPER MESTO tel: 02/748 19 10 MIZARSKI SERI/IS Kukot/ec Franc s.p. AVTOKLEPARSTVO mmomvšAs.?, KUKAVA 26, 2256 mtNCl - čiščenje ai/tomobitoi/ - pofiranje ' menjava i/etrobranskih stekel ' zaščita podvozja - restatfriranje otdtimerjeV DELA OPRAVLJAMO TUDI PO ZAPISNIKU KATEREKOLI ZAVAROVALNICE! suhomontaza lajh .povsem po vaših zeljah Aleksander Lajh s.p. 0 041 977 504 Dragovič 3b © aleksander.lajh@gmail.com 2256 Juršanci >M€ i sprosti tveni Medimos sprostktveno-terapevtsia masa2ni studio Mateja Mesaric Matjašič s, p, Juršinci 82, 2256 Juršinci 031 256 608 3info@medimas.si Vas boli vrat, čutite bolečine v križu ali vaše telo potrebuje le malo sprostitve? Vabljeni v miren masažni salon, kjer vam nudimo pester izbor kvalitetnih masaž. Naše storitve pa so lahko tudi lepo darilo. Za dodatne informacije in naročilo, nas kontaktirajte. Smigoc Franc s.p. Kukava 74, 2256 Juršinci Tel.: 02 758 25 41, GSM: 031 494 420 e-pošta: smigoc.franc@amis.net • Montaža in programiranje elektronskih ventilčkov - NOVOx • Električna diagnoza BOSCH • Izpušni sistemi • Servis in priprava za tehnični pregled • Montaža in prodaja gum • Servisiranje, polnitev klimatskih naprav • OZON - novo - Zagotavlja nenevarno nekemično dezinfekcijo vozila. Odstranitev alergenov, odstranitev neprijetnih vonjav v vozilu, primerno za klimatske naprave in oblazinjeno notranjost vozila.