gorenje
gorenje
■ f»	m	gorenje
informator gsss
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje — Št. 30. — Leto XVI. —	Velenje, 9. 9. 1981
TITOVO VELENJE
Mesto Velenje bo od naslednjega meseca naprej nosilo novo ime: Titovo Velenje. Slavnostno poimenovanje bo 10. oktobra, hkrati pa bo to znova priložnostma bomo pogledali nazaj, na prehojeno pot, si zastavili nove cilje in poiskali novih moči za dosego teh ciljev.
Velenje, mesto rudarjev, mesto delavk in delavcev kovinsko predelovalne in druge industrije, mesto mladih, bo slavilo.
Titovo ime mesta nosi v sebi rezultate vseh silnih družbenih sprememb in naše socialistične revolucije. V imenu našega vzornika so uspehi delovnega ljudstva, samoupravljalcev, delavcev, občanov, ki odločajo o svojih pogojih dela in rezultatih dela.
Iz rudnika je nastal slovenski elektroenergetski gigant. Iz obrtne kovinarske delavnice je nastalo svetovno znano Gorenje. Od nekdanje šole v grajski konjušnici so zrastle svetle učilnice, za tisoče srečnih otrok. Iz vasi je nastalo mesto, zrasla so številna naselja, na stotine je novih stanovanj. Kulturni dom, knjižnica, galerija, muzejske zbirke, športna igrišča in objekti so nove in nove pridobitve mesta, ki bo nosilo naše najdražje ime - TITOVO ime!
Titovo Velenje je zmaga. In v zmage bo treba smelo naprej! S srčnostjo, ki se je rodila pred štirimi desetletji, ko je partizanska četa napadla sovražnika v Šoštanju. Z odpovedovanjem, ki se je rodilo na udarniških akcijah v izgradnji porušene domovine. S predanostjo našemu največjemu sinu jugoslovanskih narodov in narodnosti, pa moramo slediti stalnim obvezam, ki jih skupno sprejemamo z novim, Titovim Velenjem!
■■■■■■■■■■ ■

lllliillpllilliillllll
"•»lil*
TEKMOVANJE
KOVINARJEV
POKROVITELJ - GORENJE TGO
Kovinarji velenjske občine se bodo v soboto, 12. septembra 1981, že petič zapored pomerili v znanju in spretnosti. Organizator letošnjega proizvodno—delovnega tekmovanja je, tako kot že vsa leta doslej, občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin. Pokrovitelj pa je tokrat naša delovna organizacija TGO Gorenje.
Za tekmovanje, pričelo se bo v soboto ob 7. v jedilnici A, kjer bo teoretični del, se je prijavilo 66 kovinarjev iz desetih temeljnih organizacij združenega dela. Med udeleženci je 17 orodjarjev, 12 kovinostrugarjev, 9 kovinorezkalcev, 7 strojnih ključav-ničaijev, 10 varilcev za ročno—elektroobločno varjenje, trije bodo tekmovali v polavtomatskem, pet pa v plamenskem varjenju. Vsi bodo seveda opravili najprej teoretični del tekmovanja, odgovorili bodo namreč na 30 vprašanj iz samoupravljanja, varstva pri delu in svoje stroke. V praktičnem delu, ki bo potekal v delavnicah Gorenja, RŠC in ESO, pa bodo izdelali predpisane izdelke, komisija pa bo ocenjevala kvaliteto izdelka glede točnosti izdelave, ekonomičnosti ter produktivnosti.
Najboljši med tekmovalci se bodo udeležili tudi republiškega tekmovanja kovinarjev, ki bo letos od 18. do 20. septembra v Mariboru. Lani je naš delavec Igor Pšeničnik iz tozda Orodjarna dosegel prvo mesto v rezkarstvu in potem deseto mesto tudi na republiškem tekmovanju. Trije tekmovalci, Zlatko Sobota iz ESO, Drago Sekulič iz TEŠ in Čerim Begič iz REV, pa so s svojimi rezultati na zveznem tekmovanju kovinarjev pripomogli k temu, da je ekipa naše republike dosegla prvo mesto.
Seveda pa delovno tekmovanje kovinarjev ni le seštevanje točk in podeljevanje priznanj, ampak je predvsem pomemben dejavnik pri uveljavljanju delavcev kot ustvarjalcev, potrditev njihovih vrednosti in sposobnosti in spodbuda za nenehno usposabljanje.
PREVOZI NA DELO IN Z DELA
ŠOFERJI POGODBENIH PREVOZOV NA OBISKU V GORENJU
Racionalen, kvaliteten, varen in sodoben prevoz delavca na delo in z dela je bila tema razgovora na sestanku v ponedeljek, 31. septembra, v prostorih Gorenja. Razgovor je bil z delegati sveta vozačev Gorenja in predstavniki SAP Viator — tozd Potniški promet iz Prevalj in celjskim Izletnikom, s katerima ima Gorenje sklenjene pogodbene prevoze.
Gostje so si najprej ogledali delo v naši najstarejši proizvodni hali, zgrajeni leta 1964, kjer smo pričeli s proizvodnjo vseh vrst štedilnikov, nato pa so videli še proizvodnjo televizorjev in glasbenih aparatov v Elektroniki. Bili so presenečeni nad doseženim tehnološkim razvojem, opremljenostjo in pogoji dela.
Eden od šoferjev je celo dejal: „Tu bi se pa že dalo delati, nobenega ropota, umazanije, prepiha, vročine, še glasbo lahko poslušajo."
Z omenjenim komentarjem so se strinjali tudi ostali stanovski kolegi.
Goste je predstavnik Gorenja seznanil s Skokovitim razvojem Gorenja in s sedanjimi težavami, kot so visoke cene repromateriala in pomanjkanje le tega ter nizko dohodkovno uspešnostjo v izvozu. Ta potegne za sabo tudi pomanjkanje izdelkov bele tehnike na tržišču, problem deviz, kajti znano je, da lahko Gorenje koristi samo 65 % ustvarjenih deviznih sredstev za uvoz reprodukcijskega materiala. Sicer pa v Gorenju proizvedemo za izvoz vsak delovni dan za eno staro milijardo dinarjev. Štedilniki zavzemajo kar 75 % izvoženih izdelkov bele tehnike, ki je še vedno ena od poglavitnih dejavnosti naše tovarne.
Predsednik sveta vozačev Marjan Vrhnjak je pojasnil, da na zahodno konvertibilno tržišče izvažamo 80 % hladilne tehnike, odpira pa se že avstralsko in afriško trzisce.
Za tako visok izvoz se moramo zahvaliti našim marljivim delavcem za tekočimi trakovi in stroji ter sposobnim strokovnjakom in tehnologom, ki s svojim delom prispevajo k izboljšanju tehnologije. Poglavitni problem, ki se zadnja leta pojavlja ne samo v naši delovni organizaciji, temveč tudi drugod, je upadanje delavcev v neposredni proizvodnji. Mladi, ki končujejo osemletko, želijo naprej v šole, vsi bi radi delali v pisarnah, saj velja pravilo, daje v pisarnah delo lažje.
Omenjenega problema se bo potrebno resneje lotiti, ena izmed rešitev pa je tudi boljše nagrajevanje delavcev v neposredni proizvodnji. V pogovor sta se vključila direktor Izletnika Leopold Pirc in Ludvik Rednjak, šef prometa Viator — TOZD Prevalje. Prisotne sta seznanila z njihovo osnovno dejavnostjo in prikazala probleme, ki pestijo obe delovni organizaciji, in sredstva, s katerimi jih rešujejo.
FRANC ZAGORIČNIK
Dolgoletni delavec Izletnika že 11 let vozi delavce iz Mozirja v Gorenje. V tem času je samo enkrat zamudil in še takrat zaradi slabih vremenskih razmer. Velikokrat se je znašel v nevarnih situacijah, a je do sedaj vedno ohranil prisebnost in odgovornost za potnike.
.	.	j
Povedal je tudi, da Izletnik poseduje 305 vozil in ima zaposlenih 1000 ljudi, od katerih je kar 300 šoferjev, ki opravljajo pogodbene prevoze na območju osmih občin.
Srečujejo se s številnimi problemi, kot so visoki stroški za vzdrževanje vozil, vedno dražja nafta in podobno. Letos so uvedli letne vozne karte, ki so namenjene za enkratno vožnjo na delo in z dela. Kot vsaka noviteta imajo tudi omenjene karte poleg dobrili še slabe lastnosti. Za delavca je ugodno to, da mu ni treba iz meseca v mesec skrbeti za karto, ni več dolgega čakanja v vrstah, vendar pa nekateri kart ne koristijo samo za enkratno vožnjo, temveč celo po večkrat na dan. V tem primeru Gorenje, kot tudi ostale delovne organizacije, s katerimi je sklenjen pogodbeni prevoz, plačajo število sedežev za enkratno vožnjo. Po mnenju Franca Zagoričnika udobnost vožnje še ne ustreza potrebam delavcev, ki osem ur stojijo za tekočim trakom ali za strojem. Bolj bi jim ustrezal počitek na sedežu. Ker pa teh ni dovolj, se zgodi, da delavci zaradi utrujenosti kar stoje zadremajo, da o varnosti v takem primeru sploh ne govorimo.
Franc Zagoričnik je tudi predsednik osnovne organizacije sindikata v mozirski poslovalnici. Vsem potnikom želi še naprej srečno in udobno vožnjo.
MARJAN TAMŠE
Doma iz Slovenj Gradca, je šofer potniškega prometa TOZD Prevalje in dela pri Viatorju že deset let. Ima osem let šoferskega staleža, delavce Gorenja pa vozi tri leta.
Viator zaposluje 130 ljudi ter s potniškimi in pogodbenimi prevozi pokriva štiri občine.
Tudi Viator pestijo enaki problemi, kot so nizke cene v javnem potniškem prometu, pogoste okvare na vozilih in zastoji, predvsem v Hudi luknji ob neugodnih vremenskih razmerah.
Marjan Tamše je v pogovoru predlagal, da bi vse pogodbene avtobuse oštevilčili, s čimer bi odpadlo čakanje in ustavljanje na vsaki avtobusni postaji. (Avtobus številka 1, na primer, pelje iz Gorenja v Šmartno pri Slovenj Gradcu. V Gorenju vzame potnike, ki se peljejo samo do Šmartnega.)
Letos maja je bil v Gorenju imenovan svet vozačev, ki ga sestavljajo delegati iz vsakega tozda. Na sestanku v ponedeljek so predstavniki obeh avtobusnih podjetij izrazili željo po tesnejšem sodelovanju Gorenja s prevozniškimi podjetji. V ta organ — svet vozačev — naj bi bil včlanjen tudi njihov delegat.
Obema sogovornikoma in tudi vsem šoferjem želimo, da bi še naprej varno vozili na delo iz z dela! V primeru zastojev, ki nastanejo zaradi objektivnih vzrokov, vse potnike prosimo za večje razumevanje, kajti tudi šoferje samo človek!
I. P.
AKTUALNA TEMA Pločevina
Pločevina je prav gotovo tema, o kateri se tako kot še v mnogih drugih delovnih organizacijah kovinsko—predelovalne industrije tudi v Gorenju pogovarjajo veliko in pogosto. Uvoz je z različnimi ukrepi zmanjšan, ponudba jugoslovanskih železarn pa povpraševanju ne zadošča. Pri nas, v Gorenju na primer potrebujemo dnevno od 250 do 300 ton pločevine, da bi proizvodnja tekla nemoteno in prav gotovo ni bilo naključje, da smo se z Janezom Kosom in Ivanom Vodoškom. oba delata v centru za preskrbo in pripravo proizvodnje, pogovorili prav o pločevini.
„Naša naloga”, sta dejala, ,je pridobiti čimveč pločevine iz različnih virov.” No in pri tem se pričnejo težave. Pločevina je iz različnih izvorov in seveda tudi različnega formata in kvalitete, kar zahteva dodatno delo in napore delavcev pri razrezu. Delavci na giljotinskih in avtomatskih škaijah, so v teh težavnih časih pokazali veliko mero razumevanja in delovne zavesti. Delali so namreč tudi ob prostih sobotah in nedeljah in tako pomagali zapolniti prazne police v proizvodnih tozdih. Na giljotinskih Škarjah morajo namreč dnevno razrezati okrog 100 ton pločevine različnega formata, ostalih 150 ton in še več pa razrežejo na linijah za vzdolžni in prečni prerez. V eni izmeni to delo opravlja 18 delavcev, na giljotinskih Škarjah delajo samo delavke, in prav gotovo jim ni lahko preložiti tudi 7 ton pločevine dnevno. Nikomur od teh delavcev ni bilo težko delati v prostem času, saj so vedeli, daje njihovo delo potrebno.
Ivan
Vodošek:
„Po hvali ti je treba sodelavke v prirezovalnici tozda Kuhalni aparati."
V	prejšnjih dveh mesecih tako v naši delovni organizaciji ni bilo zastojev v proizvodnji, zaradi pomanjkanja pločevine. Vsekakor pa ostaja naša prvenstvena naloga še naprej povečevanje izvoza, da bi tako omogočili tu uvoz pločevine, saj bo na jugoslovanskem trgu pomanjkanje pločevine še vedno problem, s katerim se bodo ubadale vse organizacije, sorodne naši.
MNOŽIČNA INOVACIJSKA DEJAVNOST
V	prejšnji številki Informatoija smo obširno pisali o množični inovacijski dejavnosti v Gorenju. Po sprejetju samoupravnih aktov, ki urejajo to pomembno vprašanje, so delavski sveti tozdov že razpravljali o prijavljenih predlogih in odločali o nadomestilih. Sklepe delavskih svetov objavljamo tudi v tej številki informatoija. Dolžni pa smo podati še popravek k podatkom iz prejšnje številke. V letu 1980 je bilo 49 prijavljenim predlogov, in ne 79, kot je bilo napačno napisano.
Pri poročilu iz tozda Pohištvo (Informator št. 29), se 6 točka pravilno glasi:
6. Anton LESJAK, zaposlen v tehnologiji Pohištvo, in Janko ŠPEGEL, zaposlen v TOZD Pohištvo, sta prijavila konstruiranje in izdelava naprave za lepljenje dekorne-ga traku na notranje robove kotnih polic elementov A 44.
TOZD HLADILNIKI
Delavski svet TOZD HLADILNIKI je na seji, dne 27. maja 1981 od 8 obravnavanih predlogov sprejel in potrdil naslednje inovacijske predloge:
1.	Uvedba cenejših kabelskih setov v hladilne aparate. Avtoiji: dipl. ing. Ervin SERŠEN, dipl. ing. Rudi KRO-NOVŠEK, ing. Peter GROZNIK, Franc MAROLT, Marko DOLŠAK, Zoran KOS, Maijan VERDEV, dipl. ing. Berislav BUKOVNIK, Branko BLAGOTINŠEK, Jovanka STEVANOVIČ, Milena GRILC, Marija VOCOVNIK, Karolina MURN, Emiljan SKERBIŠ, Venko MAKS in Oto PERŠE iz DSSS.
Avtoijem se je izplačalo posebno nadomestilo za drugo leto uporabe koristnega predloga v višini 5.621,95 din, na podlagi izračunane gospodarske koristi, ki je znašala 1,918.375,57 dinarjev.
2.	Janez POVŠE, v času prijave zaposlen v mehanski tehnologiji, je prijavil konstrukcijsko spremembo, koviče-nje zbiralnika kondenzata za hladilnike.
Gospodarska korist je znašala za prvo leto uporabe tehnične izboljšave 69.133,16 din, za drugo leto uporabe 113.387,97 din.
Avtor je prejel posebno nadomestilo za prvo leto v višini 11.587,30 din, za drugo leto v višini 16.404,90 din.
3.	Marko DOLŠAK, zaposlen v službi RKS—HTZ, je prijavil nov način pritijevanja termostata hladilnikov. Predlog je okarakteriziran kot koristen predlog. Z omenjenim predlogom je rešen tehnološki problem montaže termostatov v hladilnike. Montaža je enostavnejša in hitrejša v primerjavi z obstoječo, poleg tega odpadejo nepotrebni elementi.
Na podlagi izračunane gospodarske koristi 162.624,22 din, je avtor prejel posebno nadomestilo za drugo leto uporabe koristnega predloga v višini 2.170,50 din.
Izračun je bil opravljen po starem pravilniku.
4.	Rudi PUDGAR, zaposlen v TOZD Hladilniki, je prijavil spremembo izdelave vrat H 710.
Z uvedbo inovacije se je izkoriščenost MIRAMONDI proge povečala za 5 %, zmanjšali so se zastoji ter odstotek izmeta, sprostila sta se dva agregata, stiskalnica 315 t, odpadla transportna pot vrat od stiskalnice do dodelave.
Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava. Izračunana gospodarska korist je za dobo treh let znašala 1,377.092,30 din, avtorje prejel posebno nadomestilo v višini 66.041,85 din.
TOZD ŠTEDILNIKI
Delavski svet TOZD ŠTEDILNIKI je na seji dne 23. julija 1981 od 6 obravnavanih predlogov sprejel in potrdil naslednje inovacijske predloge:
1.	Danilo SKARLOVN1K, zaposlen v mehanski tehnologiji in Emil JURŠIČ, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, sta prijavila spremembo tehnologije točkanja stranic P 600 štedilnika. Z uvedbo spremembe se je skrajšal čas izdelave stranic.
Predlog je DS okarakteriziral kot tehnično izboljšavo. Gospodarska korist je znašala za prvo leto uporabe tehnične
izboljšave 386.839,18 din, za drugo leto 335.038,82 din.
Avtorja sta prejela posebno nadomestilo za prvo leto vsak po 17.780,00 din ter za drugo leto vsak po 16.475,95 din.
2.	Danilo SKARLOVNIK, zaposlen v mehanski tehnologiji, in Emil JURŠIČ, zaposlen v TOZD Vzdrževanje, sta prijavila izboljšavo na stroju za upogibanje in točkanje oboda pečice 500.
Z vgraditvijo časovnega releja — kontaktorja in spremembe programa je odpadlo 100 % ravnanje in dodatno točkanje oboda. Bistvo predloga je v skrajšanju časa izdelave stranic.
Delavski svet je predlog okarakteriziral kot tehnično izboljšavo.
Gospodarska korist je znašala za prvo leto uporabe tehnične izboljšave 48.639,63 din, za drugo leto 54.297,95 din.
Avtorja sta prejela posebno nadomestilo za prvo leto vsak po 4.347,97 din ter za drugo leto vsak po 4.772,35 din.
3.	Franc BERCKO in Marjan HROVAT, zaposlena v TOZD Štedilniki, sta prijavila pripravo za sekanje žice za povezovanje izolacijske obloge na skelet.
Bistvo predloga je v zmanjšanju števila delavcev in delovnih ur za pripravo žice.
Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava. Avtorja sta prejela na osnovi izračunane gospodarske koristi, ki znaša za prvo leto 175.545,45 din, za drugo leto 250.430,90 din, posebno nadomestilo za prvo leto vsak po 10.999,55 din, ter za drugo leto vsak po 13.865,05 din.
4.	Branko URANJEK, zaposlen v TOZD Orodjarna, je prijavil spremembo orodja za pekev 500 Al.
Avtor je na pridržalo pločevine vgradil oblogo — okvir iz pleksi stekla, ker je nabavljeno vlečno orodje pri vzdrževanju povzročalo precej problemov.
Inovacija je okarakterizirana kot tehnična izboljšava. Avtor je prejel za prvo leto uporabe tehnične izboljšave posebno nadomestilo v višini 21.072,95 din, na osnovi izračunane gospodarske koristi 165.255,21 din.
TOZD PRALNA TEHNIKA
Delavski svet TOZD PRALNA TEHNIKA je na seji, dne 20. 7. 1981 od 18 obravnavanih predlogov sprejel in potrdil naslednje predloge:
1.	Rudi GLINŠEK, zaposlen v TOZD Pralna tehnika, je prijavil inovacijo: Kovičenje piednje stene na ohišje. Ker so se pojavljale težave pri montaži prednje stene na ohišju, so se odločili za dodatno operacijo ,,kalibri-ranje”. Izdelali so orodje, ki pa ni ustrezalo in služilo svojemu namenu. Po neuspelem poiskusu je Glinšek predelal neko staro orodje, na katerem kalibrirajo še danes.
Zaradi enostavnosti Glinškove variante so se v TOZD PT odločili, da nadaljujejo z obstoječim načinom kalib-riranja.
Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava, avtor je prejel enkratno nagrado v višini 10.000,00 din.
2.	Jože SEVŠEK, zaposlen v službi kakovosti, je prijavil pripravo za preizkus jennenov, elastičnih obročev spoja fastona, ki omogoča merjenje različnih komponent,
kar je ugodno za kontroliranje vhodnih materialov. Avtorje prejel enkratno nagrado v višini 10.000,00 din.
3.	Stanislav ČANŽEK, v času prijave zaposlen v mehanski tehnologiji, je prijavil inovacijski predlog montaže gumba programatorja. S predlagano inovacijo seje zmanjšalo število škartnih gumbov in ploščic gumba programatorja, ker je sedaj možna nastavitev na ničelni položaj po opravljenem ciklusu pranja, hkrati se je izboljšala kvaliteta strojev, zlasti pri izvoznih tipih.
Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava. Avtor je prejel enkratno nagrado v višini 10.000,00 din.
4.	Miha FIŠER, zaposlen v TOZD Pralna tehnika, je s prijavo inovacijskega predloga: Racionalna poraba rezil K—2 predlagal, da bi z brušenjem privijačev poskušali podaljšati uporabno dobo. Z improvizirano napravo za brušenje so uspeli podaljšati uporabo za cca 40 %, smatrajo pa, da bi z izpolnjeno napravo za brušenje, uporabno dobo podaljšali še za 20 %.
Avtorje prejel enkratno nagrado v višini 13.000,00 din.
5.	Marjan KOROTANČNIK in Martin GOLOB, zaposlena v TOZD Pralna tehnika, sta prijavila inovacijski predlog: Nosilec blokirne palice. Predlog je okarakteriziran kot tehnična izboljšava.
Bistvo predloga je v tem, da so uporabili pločevino, ki sojo prej vozili na odpad.
Ocenjena gospodarska korist znaša 906.080,00 din.
Avtorja sta prejela akontacijo v višini 16.704,72 din in sicer vsak po 8.352,36 din.
ZAKAJ TAKO?
Stabilizacija je beseda, s katero se srečujemo danes na vsakem koraku! Pogosto imamo v mislih tudi varčevanje in naš odnos do materiala, seveda pa ni le to glavno vodilo pri uresničevanju stabilizacijskih prizadevanj.
Tokrat smo na pobudo nabavne službe fotografirali zmočeno kartonsko embalažo za pralne stroje. Vrednost embalaže je okrog 120.000 dinarjev! Ob embalaži že od januarja 1980 leži na dežju lesena embalaža — palete za pakiranje pralnih grup za izvoz v Grčijo. Nabavna vrednost znaša 310.000 din!
Ob pomanjkanju surovin — tudi papirja in lesa — bi kazalo, da bi bolj smotrno ravnali tudi z embalažo, so menili v naši nabavni službi.
OZIMNICA
Tudi v letošnjem letu so se trgovska podjetja pripravila na oskrbo občanov z ozimnico. Tako ERA nudi za nabavo ozimnice 10.000,00 dinarjev kredita brez pologa na obročno deset mesečno odplačilo z 12% obrestmi. Kreditne pole dvignete v Tržnici Ere ter jih potem potrdite v svoji delovni organizaciji, ostalo pa uredite na upravi ERE (stolpnica). Ozimnico si izberete v Tržnici ERE po naslednjih cenah (za kg): krompir 7,70 dinarjev, čebula 12,00, paprika 16,00, česen 60,00, zelje 5,50. Cene za jabolka še niso določene.
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
Kolesarski klub Gorenje — Fecro organizira svoj drugi, 80 kilometrov dolgi kolesarski maraton po Mislinjski dolini, ki bo v nedeljo 13. septembra 1981. Nanj se lahko kolesarji in predvsem kolesarke, saj bo to manj zahteven in nenaporen maraton, prijavite kar pred pričetkom starta, ki bo ob 9. uri pred gostilno Murko v Slovenj Gradcu. Kolesarji iz Gorenja se bodo zbrali ob 7.30 pred Rdečo dvorano, od koder se bodo s kolesi peljali v Slovenj Gradec, vsaj tisti z boljšo kondicijo, ostali pa bodo pot do startnega mesta pač prevozili na štirih kolesih. Kolesarska proga maratona, ki postaja že kar tradicionalen, bo potekala preko Legna do Sv. Jurija, v Šmartnem pa se bo priključila glavni cesti do Mislinja, nato pa mimo gasilskega doma v Mislinju , v Šentilj, Stari trg, Sele, Bukovsko vas in spet nazaj na startno mesto. Vsak udeleženec, ki bo seveda prevozil vseh 80 kilometrov, bo dobil spominsko priznanje.
V nedeljo torej na kolesa in v Mislinjsko dolino, prihodnjo nedeljo pa v Savinjsko dolino.
RAZPIS
V nedeljo, 13. septembra, bo Jadralni klub "V" organiziral prvo TRIM — REGATO na Plevelovem jezeru pri Velenju.
Program:
1.	TRIM REGATA z jadralnimi deskami — odprta klasa
2.	TRIM REGATA z jadrnicami — odprta klasa
3.	TRIM AKCIJA - veslanje in tek
Vsi tekmovalci vozijo v enem razredu brez starostne omejitve in prejmejo za udeležbo v ta namen posebej izdelano značko. Po končanem tekmovanju bo žrebanje praktičnih
nagrad za tiste, ki bodo uspešno opravili eno izmed preizkušenj. Štart prve regate ob 10.00 uri.
Startnina je simbolična in znaša za posameznika 10,00 din. Prijave sprejema organizator na kraju samem do 9. ure.
LOV NA VELIKO RIBO
Razpisujemo tekmovanje v lovu na veliko ribo. Tekmovanje bo v soboto, 12. septembra 1981 ob 5. uri na jezeru v Šoštanju.
Prijave sprejemamo v pisarni službe za rekreacijo ali pri Ribiškemu domu do 12. septembra do 5.00 ure.
Urnik tekmovanja:
5.00	uri zbor tekmovalcev in zaključek prijav 5.15 uri žrebanje štartnih številk
5.30	uri odhod na štartno mesto
6.00	uri začetek tekmovanja
9.00	uri zaključek tekmovanja
9.30	uri razglasitev rezultatov
Tekmuje se po pravilniku tekmovanja za pokal Gorenja. Vsaka ekipa mora prijaviti tudi enega sodnika.
Zmagovalna ekipa prejme pokal, najboljši trije posamezniki pa kolajne in diplome.
RAZPIS
Razpisujemo tekmovanje za prvenstvo Gorenja v atletiki, ki bo v ponedeljek, 14. septembra 1981 ob 15.15 na stadionu ob Jezeru.
Tekmuje se v skladu s pravili za pokal Gorenja.
Prijave sprejemamo do 11. septembra 1981 do 10. ure. Zmagovalna ekipa prejme pokal, najboljši posamezniki pa kolajne in diplome.
10 LET ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE “KOLEDA“
Zaplešite, zaigrajte in zapojte z nami !
Vse ljubitelje folklore vabimo, da se včlanijo v naše vrste . Vaje bodo na osnovni šoli Anton Aškerc v Velenju, vsak ponedeljek in četrtek. Ne premišljujte predolgo !
Pričakujemo vas že v ponedeljek !
ŠFS"KOLEDA" Prešernova 9a Velenje
INFORMATOR -LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE, Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje, Družbeni organ: Izdajateljski svet -predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon,
Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne 23. 1. 1974.