Murska Sobota, 6. januarja 1955
Leto VII. — Štev. 1. — Cena din 10.—
Izdaja časopisno in založniško podjetje »Naš tisk« M. Sobota. — Urejuje uredniški odbor. Direktor in odgovorni urednik Jože Vild. Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2. — Čekovni račun pri podružnici NB FLRJ v M. Soboti št. 64i-T-500. — Telefon št. 158. — Tisk Obmorske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100, polletna 200 in celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini.
Pogoji za ustanavljanje komun
dozorevajo tudi v Prekmurju
Včeraj, t. j. o sredo, 5. januarja, je bila o M. Soboti skupna seja Okrajnega komiteja ZKS in Okrajnega odbora SZDL, kateri je prisostvoval tudi predsednik SZDL Slovenije in zvezni ljudski poslanec za soboški okraj, tovariš Miha Marinko. Dnevni red te seje je vseboval razpravo o komunah o Prekmurju.
Po uvodnem referatu sekretarja Okrajnega odbora SZDL, tovariša Vaneka Šiftarja, se je razvila plodna diskusija, v kateri je poleg več članov Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja ZKS sodeloval in razlagal pojme o komunah tudi predsednik, tovariš Miha Marinko.
Osnovna ugotovitev vseh prisotnih je bila, da je treba tudi v Prekmurju v najkrajšem času utreti pot za uresničenje zamisli o komunah in da so pogoji za to. Res je sicer, da v Prekmurju nismo doslej govorili o komunah toliko in tako načrtno, kakor drugod po Sloveniji, predvidevajoč, da pri nas ne bomo še tako kmalu začeli s formiranjem komun. Toda na zadnjih občnih zborih SZDL, predvsem pa na občinskih konferencah, je bilo domala povsod mačeto to vprašanje; volivci in člani SZDL so celo zahtevali in silili svoja vodstva v podrobne razprave o komunah, čeprav se je to ponekod kazalo bolj v vprašanjih o bodoči teritorialni razdelitvi okraja in manj v razpravi o vsebini komun. To, da so bile razprave o vsebini in vlogi ko-
mun morda pretesne, kaže sicer na slabost političnega aktiva, vendar pa je iz razprav prav na občnih zborih SZDL in zadnji čas tudi na nekaterih zborih volivcev, kjer je vela iz predlogov ljudi resnična skrb in prizadevanje za to, da bi ta ali oni kraj čimprej in čimbolj vsestransko napredoval, vse to le opozarja, da je v naših ljudeh mnogo pobud, ki jih bomo v komunah lahko koristno uresničili.
Sklep konference, da je treba do 15. februarja pripraviti vse potrebno za formiranje komun v Prekmurju, je zato toliko bolj odgovoren in zahteva od celotnega okrajnega političnega aktiva in vseh občinskih vodstev precejšnje delo — široko razpravo o komunah, o njih vsebini, nalogah in vlogi volivcev v upravljanju te komune, pa tudi o teritorialni razdelitvi in obsegu bodočih občin — komun.
Predsednik Tito na obisku
v Burmi
Predsednik republike maršal 
to je o ponedeljek s svojim spremstvom zapustil prijateljsko Indijo ter s šolsko ladjo »Galeb« odplul na uradni obisk republiki Burmi. Zadnje dni svojega bivanja na indijskih tleh si je predsednik republike ogledal kulturna in zgodovinska središča, med njimi Agro, Laknov in Benares, ter industrijska središča o Zahodni Bengalji, temelje prve industrijske petletke. Precej časa se je zadržal o največjem indijskem mestu Kalkuti.
Kakor povsod doslej, so množice indijskih kmetov in delavcev tudi tu s slavoloki, zastavami in cvetjem sprejele visokega jugoslovanskega gosta ter s tem znova dokazale, kako velike simpatije goje do njega osebno in do jugoslovanskih narodov.
V soboto zvečer se je predsednik Tito menil s premierom Nehrujem,
ki se je skozi Kalkuto vračal s konference držav — članic »Načrta Colombo« v Indoneziji. Z njim se bo verjetno ponovno srečal 20. ali 21. januarja, ko se bo skozi južnovzhodno Indijo vračal iz Burme.
Maršalov obisk prijateljski Burmi predstavlja samo logično nadaljevanje poti, ki ga je privedla v Indijo: želja, da z dejanji dokaže, kako je sodelovanje med narodi z različno družbeno in državno ureditvijo možno in nujno, če ga prevevajo resnična načela miroljubnega sožitja. Zemljepisna oddaljenost med državami raznih celin ne sme pri tem pomeniti ovire. Razgovori, ki jih bo predsednik FLRJ imel z vodilnimi burmanskimi predstavniki, bodo znova potrdili upravičenost takih naziranj.
PREDLOGI ZA 7 ALI 8 KOMUN V PREKMURJU
K prvotnemu predlogu okrajne komisije za formiranje komun v soboškem okraju, ki je predvideval 4 komune (M. Sobota, Lendava, Grad in Gor. Petrovci), ozir. po drugi varianti 5 komun, kjer bi se pridružila prvim štirim še komuna v Beltincih ali Turnišču, je dodala konferenca svoje mnenje, da tak predlog ne bi pomenil najboljše rešitve. Predvsem bi soboška komuna bila zelo velika, prevelika za naše razmere, saj bi zajela skoraj 40% vsega prebivalstva okraja, pa tudi ostale tri bi bile prav tako prevelike. S tako rešitvijo ne bi dosegli osnovnega namena bodočih komun — čim tesnejšega sodelovanja volivcev v upravljanju komune. Zato so se vsi prisotni strinjali z mnenjem, da bi morali formirati v soboškem okraju najmanj sedem ali osem komun.
M. Sobota in Lendava imata tu gotovo najboljše pogoje za komuno. Že na prejšnji mestni konferenci SZDL v M. Soboti so delegati izražali mnenje, da naj bi M. Sobota zajela v komuno le bližnjo okolico Sobote, t. j. ves ali pa delen teritorij zdajšnjih občin Martjanci, Puconci in Tišina, a tudi lendavska komuna naj bi bila po teritorialnem obsegu manjša, zajela naj bi pred-
vsem lendavski kot in tako predstavljala močno delavsko komuno. V tem primeru je nujna vmesna komuna med Soboto in Lendavo, za kar imajo gotovo največ pogojev Beltinci. Močnega kmetijskega posestva, selekcijske postaje in precej razvite krajevne obrti ni moč prezreti in se je treba ob mnenju beltinškega okoliša, ki predlagajo tudi v Beltincih sedež komune, res-
no ustaviti. Razumljivo pa je, da beltinška komuna ne bi mogla zajeti vsega dolinskega, predvsem pa ne gornjega dolinskega predela Prekmurja. Za ta predel, med beltinško komuno in jugovzhodnim robom Goričke, bi bila primerna še ena vmesna komuna. Tu je bilo največ, predlogov za komuno s sedežem v Dobrovniku, a za komuno se potegujejo tudi v turniškem okolišu.
Kako bo na Goričkem?
Nekoliko težje bo na Goričkem. Pokazalo se je, da je prvoten predlog o dveh komunah za ves gorički predel neprimeren. Tudi tu bi bile potrebne vsaj tri; če ne celo štiri komune. Predlagane so bile naslednje: komuna za zapadni obmejni predel ob Ledavi, t. j. za področje Bogaševec, Bodonec in Cankove, verjetno z najprimernejšim na Cankovi. Prav tako bi bilo primerno združiti v eno komuno vzhodni predel Goričke, t. j. Šalovski, petrovski in križevski okoliš. Vprašanje pa je, kje bi bilo najprimernejše združiti srednji gorički predel; ali uresničiti zamisel o komuni pri Gradu ali pa združiti ta predel v komuno s se-
dežem v Puconcih, ki sicer ležijo blizu M. Sobote, so pa vendar na robu srednjega dela goričkih vzpetin. Na seji so bila tudi mnenja o dveh komunah v srednjem goričkem predelu, ena pri Gradu, druga v Puconcih, treba pa bo razmisliti in se pomeniti z volivci, katera rešitev bi bila najboljša.
Ob taki teritoralni razdelitvi pa bi obtičal osamljen prosenjakovski kot. Zaradi slabih zvez s križevskim, šalovskim in petrovskim okolišem jih ni mogoče tja priključiti, prav tako ne k Lendavi, niti k Beltincem ali k Dobrovniku. Vse ceste iz tega konca vodijo le proti Murski Soboti, zato je bilo predlagano, da
bi se prosenjakovski okoliš kljub sicer precejšnji razdalji morda le priključil k soboški komuni.
To so mnenja, predlogi, izraženi na včerajšnji seji Okrajnega odbora SZDL in Okrajnega komiteja ZKS. Člani SZDL in volivci naj razpravljajo o njih, dopolnjujejo predloge in pomagajo okrajni komisiji, OLO in ljudskim odborom pri uresničenju zamisli o komunah, z zavestjo, da je treba stvar vzeti resno, da bomo lahko v koraku z vso našo republiko tudi pri nas čimprej zaživeli v čvrstih in delavnih občinah — komunah.
Tudi o bodočem okraju — zvezi komun že razpravljajo člani SZDL in volilci, zato se je precejšen del konference ustavil ob tem vprašanju.
Tu je bila govora o dveh možnostih. Zamisel o združenem vzhodnoštajerskem okraju, ki naj bi zajel teritorij zdajšnjih okrajev Ptuj, Ljutomer in M. Sobota, t. j. največji kmetijski predel Slovenije, po svojem namenu gotovo ni slaba in zahteva resnih razmišljanj. To so omenjali tudi delegati na tej konferenci, poudarjajoč, da je treba razumeti to, da se oblast ne bo selila na sedež bodočega okraja, temveč da bo šla iz okraja v komune.
Ob taki teritorialni razdelitvi pa za Obmursko skupnost komun, ki naj bi zajela soboški in ljutomerski okraj, pri slednjem predvsem predele z Ljutomerom, Križevci, Radenci in radgonski okoliš, t. j. ozemlje, ki tudi zemljepisno teži z obeh bregov Mure v eno celoto. Taka obmurska zveza komun bi bila — po mnenju večine delegatov — umestna in za zdajšnje razmere potrebna.
Skratka, snovi je dovolj za razpravo o komunah, treba bo resno pri jeti, da nas čas ne bo prehitel, in nadoknaditi vse, kar smo morda zamudili.
Več pomoči mladinski organizaciji 7 lendavski okolici
To so ugotovili v Lendavi že v lanskem letu in podobno so spregovorili tudi člani SZDL na zadnjem letnem zboru. Reči je treba, da je bilo v tej smeri zadnji čas premalo storjenega. DPD Svoboda v Lendavi je v svoje vrste vključila sicer precej mladih ljudi, manj pa je to uspelo TVD Partizanu in NK Nafti. Tako je res, da je še velik del mladine Lendave in okolice, ki ni vključena v nobeno tako delo, niti ni v mladinski organizaciji.
V Lendavi je bila pred leti dobra organizacija LMS in njenemu delu so sledili tudi aktivi mladine v okoliških vaseh. Kljub težjim okoliščinam za delo, so bili uspehi mladinske organizacije le vidnejši. Samo nekaj primerov. Mladinskih delovnih akcij se je v enem letu v dveh lendavskih brigadah udeležilo čez 300 mladincev in mladink, ki so delali pri delih na Avtocesti in v Beogradu. Obe sta bili večkrat udarni in pohvaljeni.
Zato bo gotovo res, da je mladina tudi danes pripravljena delati in prispevati delež h graditvi socializma. Toda treba ji je voditeljev in večje skrbi. To dokazujejo primeri nekaterih vasi, kjer mladina živahno deluje, čeprav tam ne obstoja mladinska organizacija. V Dolgi vasi so dali pobudo za poživitev kulturnoprosvetnega dela s tem, da pripravljajo igro. Zatorej — pomagajmo mladini pri delu.	—ce
VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 16. januarja.
V drugi polovici tekočega tedna (okoli 8. jan.) izboljšanje, oziroma razjasnitev in poostritev mraza. V začetku prihodnjega tedna (okoli 10. jan.) ponovne snežne padavine, ki se morejo podaljšati do srede tedna, obenem topleje. Dalje suho, oziroma lepo vreme in poostritev mraza. Konec tedna (okoli 16. jan.) zopet snežne padavine.
Prizadevanja Socialistične zveze
za bodočo soboško komuno
Zadnjo sredo v decembru 1954 je bila v M. Soboti letna konferenca Socialistične zveze za področje soboške mestne občine. Konference se je udeležilo 70 delegatov, med njimi predsednik Okrajnega odbora SZDL tovariš Nace Voljč, dalje več gostov, predstavnikov družbenih organizacij iz mesta. Delegati so po poročilu MO SZDL in referatu o vlogi in nalogah Socialistične zveze v bodoči komuni živahno razpravljali predvsem o soboškem gospodarstvu, delu ljudskega odbora in o korakih LOMO v bodočo soboško komuno.
Ne bo odveč, če tudi v našem listu zapišemo, da je bila zadnja konferenca Socialistične zveze v M. Soboti ena najplodnejših v zadnjih letih. Podala je obširno analizo gospodarskega in političnega stanja v mestu in vsej občini, a njeni zaključki pomenijo gotovo tudi za Socialistično zvezo v M. Soboti novo obdobje večjega delovnega poleta, ki ga v zadnjih mesecih vse bolj in bolj čutimo domala po vsem Prekmurju. Razveseljiva sproščenost članov SZDL na občnih zborih osnovnih organizacij, ki se je odražala predvsem v klenih razpravah o raznih gospodarskih in kulturnih problemih. o našem kmetijstvu, izobraževalnem delu itd., se je uveljavila tudi na tej konferenci.
Komuna ni več predmet načelnih razprav, temveč nekaj, kar bo treba jutri uresničiti — ta misel je spremljala ves potek konference. Socialistična zveza mora biti pri tem odločujoč činitelj, če hočemo, da bo v bodoči komuni pomenila resnično tribuno vsega javnega dogajanja v svojem področju. In s to osnovno mislijo so delegati razpravljali o soboškem gospodarstvu, o materialnih osnovah in politični pripravljenosti delovnih ljudi tega področja za bodočo komuno.
Med številnimi sklepi konference naj omenimo le dva najvažnejša. Delegati so sklenili in zadolžili novi mestni odbor SZDL, naj v najkrajšem času imenuje iniciativni odbor ozir. komisijo, ki bo pripravila izčrpne gospodarske analize in pomagala Socialistični zvezi pri pojasnjevanju in političnih pripravah, a ljudskemu odboru pri upravnem snovanju bodoče komune. Ko resno razpravljamo o komunah, je rečeno v zaključkih konference, potem razpravljamo z zavestjo, da mora metropola Prekmurja tudi. tu dajati vzgled svoji pokrajini.	*
Drugi važen sklep govori o kulturnih prizadevanjih Sobote in o vlogi, ki jo mora prav tako odigrati naše mesto. Sprejet je bil predlog, da prevzame pobudo za zgraditev Kulturnega doma v M. Soboti organizacija SZDI, v mestu, kar gotovo ni majhna stvar. O tem, za našo pokrajino tako potrebnem kulturnem hramu, razpravljamo že leta, in mnogo koristnih pobud je ob golem razpravljanju splavalo po vodi. Zato čaka prav tu Socialistično zvezo v M. Soboti ne le pomembno, temveč tudi resno in odgovorno delo.
Danes povzemamo le nekaj misli in ugotovitev konference, ki zadevajo predvsem stanje v gospodarstvu, v podjetjih in obrtnih obratih
soboške mestne občine. O tem nekoliko besed.
LOMO Murska Sobota ima obsežno kmetijsko zaledje, ki zajema nad 4800 ha zemljišč. On tega je obdelovalne zemlje nad 5800 ha, okrog 1000 ha pa pašnikov in nerodovitnega sveta. Občina ima 9399 prebivalcev ali 337 na km2. To pomeni, da je najbolj gosto naseljena občina v okraju. Po strukturi odpade na kmečki stan 41 % prebivalcev, 59 % pa je nekmečkega prebivalstva. Celokupni dohodek znaša v enem letu 536 milijonov din, kar pomeni, da odpade na enega prebivalca nehaj nad 57 tisoč din dohodka. Kmetijstvo ustvari le nekaj nad 20% dohodkov, okrog 80% pa ostali poklici, pri čemer je upoštevana tudi industrija. Mestna občina Murska Sobota ustvarja nad 21 % vsega narodnega dohodka v okraju, kar je z ozirom na okrajno središče z razmeroma močno industrijo (predelovalno) povsem razumljivo. Na področju občine je 5 večjih industrijskih podjetij, vštevši Obmursko tiskarno, ki jo je pred nedavnim ustanovila SZDL, dalje 19 socialističnih obrtnih delavnic in 167 privatnih obrtnih delavnic.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(ali: Bilanca iz leta 1954.)
Izkušnje iz preteklosti so najboljši učitelj za bodoče. Ta resnica je že stara, vendar se nekam noče udomačiti o mednarodni diplomaciji. V mislih imamo seveda predvsem ne kroge na Zahodu in Vzhodu, ki še vedno gledajo na vsa svetovna dogajanja skozi naočnike dveh blokov, oziroma velesil in ki si nemorejo - sli tudi nočejo - predstavljati sveta v miroljubnem sožitju ne glede na družbeno in državno ureditev o tej ali oni deželi. Ti krogi se še vedno naslanjajo na politiko sile in dele svet na vplivna področja, pri čemer o veliki meri odrekajo malim, posebno gospodarsko in socialno šibkim državam pravico, da bi soodločali o mednarodnem življenju ali celo o lastni usodi.
Odkar se večji del sveta z zaupanjem oklepa Organizacije Združenih narodov in išče pri njej vse bolj nasvetov in pomoči skorajda o vseh mednarodnih vprašanjih, se je »politika o vplivnih področjih« umaknila najrazličnejšim regionalnim obrambnim organizacijam, ki imajo o glavnem ideološki značaj. Te tvorbe so po vsebini v nasprotju z balkansko zvezo, organizacijo, ki takih predsodkov ne pozna in je o resnici namenjena obrambi ter krepitvi miru na Balkanu.
Ko so voditelji treh balkanskih držav — Jugoslavije, Grčije in Turčije — lani na Bledu podpisali pogodbo o vzajemni pomoči in medsebojnem sodelovanju, so odločno poudarili njen resnični namen. Prav z zvezo, ki obsega države različnih družbenih in državnih sistemov, so njeni tvorci hoteli dokazati, kako napačne in za sedanji čas naravnost nemogoče je ustanavljanje vojaških zvez. ki temelje na razdelitvi sil v »vzhodne« in »zahodne« in »nesvobodne« itd.
Taka razdelitev sveta je toliko nesmiselnejša, če pomislimo, da je preteklo leto pomenilo v mednarodnem merilu vendarle velik korak naprej. Prvič so se o Ženevi sestali predstavniki zahodnih velesil, SZ, Kitajske in prizadetih strank v indokitajski vojni ter se po daljših razpravah sporazumeli o premirju. Tako so — podobno kakor pred leti na Koreji — ustavili sedemletno prelivanje krvi, ki ga je povzročila razdelitev sveta na »vplivna področja«. SZ in dežele s podobno družbeno ureditvijo so prav v zadnjih mesecih pokazale, da so se odrekle toge osamitve in da si žele sodelovanja z Zahodom. Več držav je to leto o želji, da čim bolj omili mednarodno napetost na posameznih delih sveta, sklenilo sporazume, ki imajo ali bodo imeli za bodoči mednarodni razvoj velik pomen. (Anglo-egiptovski sporazum o umiku britanskih čet s področja ob Sueškem prekopu, anglo-iranski sporazum o sporu glede podržavljene petrolejske industrije, francosko-nem-ški sporazum o Posarju in podobno). Kot krono miroljubnih prizadevanj naj omenimo jugoslovansko-italijan-ski sporazum o Trstu, ki je odpravil
(Nadaljevanje na 2. strani)
Na konferenci SZDL v M. Soboti so razpravljali
o gospodarstvu mestne občine
(Nadaljevanje s 1. strani)
Med podjetji v mestu zavzema prvo mesto tovarna perila »Mura«, ki si je po zaslugi vodstva in kolektiva dobro utrla pot na vsa večja tržišča. V minulem letu je tovarna dosegla 85 milijonov din čistega dobička, kar je zasluga povečanja storilnosti, deloma pa tudi konjunkture, katero je podjetje dobro izkoristilo. Podjetje bo v kratkem dogradilo novo moderno prikrojevalnico. Podjetje pa vzgledno rešuje tudi vprašanje tehnične zaščite dela in higienske razmere. Tako bodo v kratkem dogradili kopalnico in podobne prostore.
Drugo podjetje, ki po obsegu sledi tovarni perila »Mura«, je Tovarna mesnih izdelkov. To podjetje ima spričo bogatega živinorejskega okoliša izredno ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. Kljub temu pa podjetje izkazuje v minulem letu malenkostno izgubo, in to zaradi visokih cen živine, a deloma leži krivda na vodstvu, ki ni bilo dovolj elastično. Podjetje je kupilo moderne hladilne naprave za 23 milijonov din. Zaradi neelastičnosti in
premajhne odgovornosti je bilo podjetje kaznovano (upravni odbor) s 110.000 din, direktor in računovodja pa vsak po 10.000 din. Politična zavest v tem kolektivu je precej nizka. To se vidi iz prekrškov, ki jih je bilo v minulem letu precej. Perspektive ima tudi podjetje »Panonija«, ki se je po osvoboditvi razvilo iz nepomembne delavnice v pravi industrijski obrat, vendar vodstvo v zadnjem času ne kaže dovolj skrbi za nadaljnji in hiter razvoj podjetja.
Omeniti je treba še »Mlekopromet«, ki bo v kratkem odprl novo moderno tovarno za predelavo mleka v mlečni prah z dnevno zmogljivostjo nad 30.000 litrov mleka, potem Obmursko tiskarno, ki je kot novo podjetje začela obratovati v maju 1954. Od socialističnih kmetijskih obratov je doseglo posebno lepe uspehe v letu 1954 Kmetijsko gospodarstvo v M. Soboti, ki je skoraj za 100% povečalo proizvodnjo, pri tem pa skoraj za toliko zmanjšalo proizvodne stroške. To je vsekakor pomemben uspeh, ki je plod vestnega dela kolektiva.
dosegla celo manjši promet, pa je plačala za socialno zavarovanje 177.941 din, amortizacijo 40.000 din, obresti od osnovnih sredstev 10.780 din, najemnino 60.000 din, dobiček komuni 6520 din, skupno nekaj manj kot 300.000 din. Res je sicer, da je tu treba upoštevati večjo storilnost peka K., vendar te številke nazorno kažejo, da so privatni obrtniki na boljšem od socialističnih delavnic v M. Soboti.
Zato so bili delegati mnenja, da bo potrebno v novem letu te pomanjkljivosti odpraviti in izenačiti obveznosti med privatnimi in socialističnimi obrati. Predvsem se bo posvetila skrb tehnični ureditvi socialističnih obrtnih obratov, saj so ponekod ravno zastareli stroji ovirali nemoten napredek teh obratov.
(Nadaljevanje s 1. strani)
za Evropo tako nevarno vojno žarišče ter odprl široke perspektive za vsestransko sodelovanje med doslej spornima državama. Žrtev, ki jo je Jugoslavija pri tem utrpela, bo lahko v polni meri ocenila šele zgodovina v bodočnosti.
Zal pa so marsikateri poizkusi za mednarodno pomiritev zaradi nezaupanja. ki prevladuje med velesilami Vzhoda in Zahoda, žalostno propadli. ZDA, Vel. Britanija in Francija na eni ter SZ na drugi strani so kot zasedbene sile v Nemčiji skušale najti skupen jezik za rešitev nemškega in avstrijskega vprašanja, vendar so dosedanje razlike o tem, kako si na obeh straneh zamišljajo rešitev obeh problemov, ostale iste. Toda še več! Najnovejša prizadevanja Zahoda, da bi postavil na noge novo vojaško tvorbo — Zahodnoevropsko zvezo —, v kateri bi sodelovalo tudi pol milijona zahodnonemških vojakov, so nezaupanje še poglobila.
Pet velikih »atomskih« držav je na lanskoletnem zasedanju Generalne skupščine ob podpori in odobravanju vseh članic Združenih narodov sklenilo, da se bo še nadalje pogajalo o splošni razorožitvi in prepovedi atomskega orožja. Toda v istem času se je Zahod, predvsem na pobudo ZDA, trudil, da bi ustanavljanje novih vojaških zvez, ki temelje na zahodnem pojmovanju demokracije, upostavil »ravnotežje sil« v Evropi (Zahodnoevropska zveza s sodelovanjem Zah. Nemčije) ter v Aziji, manilski pakt za Jugovzhodno Azijo. Tega ravnotežja sil si seveda ne zamišljajo na gospodarskem področju, kar bi človeštvo pozdravilo,_ temveč v tankih, letalih, divizijah in zadnje čase tudi zalogah atomskih bomb.
Taka »prizadevanja« nam ne odkrivajo kaj prida ugodnih perspektiv za to leto. Še manj jih odkriva odkrito ameriško paktiranje s Čang Kaj Šekovim režimom na Formozi proti pekinški vladi, resničnemu predstavniku kitajskega ljudstva, ter vztrajno ameriško stališče, naj
Kitajska ne postane članica Združenih narodov in s tem tudi ne kot peta velesila članica Varnostnega sveta. Tako stališče je seveda močno zaostrilo položaj na daljnem Vzhodu. Odraža se v pogostih medsebojnih spopadih obeh Kitajsk, pa tudi v napetem ozračju med Pekingom in Washingtonom. Sedaj pričakujejo, da bo napetost malce popustila, če se bo glavni tajnik OZN Dag Hammarskjöld vrnil iz Pekinga z obljubo, da bo kitajska vlada izpustila iz zapora 11 ameriških letalcev, ki jih je pred meseci obsodila kot »vohune«.
Med zahodnimi krogi prevladuje mnenje, da bo Zahod na pobudo Francije skušal navezati po redni diplomatski poti tesnejše stike z Moskvo potem, ko bo Zahodnoevropska zveza že zaživela, ter se naprej na sestankih »štirih«, pozneje pa morda še tudi na konferenci o evropski varnosti pomeniti o vseh perečih vprašanjih sodobne Evrope. SZ odločno nasprotuje novi vojaški tvorbi, ker jo podobno kakor Severnoatlantski pakt ocenjuje kot organizacijo, naperjeno proti vzhodnoevropskim državam. Zato je težko verjeti, da bi podprla tako kombinacijo. Na drugi strani Moskva ob podpori Kitajske zahteva, naj skličejo podobno konferenco za azijska vprašanja, ki naj bi poleg drugega odločala tudi o bodočnosti Koreje.
Ali bo spretna diplomacija našla v okviru teh načrtov kakšno sporazumno rešitev?
Kot dediščino preteklega leta prevzema svet nase položaj, ki ni posebno rožnat. Vendar rešitev ni tako težavna. Nanjo sta pred nedavnim opozorila predsednik Tito in premier Nehru v svoji skupni izjavi. Šele dosledno izvajanje načrta o miroljubnem sožitju, ki jih vsebuje tudi Ustanovila listina Združenih narodov, bo lahko odstranilo vso nezaupanje. Dokler pa bo v mednarodnih odnosih prevladovala razdelitev sveta na bloke, se bodo prav zaradi nje porajali novi mednarodni spori, angel miru pa bo kakor doslej jokal nad nespametnostjo in neovidevnostjo politikov.
Kmetijske zadruge - kmetovalci!
Še je čas, da pognojimo naše travnike in deteljišča s
Thomasovo žlindro
ki je važno fosforjevo gnojilo. Najboljši uspeh boste imeli, če ga potrosite še pred snegom, ker bo tako gnojilo učinkovalo že pri prvi košnji.
Na hektar potrosimo 300—500 kg, kot minimalno količino, lahko pa damo tudi do 1000 kg.
Thomasova žlindra poveča pridelek krme, zlasti pa zboljša kvaliteto. Krma bo bogatejša na beljakovinah in mineralni fosforjevi soli. Prepreči pri živini kostolomnico, mehkokostnost, jalovost itd.. Pognojite svoje travnike s Thomasovo žlindro še sedaj, ker je cena zelo nizka 5—6 din za kilogram.
Kmetijske zadruge, omogočite nabavo svojim članom zadrugarjem in propagirajte uporabo tega gnojila v korist in zboljšanje naše živinoreje.
Zaloge Thomasove žlindre so omejene.
AGROMERKUR, Murska Sobota
Pismo iz Turnišča:
Skrbi nas, kako bo z našo šolo
Lendavski most v M. Soboti in turniška šola sta menda dva zadnja kričeča ostanka iz onih dni, ko je nemški fašizem zapuščal Prekmurje. Ne vem, zakaj še ni zgrajen nov most čez Ledavo o M. Soboti, to je bolj stvar Sobočancev, rad bi pa povedal nekaj več o šoli v Turnišča.
Člani SZDL in volivci Turnišča že ves čas po osvoboditvi prosimo
takrat zgrajen ali pa popravljen; izgleda, da bo slednje res), v obeh zgradbah pa se uči 368 otrok.
Turniški okoliš je že tak, da mu pritiče nižja gimnazija, česar pa D takih razmerah ni mogoče izvesti. Nižjo gimnazijo bi gotovo obiskovalo kakih 200 otrok, danes jo obiskuje le del teh, ki hodijo iz Gomilice, Turnišča in drugih naselij po več kilometrov daleč v Črenšovce ali v Polano iz Nedelice, in Renkovec pa v Beltince in Bogojino.
Večkrat pravimo, da je Turnišče s svojimi starimi zgradbami nekako
zgodovinsko središče tega spodnjega dela Prekmurja. Prav pa bi bilo, da bi Turnišče postalo tudi šolsko središče Za svoj okoliš, toda ne v teh zgodovinskih zgradbah. Turniščani smo pripravljeni dati od sebe vse kar je le v naših močeh, vsega pa tudi ne zmoremo. O naši pripravljenosti priča opeka, številni prevozi itd., kar že čaka. Število šoloobveznih otrok v našem okolišu je tolikšno, da nas ob vsem tem po tolikih letih upravičeno vznemirja skrb: kako bo z našo šolo?
FR, Turnišče
V bodoče — vso skrb socialistični obrti v mestu
Primerjava 19 socialističnih obratov napram 167 privatnim nam marsikaj pove. Socialistična obrt je v nazadovanju, privatna pa v porastu. Vzroki za to so kaj preprosti. Nekaj od teh jih bomo našteli. Okrajni družbeni plan v minulem letu ni določal nobenih investicij za razvoj socialistične obrti, res je tudi, da delovni kolektivi v neredkih primerih niso pokazali resne volje za večjo storilnost in znižanje proizvodnih stroškov. Po drugi strani pa se privatni obrtniki trudijo povečati storilnost, imajo najboljše lokale, poleg tega pa se na vse pretege branijo obveznosti do skupnosti.
Kako je s tem v Murski Soboti, naj navedemo samo en primer: V mestni parni pekarni je bilo leta 1953 zaposlenih 10 oseb, ki so dosegle letni promet 9,200.000 din. V minulem letu (1954) je imela pekarna prav toliko zaposlenih, v 10 mesecih pa so dosegli komaj 4,899.000 dinarjev prometa. V parni pekarni II. so bile v letu 1953 zaposlene štiri osebe, ki so dosegle 4,743.000 din prometa, lani pa je pet zaposlenih doseglo komaj 2,700.000 din. Kje so vzroki, da so ljudje v minulem letu skoraj za 50 % zmanjšali proizvodnjo in promet? Nizka delovna storilnost, morda pa tudi težnja po privatni pekarni? Kdo ve? Sedaj pa vzemimo primer privatnega peka K. Omenjeni je v letu 1955 kupil pri nekem podjetju za 2,481.000 din moke, parna pekarna II. pa za 2,426.000 din. Pek K. je delal z dvemi močmi, parna pekarna II. s štirimi. V minulem letu je pek K. kupil pri podjetju za 1,744.000 din moke, parna pekarna II. za 1,439.000 din. Pek K. je prijavil leta 1953 2,904.000 din
prometa, 250.000 din dohodka, od česar mu je bil odmerjen davek 116.877 din. V minulem letu (1954) je prijavil 1,623.000 din prometa in 220.000 din dohodkov, od česar je
plačal 81.505 din davka. To pa je bilo le prijavljeno blago (moka), ki jo je kupil pri podjetju »Potrošniko, dočim trgovinski inšpekcija ugotavlja, da je K. kupoval moko tudi pri kmetovalcih. Sedaj pa še to: Pek K. je imel v 1954. letu 81.505 din davka, parna pekarna II., ki je
in tudi sami delamo kolikor moremo, da bi zgradili o Turnišču novo šolsko poslopje. Opravili smo že mnogo delovnih ur in že pred leti pripravili les, lani pa smo izdelali okrog 100.000 kosov zidne opeke, ki zdaj sameva pod streho in čaka, kdaj jo bo kdo uporabil.
Smatram, da je gradnja šole v Turnišču že tako potrebna zadeva, da ne more biti več samo skrb Turniščanov. Poglejmo, kaka so dejstva.
Učilnice imamo v gostilniških prostorih in to takih, ki so verjetno že trikrat obhajali zlati jubilej. Drugi del šole pa je d samostanu, ki nosi letnico 1675 (ni znano, če je bil
Sobota — metropola Prekmurja
Kako so gospodarili
v radenski občini
Štirje sveti pri občinskem ljudskem odboru so bili lani dokaj delavni.
Največ dela je imel gotovo svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko. Tudi razprave na osmih sejah tega sveta pričajo o tem. Žal pa zaradi finančnih težav, to velja tudi za ostale svete, niso mogli ustreči vsem, ki so iskali pri svetu podpore in pomoči, kar pa ne zmanjšuje dela in uspehov tega sveta. S takim delom in v okviru proračunskih možnosti, ki kažejo za letos bolje, bodo tudi uspehi sveta za zdravstvo gotovo še večji.
Svet za prosveto je med letom mnogo razpravljal o družbenem upravljanju v šolstvu, pa tudi prireditve v okviru prvega občinskega praznika in dvajsetletnice »Ljudske pravice« so mu dale precej dela. Pri Kapeli, v Radencih in Murščaku so šolski odbori že začeli z delom. V teh krajih so v zimskem času tudi kmetijsko-gospodarski in zdravstveni tečaji. Obiskuje jih kakih 80 mladih ljudi, ki kažejo precejšnje zanimanje za tako izobraževanje. Kulturnoprosvetna komisija pa skrbi za razna predavanja ljudske univerze. Na področju občine so tri šole, vendar je osemletka pri Kapeli v zelo slabem stanju. Tu bodo potrebna sredstva za najnujnejša popravila, gradnji nove šole, o čemer se je svoj-
Najboljša rešitev bi gotovo bila v čas že govorilo.
Svet za komunalne zadeve je ob znatni podpori OLO izvedel v lanskem letu elektrifikacijo v Murščaku (predvidevajo tudi vodovod), dalje kanalizacijo v Radencih in še nekaj večjih in manjših del. Najpomembnejša pridobitev v lanskem letu pa je gotovo nova železniška postaja v Hrastju-Moti. Pri gradnji postajnega poslopja je okoliško prebivalstvo opravilo mnogo prostovoljnih delovnih ur, ki si tudi zdaj želi, da bi postaja čimprej popolnoma zaživela. S samim poslopjem še ni ustreženo vsem željam in potrebam okoliškega prebivalstva.
Svet za gospodarstvo je imel precej posla s popravilom občinskih cest in gozdnih poti. Občinski ljudski odbor je tu prispeval precejšnje zneske. Največje zlo v občini pa je še vedno nedograjeni zadružni dom v Radencih. Obč. LO je v zadnjem hipu dobil nekaj sredstev zanj, tako da bo vsaj pod streho čez zimo. Nova sredstva za dokončno ureditev doma pa bo treba čimprej dobiti in urediti dom tako, kot se spodobi. Upajmo, da bo Občinskemu LO v novem letu to uspelo.	Ika
Še o komunah v ljutomerskem okraju
in o zvezi komun v Obmurju
Tovariš urednik!
V zadnjem dopisu, ki sem ga poslal našemu listu in mariborskemu Večeru pod naslovom »Prvi predlog o oblikah komun v ljutomerskem okraju«, je bila med drugim sledeča vsebina:
Kako je z zvezo komun ?
Doslej še nismo zavzeli nikakega stališča do bodoče zveze komun. Kot je znano bo zveza komun v Mariboru, vendar pa za vso pokrajno vzhodno od Maribora pa do madžarske meje še ni razčiščeno, kako se bo zveza organizirala in kje bo njen sedež. Vendar pa je precej razlogov, in to predvsem gospodarskih, ki vzbujajo pr naših ljudeh težnjo po prikjučitvi k zvezi komun v Mariboru. Tako je na primer okraj Maribor okolica podprl elektrifikacjo vasi z znatnimi sredstvi med tem ko smo pri nas delali skoraj brez vsake pomoči družbe. Isti okraj je tudi subvencioniral kmete pri gradnji gnojničnih jam, tako da stane v njhovem okraju 1 kg cementa le 7 din, medtem ko je pri nas po 21 dinarjev.
Če pa se misli osnovati zveza komun v Murski Soboti ali kje drugod, kamor naj bi bili vključeni tudi naš kraji, potem je treba hkrati razpravljati tudi o gospodarskem razvoju teh nerazvitih področij. Brez take razprave in brez določenih jamstev za vzdrževanje morebiti pasivne zveze komun ter jamstev za gospodarski razvoj teh krajev bo volilce težko odvrniti od tega, da se priključijo gospodarsko močni zvezi komun.
Vprašanje zveze komun pa se sedaj za te predele, ko nameravajo tudi v Ptuju osnovati zvezo, postavlja seveda drugače. Vendar bo kljub temu treba verjetno ustanoviti še eno zvezo komun vzhodno od Drave.
To seveda še ni rešeno in moramo še počakati, da bomo potem lahko pričeli z razpravo tudi o sedežu zveze komun na tem področju. Zato se je še prezgodaj postavljati na stališče, kateri zvezi komun se naj priključi katera naših bodočih komun. O tem se bomo lahko odločili potem ko nam bodo znani vsi sedeži bodočih komunalnih zvez in ostala vprašanja v zvezi s tem. To pa bo verjetno še v teku zime.
Z gornjo vsebino se, kakor sem slišal, nekateri tovariši ne strinjajo in z ozirom na to mi dovolite, da stvar nekoliko pojasnim. Osebno smatram, da reka Mura ni nikakšna naravna meja temveč umetna. Mejo
na Muri so ustvarili zasužnjevalci našega naroda o stari Avstriji in Madžarski in zato ta naravna meja spada prav tako v staro šaro kot rajnka Avstroogrske. Stara Jugoslavija je imela zopet svoje interese in je zato podpirala nemogoč odnos nekaterih, takozvanih štajerskih veljakov do Prekmurja in do prekmurskih delovnih Ijudi. Vse to mora sedaj d pogojih socialističnega razvoja nujno odpasti. Zaradi tega sem mnenja, da bi bilo koristno pri predstoječi upravno teritorialni razdelitvi izbrisati Muro kot mejo, tako kot mejo med komunami kakor kot mejo med zvezami komun.
Tako mislim jaz o tem vprašanju in tudi drugače nisem mislil, ko sem pisal zadnji članek.
Bogomir Verdev
Testi iz Lendave
V minulem tednu je bilo v okviru Ljudske univerze na sporedu predavanje »Izkoriščanje električne energije iz zemeljskega plina«. Predaval je ing. Franc Gal iz Lendave v slovenskem in madžarskem jeziku, žal pa je tudi tokrat bila udeležba zelo slaba.
Združenje rezervnih oficirjev v Lendavi je organiziralo šoferski tečaj, ki ga bo obiskovalo okoli 40 to-
varišev. Priključili so se jim tudi aktivni tovariši tukajšnje pogranične edinice. Izvedbo je finančno podprl tudi OLO v Soboti.
DPD Svoboda je pripravilo za silvestrovanje v dvorani Nafte bogat zabaven spored. Veseli večer, ki je bil prvi pri nas, je dobro uspel in so bili številni gledalci zelo zadovoljni.	-ce .
2
»OBMURSKI TEDNIK«
Nad 4.000 cicibanov in pionirjev
radgonskega okoliša je razveselil Dedek Mraz ob novoletni jelki
Dedek Mraz in z njim številni otroci so praznovali Novoletno jelko v G. Radgoni tokrat prav prisrčno. Skoraj celi teden je trajal spored, ki so ga pripravili učenci nižje gimnazije.
Za uvod v praznovanje je nastopila dramatska sekcija pionirskega odreda nižje gimnazije z Goljevo pravljično igrico Jurček, ki jo je ljubko zrežirala tov. Hojsova in žela z njo veliko priznanje. Igrico so si ogledali tudi učenci osnovnih šol iz G. Radgone, Orehovec in Ščavnice, ki so bili gostje pionirjev iz gimnazije. Igrica je uspela prav lepo in nekateri mladi igralci so se pokazali že kot pravi mojstri. Pravzaprav je bila z Jurčkom otvorjena v G. Radgoni gledališka sezona, saj do sedaj pri nas še nismo videli radgonskih igralcev. Omenjena igrica je šla čez oder trikrat in so dvorano vsakikrat napolnili majhni in veliki gledalci do zadnjega kotička.
Prav tako dobro sta bila obiskana dva vesela pionirska popoldneva, kjer so pod vodstvom Snežaka razdirali nastopajoči cicibani in gimnazijci zabavne in vesele. Posebno pozornost je zbujal marsovec Muki, deklamator Pepček in Sneguljčica s palčki. Vsekakor je bil popoldan za radgonske pionirje in za majhne goste iz Orehovec zanimiv in zabaven.
Višek praznovanja pa je prinesel Dedek Mraz v igrici »Dedek Mraz tudi teh ni pozabil«. Kako globoko so se oddahnili majhni cicibani, ko so zagledali na odru Dedka Mraza, na katerega so mislili vso leto. Kljub čakanju več kot poldrugo uro, kar ne bi bilo potrebno, če bi nekateri tovariši z večjim razumevanjem gledali na naše najmanjše, se je končno Dedek le prismejal oblit z lučjo na oder. Ta dan je moral Dedek Mraz trikrat pozdraviti radgonske pionirje in cicibane. Saj je bilo tudi za cele tri dvorane veselega živžava in vse je moral obdariti ljubezniv stari znanec.
Da se je mogel Dedek Mraz tokrat tako imenitno odrezati v G. Radgoni, gre seveda glavna zasluga radgonskim podjetjem, ki so se letos bolj kot kdajkoli preje spomnili svojih mladih tovarišev z lepimi gmotnimi prispevki. Največ je dalo radgonsko vinogradniško gospodarstvo in to 65.000 dinarjev. Na radgonske cicibane in pionirje ni pozabila seveda zopet radgonska opekarna, ki neprestano daje, če le more, lepe vsote za pomoč najbolj potrebnim. Z isto ljubeznijo so dajala še druga podjetja, med katerimi je treba še omeniti Trgovsko podjetje, Kmetijsko zadrugo, Vinarsko zadrugo, Klavnico in še druge. Hvaležni pionirji so se vsem podjetjem lepo zahvalili in jim želeli za novo leto mnogo uspehov pri den.
Posebne zasluge za lepo izveden praznik Novoletne jelke, predvsem kar zadeva gmotno plat, so imeli vrli člani Društva prijateljev mladine, med katerimi so bili najbolj prizadevni tov. Vodenikova, tov. Zdovčeva. tov. Strahova in tov. Kocuvan. Tudi tem se pionirji toplo zahvaljujejo in se priporočajo že sedaj za prihodnje leto.
Kratkomalo: praznovanje Novoletne jelke je bilo letos kaj uspešno, saj je bilo v celoti vprizorjenih v 1 tednu 8 prireditev ki si jih je ogledalo nad 4000 pionirjev, Dedek Mraz pa je imel tudi tako nabasan koš kot le redko.	-rko
Ljutomer
Lepaki so vabili in vabila je reklama v časopisu — udeležencem silvestrovanja bomo nudili obilo zabave, šaljivi spored itd. Uspeh ni izostal, ljudi je bilo toliko, da je bil vsak prostor dragocen. Toda sledilo je razočaranje — šaljivega, zabavnega sporeda ni bilo, če izvzamemo kroniko, ki pa ni dosegla pravega učinka.
Morda ni vredno pisati o tem, opozoriti pa hočem le na nekaj. Čestokrat govorimo in objavljamo podobne prireditve — ostane pa vse le na lepakih in vabilih. Ali res ne bi zmogli tudi v Ljutomeru enkrat resnične zabavne prireditve z godbo in plesom, ne pa samo ples?	-ok
Tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 9. januarja — Julijan Ponedeljek, 10. januarja — Viljem Torek, H. januarja — Pavlin Sreda, 12. januarja — Tatjana Četrtek, 15. januarja — Veronika Petek, 14. januarja — Srečko Sobota, 15. januarja — Pavel
Lunine mene: 8. januarja ob 15. uri 44 m. — Ščip; 15. januarja ob 25. uri 15 m. — zadnji krajec.
Gibanje sonca: 11. januarja vzhaja ob 7.45 uri, zahaja ob 16.57 uri, dolžina dneva 8 ur 54 minut.
SPOMINSKI DNEVI
9.	1856. — Rojen v Globokem pri Rimskih Toplicah pesnik Anton Aškerc.
10.	1920. — Začetek Društva narodov.
12. 1942. — Začetek ӀӀ. sovražne ofenzive proti NOV.
15. 1945. — Aretacije v Prekmurju. Ujeta partizanka Slava Mihelič in obveščevalec Talanyi Franc-Očka.
KINO
»PARK« MURSKA SOBOTA — od 7. do 9. januarja ameriški barvni film »Rdeči gusar«-— od 11. do 15. januarja angleški film »Vlomilec« in od 14. do 16. januarja ameriški barvni kovbojski film »Obzorja na zahodu«.
LENDAVA — od 7. do 9. januarja argentinska psihološka drama »Onečaščena« — od 11. do 12. januarja ameriška ljubavna drama »Glas v viharju« — od 14. do 16. jan. francoska komedija »Državni sovražnik št. 1«.
ČEPINCI — 9. januarja francoski zabavni film »Tone in Tončka«.
GRAD — 9. januarja francoski film »Mesečnik Bonifacij«.
SLATINA RADENCI — 8. in 9. januarja ameriški film »Rdečelaska in kovboj«
—	15. in 16. januarja ameriški barvni film »Na otoku s teboj«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 8. in 9. januarja ameriški glasbeni film »Veliki Caruso« — 12. januarja ameriška kriminalna drama »Trinajsto pismo« — 15. in 16. januarja ameriška ljubavna drama »Njeno maščevanje«.
RADGONA — 8. in 9. januarja ameriški film »Cyrano de Bergerac« — 12. januarja ameriški film »Rdeči znak hrabrosti«
—	15. in 16. januarja ameriški film »Skrivno življenje W. Mitty-a«.
IN 1.500 V LENDAVI...
V Lendavi so se za letošnjo Novoletno jelko res dobro popravili. Lendavčani pravijo, da kaj takega še ne pomnijo, saj je sprehod Dedka skozi mesto razveselil mlado in staro. Skoda le, da ni bilo snega, ki so si ga vsi tako želeli, še posebno oni, ki so k tako dobri izvedbi največ prispevali. Že nekaj dni pred prihodom Dedka v Lendavo so v sredini mesta postavili lepo jelko, ki je žarela v raznovrstnih barvah vso noč.
Napočil je tudi dan, ko je lendavske pionirje, cicibane in ostalo mladino obiskal Dedek Mraz. Skozi mesto se je pripeljal na kočiji, okoli njega pa so bile lepo oblečene snežinke. Na drugem vozu so bile gozdne živali, ki so ga spremljale skozi mesto. To je bilo nepozabno doživetje za vse naše malčke. Dedka Mraza pa je spremljala skozi mesto tudi godba na pihala in okoli 700 mladih ljudi. Na ulicah so se zbrali tudi številni Lendavčani, ki so prireditev dobro ocenili. Dedek Mraz se je peljal skozi mesto proti naselju Lendava-Nafta, se ustavil v dvorani in si. ogledal mladinsko igro, ki jo je pripravilo društvo prijate-
ljev mladine. Po prireditvi so vsi šolarji sprejeli od dedka Mraza darila. Za mladino nižje gimnazije v Lendavi pa je društvo prijateljev mladine priredilo čajanko.
Dedek Mraz je obiskal tudi pionirje in cicibane v Dolgi vasi in v lendavskem otroškem vrtcu. Posebno lepo je bil sprejet med najmlajšimi v vrtcu.
Za uspele prireditve ob Novoletni jelki zasluži pobudo in priznanje Društvo prijateljev mladine v Lendavi, še posebno pa tovarišica Lindičeva in tovariš Lojze Štefanič, ki sta delala največ na tem, da so prireditve tako lepo uspele.	-če
IVANJKOVCI
Dedek Mraz je obiskal tudi naše malčke ter jih obdaril v Runču, Ivanjkovcih, Strezetini in Jeruzalemu. V Ivanjkovcih so bili Dedkovega obiska deležni tudi najmlajši — cicibančki, kar bo treba upoštevati tudi v bodoče.
NA GORIČKEM...
Dedek Mraz ni pozabil svojih cicibanov, pionirjev in tudi ostalih pri Gradu! K nam je prišel v četrtek popoldne. Z njim so bili tudi zajčki, palčki in vile. Toda vsega mi nismo videli, ker se mu je še naprej mudilo. Skupno smo ga pričakali v zadružni dvorani, kjer smo ob lepi novoletni jelki poslušali pravljice in uganke, dokler ni prišel Dedek Mraz. O, kako je bil lep! Kakšen debeli kožuh je imel, belo, dolgo brado in toplo kapo! Z njim sta bila dva zajčka, ki sta mu nosila debelo knjigo, kjer je imel zapisane vse dobre in slabe učence. Toda imel je tudi poln koš daril, ki jih je vsem razdelil, še starejšim, tudi tovarišem učiteljem je nekaj prinesel. Kar precej dolgo je bil pri nas. Ko pa nam je razdelil vsa da-
rila, ki jih je pripeljal na svojih kočijah, pa se je poslovil od nas. Na koncu smo mu obljubili, da se bomo pridno učili in ubogali starše, on pa nam je še dejal, da nas bo drugo leto spet obiskal.
Se enkrat se mu res lepo zahvaljujemo za darove!
Cicibani in pionirji pri Gradu
Nikjer ni zapisano, da je to bilo v Radgoni, lahko pa je bilo
Trgovska morala, to je nekaj, kar našim trgovskim podjetjem v obilici primanjkuje. Ta vrsta morale ni posebne pasme in jo je kaj lahko spraviti v sklad z običajnim pojmom morale, kot, n. pr. ne kradi, ne laži in podobno. Toda naše trgovine, prosim lepo, ne vse, so kaj malo založene s to zadevo. Govorim, oprostite, prosim, iz gornjega konca ljutomerskega okraja! Recimo: greš v neko trgovino, pa naj bo tudi to KZ, in naročiš za svoje zimske potrebe takšno in takšno robo o obliki krompirja, ko-
ruze, orehov itd. In, ko povsod zmanjka te robe, ti ta slavna KZ še bolj slavno sporoči, da je na tvojo naročilo pozabila in ti v zameno za vse pošlje zelja, ki ga sploh ne potrebuješ in med, ki je bolj podoben skisani medici kot medu.
In greš, n. pr. v kakšno trgovino, pa naj bo to tudi KZ, in povprašaš po orehih, kajti na tabli zunaj piše, da jih odkupujejo, recimo, po ŠO din, in ti svečano odgovorijo, da orehov sploh ne prodajajo in da je ta plakat o orehih obešen pred orati le za okrasek trgovini. In kar je povsem v skladu s trgovsko moralo, zveš Čez kakšen mesec, da o taisti trgovini, pa naj bo to tudi KZ, prodajajo taiste orehe po 150 din, ki jih o sezoni sploh ni bilo mogoče dobiti. Da, to je pristna in nepotvorjena trgovska morala onih trgovskih genijev, ki še nikoli niso slišali o trgovski morali.
Pa nakupuješ v jeseni jabolka. Za zimo jih je treba, ker je to zaloga
vseh vrst in pasem vitaminov, ki jih ne premore niti kislo zelje. Od tu in od tam slišiš, da raste cena jabolkam bolj kot gobe. In greš o trgovino, pa naj bo tudi to KZ, in ti ljubko odgovorijo, da še zanje ne vedo cene. In da naj se vrnem Čez 14 dni. Pa ti niti najmanj sramežljivo takrat sporočijo, da so že jabolka po 35 dinarjev in da je to pravzaprav smešna cena, saj jih n. pr. prodajajo na severnem tečaju že po 40 dinarjev. Da naj se kar ponujam, sicer bo zaloga pošla in da severni tečaj ne leži kar tam za prvim oglom. Seveda je treba tu še reči, da jih je ta trgovina, pa naj bo tudi KZ, odkupovala od kmetov po 20 dinarjev. Seveda so te besede malo pozne! Pa naj bo za bodoče, saj je trgovska morala uporabna tudi za poper in kolomaz! Da vidite, to vse je trgovska morala in upajmo, da bo še naprej dobro uspevala! Novo leto je mlado in vseh želja polno!
-rko
Pri Gradu so vedro pričakali novo leto
Na silvestrovanje pri Gradu so se že dolgo pripravljali. Res je končno prišel zadnji dan starega leta. Okrog zadružnega doma pa je bilo vse živo. Eni so nosili mize, drugi to in ono. Vse se je na veliko pripravljalo. Tudi muzikantje so bili ob pravem času na svojem mestu. Kmalu je bila dvorana tako polna, da ni bilo prostora za vse.
Tudi na »Bar« niso pozabili. Bil je lepo okrašen, da se je človek v njem kar drugače počutil. Tudi ozvočenje je biIo v baru posebno. Tam so igrali na plošče, medtem ko so bili v dvorani muzikantje.
Pa še nekaj nas je presenetilo! Učiteljstvo je pripravilo več šaljivih točk, da smo se prav pošteno nasmejali. Tudi šaljivo pošto so pripravili učitelji. Res se je vsepovsod videlo, da je silvestrovanje priredilo KUD. Ob polnoči pa se je Staro leto poslovilo in ko je ura odbila dvanajst, je prišla mala deklica, ki je nosila letnico novega leta 1955 ter voščila srečno Novo leto v obliki pesmice.
Nekaj trenutkov pozneje je bilo žrebanje srečolova.
Takih prireditev kot je bilo Silvestrovanje si pri Gradu želimo še več! -M
BODONCI
30. decembra 1954 so pionirji in pionirke osnovne šole v Bodoncih družno s svojimi roditelji praznovali Novoletno jelko. Za ta svoj praznik so pionirji priredili igrico v dveh slikah »Novoletno darilo«, v kateri so nastopili najboljši člani dramskega krožka. Pionirji in pionirke nižjih razredov pa so zapeli nekaj šolskih pesmic.
Največje veselje je napočilo med pionirji in cicibani, ko je prišel mednje Dedek Mraz z darili. Obdaroval je pridne in poredne z jabolki, bonboni in slaščicami. Dobili so tudi šolske stvari: svinčnike, peresnike in gumice. Socialno šibkim otrokom pa je občinski odbor RK podelil obleke.
Pionirske proslave pa so se udeležili tudi odrasli mladinci in mladinke predvojaške vzgoje, slušatelji kmetijske gosp. šole ter predstavniki množičnih organizacij.
BOREJCI
Čeprav se bolj poredkoma oglašamo v našem listu, ne moremo reči, da ne delamo v naši vasi.
V lanskem letu smo dobili elektriko, sicer že na pomlad, toda z jesenjo se je razpredla skozi našo vas še ulična razsvetljava. Danes žari v nočeh kar dvanajst žarnic, stalo pa nas je to okrog 150.000 dinarjev.
MAU OGLASI
ZADRUŽNO GOSTILNO v Rakičanu — damo v najem. Interesenti naj se javijo do 31. I. 1955 na upravi Kmetijske zadruge v Murski Soboti.
POSESTVO z vsemi kulturami in novozgrajeno hišo v okolici Maribora, prodam za 600.000.— din. Pepelnik Anton, Vukovski dol 45, p. Jarenina.
VINOGRADNIŠKO KOLJE, kostanjeve ali akacijeve stebre in hmeljevke kupimo. — Zadružno kmetijsko posestvo Jarenina pri Mariboru;
ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50.— din, Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
V SLUŽBO SPREJMEMO 2 uslužbenca za interno administrativno delo. Pogoji: Dokončana popolna srednja šola ali dokončana nižja gimnazija z večletno prakso v administrativni ali knjigovodski službi.
DOZ Murska Sobota
Rojstva, poroke, smrti
V okraju Ljutomer je bilo novembra rojenih 65 otrok; od tega 26 dečkov in 37 deklic.
Antonija Serec iz Črne, občina Apače, je rodila desetič: Katarina Hlebec s Koga je rodila trinajstič.
33-letna Frančiška Bernard iz Drobtinec, občina Apače, je pri petem porodu rodila dva dečka; 38-letna Terezija Hamler iz Zbigovec, občina Radgona, je pri šestem porodu rodila dve deklici.
Poročilo se je 60 parov
V	novembru je umrlo 42 oseb; od tega 22 moških in 20 žensk. V starosti do enega leta je umrl 1 otrok.
Nasilna smrt je doletela 31-letnega Janeza Pučka z Runča. Naredil je samomor z obešenjem. Do tega ga je privedel prepir s starši. — 52-letni Marko Slavič iz Ključarevec pri Ljutomeru se je obesil. Vzrok njegove smrti so bili družinski prepiri in v zvezi z njimi duševna zmedenost. — Enoletni otrok Milan Korper s Slamnjaka se je zadušil v stanovanju. Njegova mati je naložila surova drva v štedilnik, da bi se posušila, otroka zaprla v stanovanje in odšla. V sobi se je sčasoma nabralo toliko dima, da je bilo to usodno za življenje malčka.
Iz drugih okrajev se je v ljutomerski okraj priselilo 91 oseb, iz drugih republik
13	oseb in iz inozemstva 1 oseba; odselilo pa se je v druge okraje 110 oseb in v druge republike 9 oseb. Izselilo se je potemtakem
14	oseb več kot priselilo.	F. K.
Okrajna gasilska zveza v Murki Soboti obvešča:
Konzultacije: Vabimo vse gasilske podčastnike, da se pripravijo na konzultacije (strokovne razgovore), katere bomo sklicali proti koncu tega meseca.
ӀӀӀ. podčastniški tečaj se bo pričel v sredo, 12. januarja 1955 ob 8. uri. Tečajniki naj prinesejo v šolo razen osebne opreme po možnosti še copate.
Gasilski koledar 1955: Gasilski koledarčki so prispeli, vabimo društva, da jih čimprej dvignejo. Naj ne bo društva brez tega vsebinsko bogatega koledarja.
OBČNI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV:
V ponedeljek dne 17. t. m. ob 14. uri: V. Gomila, G. Moravci in Suhi vrh; ob 19. uri: Tešanovci, Moravci in Martjanci.
V	sredo dne 19. t. m. ob 9. uri: Ženavlje, Lucova in Petrovci; ob 13. uri: Neradnovci, Šulinci, Stanjevci.
V	četrtek dne 20. t. m. ob 14. uri: Poznanovci, Prosečka vas, Otovci in Vidonci.
V	soboto dne 22. t. m. ob 14. uri: Bogojina, Bukovnica, Filovci in Ivanci.
V nedeljo dne 23. t. m. ob 14. uri: Lipovci, Beltinci, Gančani, Lipa in Bratonci.
V torek dne 25. t. m. ob 18. uri: Melinci, Ižakovci, Dokležovje in Bakovci.
V petek dne 28. t. m. ob 9. uri: V. Dolenci, M. Dolenci, Čepinci; ob 13. uri: Šalovci, Budinci in Mrakovci.
V	nedeljo dne 30. t. m. ob 14. uri: Vaneča, Bokreči in Dolina.
V ponedeljek dne 31. t. m. ob 14. uri: Tvrdkova Boreča in Martinje.
Dere majo norci peneze, te pametni tržijo. — To se je vidlo etan, dere je pribuna v Lotmerk nekši toti terjater tijantan z Marpurga. Zmiron, če čüjen ali viden ge toto ime, se spotin ovega terjatra, kerega nan nedužnin dedon zaigrajo naše blažene Ferunike, či smo se gda ge malo duže zamidili, pa nas terjajo za peneze, kerih najnč več nimamo. Pr toten no oven terjatri je pač zmiron nešče, keri, kak pravijo, gorplačüvle. Tak se je zgodilo tudi Lotmeržancon, čiglih se fsi inači za jako pametne držijo. Najprle jin je nekši Boži s še bole pametnega Marpruga kumaj dopoveda, ka je toti toti terjater ne ovi toti terjater, keri je etan poleti tűdi po naših krajih fal špajse no nerodne plese vünseka. Toga najnč nebi bilo treba praviti, ven so to Lotmeržanci že pri kasi opčütili, dere so platili za ovi toti terjater 50 dinarof, za totega totega pa 80. Razloček je resen mali, pr 400 lidéh pa ga je že za 12 jezerakof. Zato pa je Pohorski Tijek lidí jako fajn pozdrava. Reka je, ka je Lotmeržancon gvišno leži kak jemi, ven pre glejajo zaj samo en tumasti ksiht, un pa more teko tumastih ksihtof glejali. Meni se je zdelo, ka se je po toten resen dühoviten guči neštrnimi jegof ksiht še podugša, posebno pa, dere je spozna, ka sta si ovi toti terjater no toti toti terjater itak malo v rodi, bar kak vrag no zlodi, ven je toti Tijek bija tudi ovi Gobanski Tunck, keri se je že etan poleti z lidi norčka. Potlan sta te Tunekof Tijek no Štef zlüščila nekaj svojih špajsof. samo ka so bili neštrni že jako pisnivi. Vožja na urlaup se nan je tak hajd-hajd
dopala, pr pesmi od oštarijskega regresa pa smo se spotili, ka bi tűdi toti toti smeja regres davati, ven je fse drűgo bilo tak bole šilhavo, čiglih je bogi Boži s svojoj kvečoj no ropčekon tüdi coprati poskuša. Drűgi den sen te Čüja, ka so lidje tan f Soboti tűdi tak mislili, samo f cajtingah se je inači pisalo ...
Ja, ja, terjater je pač zmiron no pofsodik draga reč tak kak pač fse, kaj je nobl no fajn. Glih tak je z lotmerškimi najlonskimi lüčmi, pot kerimi se najlonske štünfe na naših pucah še bole bliskajo kak dozdaj, pa tűdi z neštrnimi lotmerškimi keblačami, f kerih se je etan zablisnilo, kak bi bilo dobro, si za plese muziko tan z gospodično Marpruga zaferemati — lani pa so si še terentali, ka je pre fsakša dumaja muzika bolša kak kera lücka, pa so celo že vučenskega Lebara dumu nagajali. S prvoj mu-
zikoj — za ples televadcof — so še trufili, drüga pa je delala celo vüro duge durhmarše, ka so si bogi polski planinari skoro nogače znücali. Posebno fajn terjater je bija, dere so divji igrci pohlevno Češeno Marijo zapopevali. — Najlonski blisk je tresna tüdi f tiste možgane, keri so se na zimo spotili, ka bi bilo dobro, kino operirati, stole vjen tepacirati no karte malo papricirati. Na toti nezgrüntano pametni glas so se genoli neki drűgi rekši, zaj je bar denok enok prilika, ka pokažejo terjaterski lidje, kaj znajo. Záto se že tak pridno vičijo, ka so jin štacünari kumaj z eno igro naprejvujšli. Tak se te ali Lotmeržancon v novem leti še dosta terjatra obečavle. Neki pa si terjater tűdi duma napravijo, na priliko štuntnari tan v novi Mrkürovi küči. Materijal jih je skoro nič ne košta: v nove angleške hajzle so nametali fse, kaj f kühji ostane, no še
nekaj smeti, te pa jin je rjavi deš s stropa teka, štuntnarce no štuntnari pa so si zapopevali takšo lűštno opero, ka je hrüm po celen placi leta. Dekoracijo na stropi no stenah so si neki pršparali — za nove igre v noven leti. Terjater igrajo fčasih tűdi tan, ge fsakši den najvekši lotmerški manternik: fküper pridejo — na noven keglišči ali k regal išči blüzik bistre vodé. Manternikon pomagajo pre tüdi jihove manternice, či že ne na kregališči ali f piféti, te pa duma. Najbole zmantranin kühajo za zajtrk žüpo brümbovico s faloti notri. Ne brfimbajo pa za terjater samo kreglaške ženske, tűdi ge indi majo to slabo navado, tak na priliko je brümba derektor opčinski žage tan f Koračicah, dere so jemi prnesli letigimacijo socialistične zveze delovnih lidí — morti zavogo toga, ka pač ne špila delovnega človeka. Poglejati bi si moga tan blüzik pri K o s t a j i školare. Dere so etan za športni den nosili drva za svoje vičiteli no vičitelice, so ne delali nibenega terjatra, so nič ne brümbali, ven so se gibali na frišken lüft!, znali pa so tüdi, ka jihove tovarišice v nobl najlonskih štünfah rado Zebe te pa še rajši kak terjater zaigrajo.
Skoro bi zavolo totega terjatra, najlonskih lüči no štfinf, pa tüdi zavolo divje marpruške muzike, angleških hajzlof no domačega kregališča pozaba, ka smo se že v novo leto zapelali. Ka bi fsi fküper furali pujen dae pres vekega terjatra no kregajo — to vošči fsen prijatlon totih cajting
vüjec Balaš.
»OBMURSKI TEDNIK.
3
SEJMI
Okraj Murska Sobota: Beltinci v sredo 12. januarja svinjski sejem; Bogojina v torek 11. januarja živinski sejem; Črensovci v četrtek 13. januarja živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek 10. januarja svinjski sejem; Gornji Petrovci v ponedeljek 10. januarja živinski sejem; G. Slaveča v torek 11. januarja živinski sejem; Lendava v torek H. januarja živinski sejem; Puconci v sredo 12. januarja živinski sejem; Turnišče v četrtek 14. januarja svinjski sejem.
Ob obisku predsednika republike Tita v Indiji in Burmi
O dveh daljnih deželah,
ki sta nam vendarle blizu
Predsednik republike Josip Broš Tito je danes prispel na uradni obisk v Burmo. Tudi ta dežela mu je pripravila prisrčen sprejem, saj vidijo Burmanci v visokem gostu herojskega borca za svobodo in neodvisnost ter mir v svetu. V Rangunu, glavnem mestu Burme, je bila odprta razstava o boju narodov FLRJ za svojo neodvisnost. Že vse dni predsednikovega obiska v Indiji so burmanski časopisi obširno poročali o predsednikovem bivanju v Aziji in posvečali uvodnike njegovemu prihodu v Burmo.
V	francoskem
časopisu
»Preuves« je poznavalec burmanskih razmer Francois Bondy napisal daljšo razpravo o Burmi. Med drugim v tej razpravi pravi: »Jugoslavija je Burmance vedno zelo zanimala. Tudi zvezna burmanska ustava je vzela za osnovo jugoslovansko.«
Ko je pred leti poslal U Nu, predsednik burmanske vlade, maršalu Titu v dar neko knjigo, je vpisal vanjo sledeče posvetilo: »Velikemu heroju Titu — s spoštovanjem — U Nu.«
Težko bi bilo našteti vse manifestacije burmansko - Jugoslovanskega prijateljstva v zadnjih letih.
Pred nekaj dnevi je U Nu dejal: »Med Burmo in Jugoslavijo so bili odnosi vedno zelo prisrčni. Zato sem prepričan, da bo obisk maršala Tita v Burmi te prijateljske vezi še utrdil in poglobil.«
PJI - DON - SU - Mjanma - Najngan, to je na burmanščini povedano »Burmanska unija« — ali Burma, kot jo na kratko imenujemo. Površina te dežele je 604.700 kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima 17 milijonov, od tega 2/3 burmancev. Izpod angleške oblasti se je Burma popolnoma osvobodila šele 1948. leta.
Burma je republika. Ima dvodomni sistem: skupščino z 250 poslanci in svet narodov s 125 člani.
V	obeh domovih je zastopanih več strank. Sedanja vlada se upira na Antifašistično ligo narodne osvoboditve, v kateri je najštevilneje zastopana socialistična stranka, ob podpori sindikatov in kmečke zveze. Liga ima v skupščini 180 mandatov, medtem ko jih ima vseh 8 opozicijskih strank skupaj le sedemdeset.
Obdobje do 1948. leta izpolnjuje bogata zgodovina bojev za samostojnost Burme. V tem boju so Burmanci dvakrat menjali gospodarja. Do druge svetovne vojne so bili v Burmi Angleži, leta 1942. pa so jih iz nje izrinili Japonci, ki so v slovi, tem pohodu skozi dežele jugovshodne Azije prodrli prav do indijskih ravnic ob Petorečju.
Čeprav so v začetku mnogi Burmanci mislili, da Japonci prinašajo deželi svobodo, so se kaj kmalu lahko prepričali, da temu ni tuko, da je evropske gospodarje samo zamenjal gospodar iz Azije, ki je kot oni prvi hotel še nadalje izkoriščati burmansko ljudstvo. Zato se je začelo organizirati ilegalno protijaponsko gibanje, ki je postopoma preraslo v oboroženi upor. V tem gibanju je sodeloval tudi U Nu. Ustanovila se je Antifašistična liga svobode, v kateri so sodelovali socialisti, komunisti in nekatere meščanske stranke.
Ko so bili leta 1945 japonski zavojevalci pregnani, so se v Burmo spet vrnili Angleži in zahtevali »svoje pravice«. To je sprožilo val protestov, demostracij in stavk, kar je prisililo Angleže na popuščanje. Predlagali so Burmancem, da bodo postopoma — v roku petih let -dobili samostojnost. Toda z novimi, še silovitejšimi stavkami je ljudstvo ta predlog odbilo.
PRIŠEL JE 4. JANUAR 1948. leta. Ta dan je bila proklamirana popolna neodvisnost Burme. Britanski guverner se je za vedno poslovil in odplul s parnikom »Birmingham« v London. Po ulicah Ranguna -glavnega mesta Burme — pa so navdušeni Burmanci veselo prepevali:
»Dokler bo stal svet — bo ta zemlja naša!«
To je odlomek iz burmanske državne himne.
Neodvisnost seveda še ni pomenila, da so vsi problemi rešeni. Šele takrat so se pokazale težave, ki jih je mlada republika pod vodstvom predsednika republike Ba Uja in predsednika vlade U Naja uspešno rešila in jih še rešuje.
Notranji nemiri so se po 1948. letu še stopnjevali. Uporniki so zasedli mnogo provinc Burmanske unije in so v najkritičnejšem trenutku prodrli prav pred vrata Ranguna. Ti dnevi so bili za mlado republiko nekakšni sprejemni izpit za življe-
nje. In ta izpit je Burma odlično prestala. Čeprav vsi nemiri še niso zadušeni — danes še vedno ni dokončno rešen n. pr. problem čankkajškovih vojakov, ki so se po zlomu kitajske nacionalistične armade zatekli v Burmo in se še danes * zadržujejo v severnih provincah -vendar se je centralna oblast že močno konsolidirala in danes Burma že z velikimi koraki stopa po poti gospodarskega napredka, pri čemer se močno upira na jugoslovanske izkušnje.
Zaradi mnogih skupnih problemov, ki-jih ima z Jugoslavijo, predvsem pa zaradi želje, da se ohrani trajen mir -t- ker le tako bo lahko nemoteno razvijala in krepila svoje gospodarstvo in dvigala blaginjo ljudstva — je razumljivo, da se lahko najde skupni jezik. Zato lahko upravičeno Pričakujemo, da bo obisk predsednika republike Tita v tej prijateljski državi — uspešen.
odkupuje v svojih poslovalnicah in po kmetijskih zadrugah
Nepoškodovano kožo svinje domače bele pasme plača po 200 din za kilogram.
Kmetovalci in delovni kolektivi klavnic — oderite vse prašice in oddajte kože naši industriji, ki vam jih dobro plača!
Obmurski tednik
— naš priljubljeni list
Srečni dobitnik prve nagrade - borec JLA Franc Maršič — nam piše iz Leskovca
Čeprav smo daleč od rodnega kraja in že dalj časa, vedno z veseljem spremljamo dogodke doma, ki nam jih vsak teden prinese naš domači list Obmurski tednik. Tu v Leskovcu nas je več iz ožje domače pokrajine, kot borci JLA pridobivamo znanje, ki ga bomo tudi uporabili za obrambo domovine, če bo kdaj treba. Vsakikrat pa smo veseli, ko nas obišče domači list, saj je v njem vedno dovolj novic. Čeprav dobivamo le en izvod, ga vsi preberemo. Ko prispe, je pri lastniku vedno zbirališče, kjer skupno preberemo najvažnejše, potem pa roma iz roke v roko.
Ko sem pred štirimi tedni reševal križanko, nisem računal na kako nagrado. Ko sem Čez štirinajst dni spet pričakoval časopis, sem že pozabil na križanko. Bil sem na zbornem mestu, ko se mi je vedro nasmejan približal prijatelj rekoč, da mi čestita k sreči. Obenem mi je izročil tudi Obmurski tednik. Komaj sem se znašel ves presenečen, ko mi je pomolil časopis z naslovom na zadnji strani: Nagrada za praznik JLA.
Šele ko sem po prvem presenečenju preletel vse važnejše novice, sem se zamislil ob tej nagradi (ki je obenem nagrada vsem ostalim zvestim bralcem in ljubiteljem Obmurskega tednika o naši enoti) in prišel do zaključka, da je nagrada prišla
o Leskovec pač k borcem JLA, ki zvesto spremljajo domače dogodke. Zato o imenu vseh — najlepša hvala.
Obenem pošiljamo osem našim znancem, prijateljem in svojcem iskrene pozdrave z željo, da bi Prekmurje v novem letu 1955 doseglo kar največ uspehov na poti napredka.
Prisrčno vas pozdravljajo desetarji in borci JLA: F. Maršič, F. Siplič, Š. Kuzma, V. Kiselak, A. Gomboc, E. Grah, J. Tartel, M. Benko, Š. Balažek, H. Vučak, J. Flajšaker in D. Cmor — vsi iz V. P. 5914/11, Leskovac.
Petino vseh hiš v Bratoncih
so zgradili vaščani v letih po osvoboditvi
Ljudje včasih radi grajajo sedanjost, bolj pa hvalijo preteklost. To velja večkrat tudi pri nas. Ne pomislimo pa, kaj se je v zadnjih devetih letih zgradilo samo v naši vasi. Že bežen sprehod skozi vas nam pove, da ljudje tod mirno živijo, delajo in ustvarjajo. V pičlih devetih letih po osvoboditvi je bilo v Bratoncih zgrajenih šestindvajset stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji, mnogi gospodarji pa so dozidali samo gospodarske zgradbe. To nam pove, da je bila petina vseh hiš v naši vasi zgrajena v letih po osvoboditvi, medtem ko je med vojno zrasla ena sama. To ni malo za tako kratek čas, še posebno ne, če pomislimo na vse težave, katerih ni manjkalo pri nas. Vse nove zgradbe so lepe, take kot jih zahteva novi čas; svetle »zračne in velike.
Napredek naše vasi pa se opazi tudi drugod, kar je še pomembnejše. Naši kmetje danes s pridom uporabljajo umetna gnojila, teh med vojno in pred njo niso toliko poznali. Z uporabo umetnih gnojil in smotrnejšim obdelovanjem zemlje se je dvignil pridelek, zboljšala se je kakovost živinske krme in s tem tudi stanje živine same. Pri nas že gojimo boljše pasme živine, čeprav še ne na vseh gospodarstvih.
Toda naša vas raste tudi na kulkulturnoprosvetnem področju. Med množičnimi organizacijami ej delavna predvsem mladinska. Različna predavanja v okviru ljudske univerze dajejo pomemben delež k napredku kraja. Ljudje kažejo čedalje več zanimanja za razne dogodke v svetu, zato radi segajo po knjigah in časopisih. V naši vasi domuje tu-
di radio, odkar imamo električno napeljavo. Skratka: v preteklosti ne moremo najti vsega tega, kar nam je že in nam še nudi sedanjost.
D. A.
Kuzma
12. t. m. je bil t šoli roditeljski sestanek, na katerem so se učitelji in starši pogovorili o dosedanjem delo, težavah in uspehih pri vzgoji otrok. Sestanka se je udeležila večina staršev, toda nekateri še vedno stoje ob strani in ne prihajajo na sestanke, kar jasno kaže, kako malo jih skrbi razvoj njihovih otrok.
*
Med spominske dogodke v občini sodi tudi smrt tov. Ludvika Bufolina, prvega tajnika naše občine. Doma je bil v Gorici, a svoje življenjsko delo je opravil pri nas, za kar so se mu občani oddolžili z lepim pogrebom.
Primer prizadevnega društva pri nas je godba na pihala, ki je morala od svojega začetka pa do danes premagati številne organizacijske in materialne težave. Toda vztrajno delo je obrodilo dobre sadove in društvo sedaj z uspehom razveseljuje ljudi po Goričkem in nastopa na raznih prireditvah.	Z. B.
Puconci
Prejšnji teden je bila v Puconcih seja občinskega odbora RK. Pogovorili so se o bližnjem občnem zboru, o gnojničnih jamah in o studencih., ki so marsikje nehigienični, saj ob slabem vremenu priteka v nje gnojnica ali nezdrava voda, ki prinaša s seboj razne bolezenske kali. Zato so sklenili, da bodo poskrbeli za popravilo vodnjakov in
sicer tako, da bodo dali kmetom
cement po znižani ceni.
*
Novi mladinski aktiv, ki so ga pred kratkim izvolili, je že začel voditi mladino v nove akcije. Tako sedaj razmišljajo o delu, ki bi ga uprizorili za najmlajše.
Križevci na Goričkem
Ljudska univerza je zadnji dve leti odigrala pomembno vlogo med našimi vaščani in okoličani. Obisk predavanj Sicer ni bil vedno zadovoljiv, toliko bolj pa so bila zanimiva nekatera predavanja. Tudi pri nas še vedno imamo nekaj kmečkih gospodarjev, ki se trdo drže »starega« in odklanjajo napredek, ko zavračajo dobronamerne in pametne nasvete. Upajmo, da bo letos spet malo bolje.	—ič.
Bučkovci
Pretekli teden smo se poslovili od Alojzije Kupljen, upokojene poštne upravnice.
Rojena je bila leta 1869 v Žihlavi pri Vidmu ob Ščavnici in že v rani mladosti je sodelovala pri takratni Čitalnici in poznejšem Bralnem društvu. V njeni hiši pri Mali Nedelji so bili tudi prvi prostori malonedeljskega Bralnega društva, ki je tu našlo vso gostoljubnost. Pošta pa ima v njeni hiši, z-malim presledkom med okupacijo, svoje prostore že okrog 60 let.
Umrla je bila pri ljudeh priljubljena, kar je izpričala velika udeležba pri njenem pogrebu.
ZA 300 DIN PREJME ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE 5 KNJIG, ŽREB PA MU LAHKO DOLOČI ŠE BOGATO DARILO
Novoletni pozdravi borcev JLA iz Petrovca na Mlavi
Ob Novem letu pozdravljamo uredništvo in upravo Obmurskega tednika, v katerem najdemo vsakikrat obilo novic iz domačih krajev, in želimo uredništvu mnogo uspehov tudi v bodoče. Obenem pozdravljamo svojce, znance in prijatelje in telovni kolektiv »Panonije« v M. Soboti, z željo, da bi bilo novo leto 1955 za vse uspešno in srečno.
Škafar Avguštin iz M. Sobote in ostali fantje iz Prekmurja, zdaj borili V. P. 4660/41 Petrovac na Mlavi, LR Srbija.
105
Razburjenje se je Šepavcu počasi poleglo. Malo prej je bil še v dvomih, sedaj pa je videl kruto resnico: pred njim je ležala spremljevalka — mrtva. Dolgo je molčeč stal pred njo... neizmerna je bila njegova žalost! Ni se mogel takoj znajti... Nato se je sklonil in jo poljubil... Ko je zagledal mesto, kjer jo je raztrgala krogla, je sedel, dvignil glavo proti stropu ter od žalosti zategnjeno zatulil...
106
V tihi zimski noči je Šepavec stražil ob mrtvem truplu ljubljene volčiče. Nenadoma se je zravnal. Odločil se je vzeti ljubljenko s seboj. Previdno jo je zgrabil z zobmi in jo dvignil. Tisti hip pa, ko je hotel truplo spraviti v ravnotežje, so se vrata s tako silo zaprla, da se je stresla vsa koliba. Šepavec se je komaj osvestil. Še preden je utihnil ropot, se je zavedel, da je jetnik. Povesil je glavo, nato pa je legel na ledena tla. ob mrtvo truplo . . .
107
Naslednje jutro sta se učenjaka prikradla do hišice. Ko ju je Šepavec zaslišal, je divje zatulil.
Čez nekaj časa sta tujca nalahko odprla vrata in vrgla v sobo cunjo. Močan, neprijeten duh je napolnil poslednji kotiček malega prostora. Nekaj trenutkov kasneje je legel Šepavec omamljen poleg mrtve tovarišice. Nikoli več se ni imel prebuditi kot svobodnjak... Ko se je po dolgem času predramil, je bil uklenjen, težka Veriga pa pritrjena na zid.
108
Popoldne je Bili Parker slučajno prijezdil k Franku, ki mn je povedal, v kako žalostnem položaju je Šepavec. »To je njegov konec!« je žalostno govoril Frank. »Osvoboditi ga moram!« je odgovoril Parker.
Opolnoči sta se Bili in Frank napotila k hišici z namenom, da rešita šepavca.
Žalosten prizor se jima je nudil: sredi sobe je viselo na močni verigi — Šepavčevo truplo.
Po Šepavčevem mnenju je bila smrt lepša od suženjstva . . .
KONEC
4 
»OBMURSKI TEDNIK«