™' "I
^ Kako smo volili?
^ Podeljeni občinski priznanji
lasilo občine Logatec, 15. oktober 2004,
m*
^ Temeljni kamen za "Sončni log"
^Viljemu Putiku v spomin
^ Vzcvetel je Regratov venec
Pouk glasbe v novih prostorih
^ Na Vrhu 110 let šole
^ Od Rovt do Kompostele
X" S kolesi prek Dolomitov
^   %   ^   ^   ^   ^   ^    v * <%•    % v
Najprej
r
C
7T
C ^* r.
Kaj stavka, kaj volitve - da le imamo mleko z manjšo vsebnostjo maščob!
ONo, stavka novinarjev je bila pravočasna, kolikor je lahko le mogla biti, tako jim ni bilo treba poročati ne o zmagovalcih ne o poražencih letošnjih parlamentarnih volitev.
Volitve pa so kljub stavki vendarle bile, in to pot, kot pravijo s tektonskimi premiki kljub umirjeni kampaniji, ki se je razkazovala le z orglicami, z avtobusi, s traktorji, s karavano avtomobilov, s sajenjem drevja, z ribolovom v zalivu...
Podatki pa kažejo, da je to pot prepričljivo zmagala SDS, bolj razpoznavna kot Janševa stranka, kiji dosedanji premier, ki mu je volilna sreča obrnila hrbet, sicer napoveduje, da se bo stopila, kakor hitro bo iz sence stopila na sonce. Joj, joj, joj!
Zanesljivo pa so se že stopila pričakovanja volilcev Desusa, teh je nekaj okoli 450 tisoč(?!), kakor hitro so jim razložili, da ni pogojev za septembrsko povišanje pokojnin. Pokojnine rastejo lahko le z rastjo plač! In glej ga, šmenta! Od januarja do julija letos je bila rast plač, v primerjavi z lanskim obdobjem - 2,8%, pokojnine pa so se zvišale za 3,6%!? Matematika je od nekdaj veljala za eksaktno (natančno!) vedo. Ne ve se sicer, po kakšnih eksaktnih matematičnih obrazcih so izračunali prej navedeni dvig plač, za izračun dviga pokojnin pa so prav gotovo uporabili posebno zvrst matematike, ki je doumljiva samo onim iz upravnega odbora ZPIZ. Oni sami so februarja letos »uskladili« pokojnine večini upokojencev za 2,6% (nekaterim za 3,2%), čemur se je po domače reklo: pokojnine so se februarja večinoma povišale za 2,6. - A ne, tako po domače pa ne gre, si mislijo spizovci. Namreč, to preprosto matematiko si vtaknite v... in sprejmite matematični izračun visokocenjenega upravnega odbora SPIZ, njim so se namreč izračunali dvigi pokojnin v tem času za 3,6%. Neverjetno bistri morajo biti računarji, da se jim matematični aksiomi tako preprosto izidejo: 2,6% je enako 3,6%. Na vsak način, dober poduk našim makro in mikro ekonomistom!
Pa kaj bi samo tarnali, povejmo tudi kaj vzpodbudnega, denimo, napotek šolskega ministra Gabra, da se naj deli učencem mleko z manjšo vsebnostjo maščob, ker je to še edino, kar manjka učencem, da bodo uspešnejši in ubogljivejši.
Urednik
Dober dan - gospod župan!
Dograditev šole gre proti
koncu
Rekonstrukcijska dela -gradbena in obrtniška - na šoli Tabor gredo h koncu. Sredi novembra bo vse nared. Upajoč na uspešnost ponovnega razpisa za opremo, bo lahko vse nared do srede novembra. Tedaj naj bi novi prostori Zupan bili pouku na voljo; tako bo presežena Janez Nagode. prostorska utesnitev na tej šoli v prid boljšemu in uspešnejšemu delu.
Kalce varnejše za pešce
Dolgo je trajalo, vendar seje zgodilo, lahko rečemo za prenovo desnega pločnika na Kalcah z vgrajeno potrebno komunalno infrastrukturo, ki je praktično končana. Po dogovoru z Direkcijo RS za ceste bo izveden še levi pločnik - od useka na Pikelcah do avtobusnega postajališča. Na novo bo postavljena tudi varovalna ograja ob prej omenjenem useku. Po vseh končanih delih, predvidoma konec oktobra, se smemo nadejati varnih korakov za pešce, še posebej najmlajših.
Kalce dobivajo nov pločnik.
Foto: F. Brus
Preureditev prostorov v Knjižnici
Knjižnici se sicer ne da zagotoviti razširitve, s preureditvenimi deli pa bo moč z reorganizacijo del poslovanja prenesti nekaj dela iz nadstropja v pritličje. Za gradbena in obrtniška dela v skupni vrednosti 13.500.000 tolarjev so že sklenjene pogodbe z domačimi izvajalci, opremo pa bo z najboljšo ponudbo za 7.500.000 tolarjev dobavila Gonzaga - PRO, d.o.o., iz Nove Gorice. Prcureditvena dela bodo končana ptredvidoma do srede decembra.
Kmalu tudi več Zdravstvenega doma
Računajoč na vzpodbudne odzive glede prijave na razpis Ministrstva za zdravje, lahko pričakujemo, da se bodo v letu 2005 izvedla razšitvena dela logaškega Zdravstvenega doma. Po grobi oceni naj bi pridobitev treh novih ordinacij s spremljevalnimi prostori veljala od 130 do 150 milijonov. Z dodatno zgrajenimi prostori naj bi Zdravstveni dom ustrezal normativom za 15.000 prebivalcev. Špela Istenič
Volitve 2004
Ja, tako smo volili!
V volilnem okraju Cerknica-Logatec je bilo oddanih 14.278 glasov, namenjenih dvajsetim strankam, ki so se po številu glasov razvrstile:
Stranka	Kandidat-ka	Št. glasov	%
1. SDS	Gregor Gomišček	4.383	31,26
2. LDS	Bogdan Urbar	2.887	20,59
3. N.Si	Majda Zupan	1.930	13,77
4. ZLSD	Zvonka Ješclnik	1.280	9,13
5. SLS	Stanislav Brenčič	858	6,12
6. SNS	Tina Štimcc	613	4,37
7. ZaPS	Berto Menard	373	2,66
8. AS	Matej Zalar	364	2,60
9. SJN	Dušan Čcrnigoj	317	2,26
10. DcSUS	Martina Kočcvar	312	2,23
11. SMS	Miha Belca	296	2,11
12. ZS	Magdalena Mekina	86	0,61
13. JL	Ines Dulmin	74	0,53
14. GŽS...(4)	Suzana Sobočan	55	0,39
15. SEG	Metka Lebar	44	0,31
16. ZDRUŽENI	Peter Zidar	43	0,31
17. DSS	Rok Cerjanec	28	0,20
18. NS	Vinko Oman	28	0,20
19. SSN	Jošt Svetck	26	0,19
20. SoLS	Marina Verdcl	22	0,16
Volilna odbora sredi dela.
Med seboj
Radostno med gasilskimi veterani
Gasilska zveza Logatec in gasilsko društvo Vrh Sv. Treh Kraljev sta 10. septembra pri vrhovskem gasilskem domu organizirala srečanje gasilcev veteranov logaške občine. Srečanja se je udeležilo prek 70 gasilcev in gasilk iz vseh sedmih gasilskih društev v občini in veterani Industrijskega gasilskega društva KLI. Po krajšem nagovoru predsednika domačega društva Antona Kokalja, napitku in okušanju slaščic, ki so jih pripravile tamkajšnje gospodinje ter po »gasilskem« posnetku, so se napotili k farni cerkvi sv. Treh kraljev, od koder jc neslo pogled na gorske vršace, po Škofjeloškem hribovju, pa na Javornikc in notranjske hribe s Snežnikom.
Farni župnik in žirovski dekan .lože Steržaj jim je razkazal cerkev in jih seznanil z zgodovino cerkvene stavbe in fare. Za tem so krenili v »Kasarno«, znano gostilno v Smrečju.
Ponos gasilstva z Logaškega.
Po krajšem kulturnem programu recitatorke, »kontrabantarja« in harmonikarja so postregli z odlično večerjo.
Ob    poskočnih zvokih
Foto: F. Brus
harmonike, ob kozarčku rujnega in živahnem gasilskem klepetu je kaj hitro minilo prijetno srečanje gasilskih veteranov.
France Brus
Za več prizadevanj k skupnim koristim
Med slavnostno sejo občinskega sveta, ko sta bili podeljeni najvišji občinski priznanji Gasiskemu društvu iz Dolenjega Logatca in Tekaškemu smučarskemu klubu Valkarton, je župan Janez Nagode navdušeno govoril o doseženih ciljih in preudarno vzpodbujal k novim
izzivom
Na popotovanju, po katerem nas je 17. septembra zvečer resnobno I   . '   .        "        "   !     ~ I
r   r J   ' r J i trtif    vlritnnf\v1    T /i trni ni; / m /■>    Unr 1
popeljala Renata Gutnik z virtualno vlakovno kompozicijo od enega do drugega konca slovesnosti, smo skoz okno sledili v prijazno urejenem scenskem okolju glasbenim vzdušjem, ki so jih bogatili na moški način pevci Logaškega okteta (zlasti z Ipavčevo Dve utvi), z žensko prefinjeno tankočutnostjo sekstet Adoramus (z vsem, kar je zapel), iz nekoliko pritemnjene stranskosti pa so sc oglašali milobni zvoki gosli in citer obetavnih mladih glasbenic iz Glasbene šole. Sredi glasbenih podob je izzvenel praznično vzpodbudni nagovor župana Janeza Nagodeta (težiščne misli iz govora objavljamo posebej), pa priložnostni pozdrav Marka Pisanija, podžupana pobratenega Repentabra, ki je spričo novih časov in novih izzivov vabil k nadaljnjemu sodelovanju.
r
fra O
7T
n
©
Iz slavnostnega govora župana Janeza Nagodeta
Potem ko je župan pozdravil oba prejemnika občinskih priznanj, visoke goste in še vse druge prisotne, je namenil občanom ob njihovem prazniku nekaj razmislekov.
Trenutki za občinska priznanja
»Praznovanje občinskega praznika je primeren trenutek za pregled prehojene poti zadnjega leta, morda tudi daljšega obdobja. Čas je primeren tudi za javne pohvale posameznikom ali organiziranim skupinam naših prebivalcev, ki so s svojim delom pomembno vplivali na razvoj posameznih skupin, posamezne dejavnosti, dela prebivalstva, in veljajo tudi za dobro promocijo naše občine v slovenskem prostoru pa tudi zunaj naših meja... Prepričan sem, da je v naši občini veliko zaslužnih žena in mož pa tudi organiziranih skupin, ki so veliko prispevali k razvoju in organizaciji celotne skupnosti, poskrbele za rast posameznika ali skupine, poskrbele za promocijo svojega okolja in si občinsko priznanje, ki se podeljuje ob praznovanju občinskega praznika, tudi zaslužijo. Navdaja me občutek, kot da imamo do predlaganja boječ pristop. Vse skupaj opazujemo le iz ozadja, v
senci. Pripravljeni smo veliko kritizirati, zahtevati in negodovati, nismo pripravljeni sprejemati graj in kritike. Če kdo že prejme javno pohvalo, mu znamo v istem trenutku našteti polno napak in nepravilnosti. Takoj sta tu zavist in ljubosumje...«
Župan med slavnostnim govorom.
Foto: J. Turk Med doseženimi cilji in novimi izzivi
»Toda; ali se ne zrcali v dogajanju lokalne skupnosti tudi dogajanje v državi, morda celo širše v Evropi?
Slovenija je letos dosegla dolgo zastavljene cilje. Z vstopom v Evropsko unijo in zvezo NA TO so zaključene velike zgodbe zadnjih petnajstih let slovenske državne zgodovine, ki seje začela z največjo zgodbo - z osamosvojitvijo in vzpostavitvijo samostojne države. Z vsem tem nam je dana velika priložnost, da na področju družbenega, gospodarskega, kulturnega in socialnega življenja
kot skupnost zagotovimo kar najboljše pogoje za delovanje posameznika, podjetij, javnih institucij in civilne družbe.
Glede na politično klimo v državni politiki, pa se mi postavljajo vprašanja: Ali smo se kot posamezniki, politiki, kot ustanove in kot celotna družba sposobni in predvsem pripravljeni na vsakem koraku zavzemati za udejanjanje temeljnih postavk slovenskega nacionalnega interesa? Ali smo v sklopu delovanja Evropske unije sposobni definirati in prioritetno opredeliti področja, ki so za našo državo, za posamezne skupine, področja in posameznike pomembna ali celo nujna? Ali bomo ponovno našli toliko moči in sloge, da bomo podprli gospodarstvo, ga razbremenili? Ali bomo našli moč in sistem za enakomerni razvoj podeželja in kmetijstva, dali večjo podporo kulturi, športu, našli voljo za preoblikovanje šolskega sistema, oblikovali in vodili izobraževanje tudi za potrebe gospodarstva? Ali bomo našli skupna prizadevanja za oblikovanje zdravstvene in socialne politike? Ali bomo našli toliko moči, da se bomo uprli želji po gradnji minaretov in muslimanskih političnih centrov, podprli pa ureditev verskih objektov ustrezne velikosti za vernike islama in drugih verskih skupnosti? Ali volje in želje, da se zaključi poglavje odpisanih in se energija usmeri v pomembnejše projekte, kot so razvoj regij in pokrajin, podpora okoljskim programom ali dokončna ureditev južne meje... ?«
Do novih ciljev tudi prek parlamentarnih volitev
»Če bodo šla prizadevanja k resnično skupnim koristim, sem prepričan, da se bodo laže, hitreje in predvsem v zadovoljstvo občanov odvijali tudi potrebni projekti na ravni    občin.     K skupnim
Podelitev občinskih priznanj.
prizadevanjem smo povabljeni vsi. Prva priložnost se nam ponuja že v nedeljo, 3. oktobra - volitve poslancev in oblikovanje državnega zbora, posredno pa tudi ekipe, ki bo vodila mlado slovensko državo naslednje obdobje.
Najprej bi vas rad pozval, da se volitev udeležite v največjem številu, in drugič, da namenite glas kandidatki ali kandidatu, ki mu zaupate, v katerega verjamete, kandidatu, ki je pripravljen in sposoben dostojno in s polno mero odgovornosti zastopati naše skupne interese za boljšo, varnejšo in lepšo prihodnost. Predstavniku, ki pozna potrebe lokalne skupnosti in ki mu je znan način podpore in pomoči.
Občina Logatec se hitro razvija, in potreb, ki jih tako hiter razvoj narekuje, je veliko in jih ho v prihodnje še več. Nujna je rekonstrukcija glavne ceste skozi Dolenji Logatec z navezavo na Rovtarsko cesto, predvsem iz
Foto: J. Turk
varnega vidika. Srčno si želimo obnoviti cesto in poskrbeti za varnost peščev in kolesarjev skozi Martin j hrib proti Lazam. Čaka nas gradnja čistilnih naprav in kanalizacijskih vodov v Logatcu, Rovtah, Hotedršici, Lazah in .Zakovici. Po prenovi kliče Narodni dom, nujna je širitev Zdravstvenega doma; oh vse številnejšem prebivalstvu, predvsem spričo mladih družin, bo potrebna nova osnova šola, nov vrtec. Do danes nam je nekaj takih projektov uspelo realizirati ob velikem prizadevanju poslanca, zlasti z zagotovitvijo sofinanciranja iz državnega proračuna. Podobno si želimo tudi z naštetimi projekti. Vsi srčno želimo, da bi imel Logatec tudi v prihodnje svojega predstavnika v državnem zboru, in prepričan sem. da nam bo to tudi s skupnimi močmi uspelo,«je župan, kot se spodobi za tako priložnost, optimistično sklenil svoje predpraznične misli.
L
Osrednji dogodki pa so bili na tem večernem popotovanju namenjeni podelitvi najvišjih občinskih priznanj - »Spominskih plaket z znakom«, ki sta ju prejela Gasilsko društvo Dolenji Logatec za 125-letno uspešno delo na področju operativnega in izobraževalnega dela - na predlog gasilske zveze Logatec, in Tekaško smučarski klub Valkarton Logatec za uspešno 15-lctno delo z, mladimi na področju športa in za dosežene uspehe kot najuspešnejši tekaški smučarski klub klub v Sloveniji - na predlog župana Janeza Nagodeta. Za Gasilsko društvo je plaketo prevzel njegov predsednik Bernard Jereb, v imenu Tekaško smučarskega kluba pa predsednik Peter Oblak.
Zdravica občinskemu prazniku in vsem ljudem dobre se je zatem v Prešernovi dvorani družila z dobrosrčno zgovornostjo.
Marcel Štefančič
Viljema Putika ne gre pozabiti
Turistično društvo Lanski vrh oživilo spomin na človeka, o katerem je zgodovina Notranjske premalo povedala in zapisala
Turistično društvo Lanski vrh iz laz je pritisnilo v okvir praznovanj letošnjega občinskega praznika svojstven pečat. Namreč, 18. septembra je organiziralo kulturno in družabno prireditev, posvečeno odkritju spominske plošče Viljemu Putiku (1856-1929), krasoslovcu češkega rodu, na Podružnični osnovni šoli v Lazah. Odkritja obeležja so se med drugim udeležili tudi češki gostje, še posebej so bili Lažani počaščeni z obiskom Tomaša Szunvoge, češkega veleposlanika v Sloveniji, ki se je v svojem nagovoru dotaknil tudi zgodovinske podobe Viljema Putika in njegove zapuščine. Od župana občine Logatec, Janeza Nagodeta, je prejel v spomin na Notranjsko idrijsko čipko, dopoldne pa si je v spremstvu strokovnega vodstva jamarjev in skupaj s tujimi in domačimi gosti dogodka Pod stenami ogledal Putikove štime; obiskal pa je tudi Skedneno jamo.
Viljema Putika se v teh naših krajih zagotovo ne more - tako v živo -spomniti nihče več. Znameniti raziskovalec, krasa, po rodu Čeh, rojen leta 1X56, je namreč umrl že davnega 1929. leta. Svojo življenjsko pot je začel
Viljem Putik.
(nadaljevanje na naslednji strani)
M
>'Si
tU O _
ft/l © d s e b cjj
m;
(s
7?
v Popuvkah na Češkem, sklenil pa v Ljubljani.
V začetku osemdesetih let 19. stoletja gaje službena pot kot gozdarja in hkrati izjemnega tehničnega risarja ter geometra zanesla na Notranjsko. Prišel je z nalogo, da osuši kraška polja ali vsaj zmanjša poplave ondod. A se potem, ko je bil njegov strokovni projekt zaključen, od teh krajev ni poslovil. Pritegnila ga je notranjska dežela, da je postal in ostal izjemen krasoslovec, vrhunski naravoslovec, gozdar sodobnih načel in hkrati jamar ter fotograf, ne nazadnje tudi učitelj in mentor.
Njegova melioracijska dela so mu prinesla inženirsko slavo. - Pod stenami na obrobju Planinskega polja, tam, kjer ponikne Unica, še danes stojijo tako imenovane Putikove štirne, ki so bile že pred leti proglašene za slovenski tehniški spomenik.
Leta 1910 je bil eden izmed pobudnikov za ustanovitev Društva za raziskovanje jam Ljubljana in se na tem področju zapisal v zgodovino Notranjske z velikimi črkami.
Viljem Putik je imel v letih službovanja na Notranjskem, v Lovrencovi hiši v Lazah najeto sobo, od koder se je podajal na svoje delovne in druge poti. V Ljubljano se je preselil, ko seje poročil, in tam ostal za zmeraj.
Ob odkritju spominske plošče je življenje in delo Viljema Putika predstavil Matjaž Puc, predstavnik slovenskega veleposlaništva na Češkem, o češko-slovenskih stikih in pomenu Viljema Putika v njih pa sta spregovorila Jiri Matvašek, predsednik Društva češko-slovenskega prijateljstva in upokojeni učitelj Josef Strecha iz Popuvk, Putikove rodne vasi, ki seje z veliko mero potrpežljivosti in natančnosti lotil raziskovanja Putikove življenjske poti in bil pri tem uspešen.
K prireditvi so prisrčen delež dodali domači šolarji, in sicer tako s petjem, igranjem in plesom v kulturnem programu kot v obliki zapisov in likovnih del, ki so krasili razstavo v večnamenski dvorani šole, katere vsebinaje bila posvečena tako spominu na Viljema Putika kot raznolikosti podob Planinskega polja in tukajšnjemu kraškemu podzemlju. V sončno sobotno popoldne so prijetno zazvenele
Slovesnost so razživeli najmlajši.
vesele viže okteta Pa kol'k'r tol'k', ansambel bratov Štrukelj pa je goste spremljal še tudi potem, ko se je kulturni del dogajanja prevesil v družabnega.
Člani Turističnega društva Lanski vrh so tako uspešno zaokrožili dogodek, ki bo ostal pri organizatorjih
Foto:./. Turk
še posebej svetlo zapisan tako zaradi mednarodne udeležbe povabljenih gostov kot velikodušne pomoči sponzorjev in - naj zveni še tako banalno - svetlo bo zapisan tudi zaradi čudovito sončnega popoldneva, ki je botrovalo temu dogodku.
Vanda Lavrič
Napovednik prireditev
Četrtek, 21. oktobra, ob 20. uri v Narodnem domu
BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU - Prva predstava gledališkega abonmaja v sezoni 2004/2005. Gostuje Špasteater. Vstopnice za izven bodo na voljo teden pred predstavo v Turistični pisarni in v DZS (pri banki) ter uro pred predstavo pri blagajni Narodnega doma. Cena vstopnice je 2.200 SIT. Org. in info: JSKD Ol Logatec in Občina Logatec, tel.: 01 7590 610 ali 01 7590 608 Nedelja, 7. novembra, ob 15. uri v Domu krajanov v Rovtah »TUKAJ SEM, POŠLJI MENE« - Dobrodelni koncert. Org. in info: Župnijska Karitas Rovte, tel.: 040 522 140 V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, tel.: 01/7590 608.
- ===:-
Podeljeni najvišji občinski priznanji za leto 2004
Ob letošnjem občinskem prazniku 20. septembru, sta bili po odločitvi občinskega sveta podeljeni dve plaketi z znakom Občine Logatec. Za 125-letno uspešno delo na področju operativnega in izobraževalnega dela jo je prejelo Gasilsko društvo Dolnji Logatec, za uspešno 15-letno delo z mladimi na področju športa in za dosežene odlične uspehe kot najuspešnejši tekaški smučarski klub v Sloveniji pa Tekaški smučarski klub Valkarton.
Povzemamo utemeljitev priznanj
Gasilsko društvo Dolnji Logatec je kot naše najstarejše gasilsko društvo lani praznovalo 125-Ietnico uspešnega delovanja. Leta 1877, leto dni po katastrofalnem požaru, ki je upcpcl 176 hiš in gospodarskih poslopij in tri cerkve, je bila ustanovljena Požarna straža in leto zatem tudi registrirana na tedanjem Logaškem okrajnem glavarstvu. Prva shramba gasilskega orodja je bila na Brodu 25 (hiša Draga Tršarja), 1889 pa seje pričela gradnja novega orodišča, kjer danes stoji gasilski dom na Čevici.
Bernard Jereb,
predsednik Gasilskega društva Dolenji Logatec: »Ob prejemu tega najvišjega občinskega priznanja v čudovitem vzdušju čutim v sebi nepopisno zadovoljstvo, ki ga delim z vsemi našimi gasilci in vsemi, ki naša prizadevanja tudi podpirajo. Priznanje, za katerega bomo gasilci hvaležni občini, razumem tudi kot svojevrstno plačilo za trud vseh generacij; prevsem pa je pomembno, daje naše delo opazno. Ta pozornost občine bo gotovo vzpodbudila sedanje in prihodnje generacije še k poglobljenenemu delu za varnost naših ljudi. Na vsak način ho priznanje velik zagon za naprej.«
Gasilsko društvo poleg svoje temeljne naloge, ki jo je zgledno opravilo tudi ob velikih požarih v KLI Logatec, pa zunaj logaške občine (Liko Verd, lanski gozdni požar na Krasu, šola v Borovnici) pomaga ob naravnih nesrečah: poplavah, neurjih, žledu, in že več kot 20 let skrbi za razvoz pitne vode občanom v sušnih obdobjih. Društvo skrbi za raznoliko strokovno izobraževanje in usposabljanje svojih članov. Že desetletje društvo mesečno pripravlja gasilske vaje svojih članov, izvaja pa tudi zahtevnejše vaje in usposabljanja, kot, denimo, gasilski rejli.
Iz utemeljitve Občinske gasilske zveze Logatec se da razbrati tudi, daje društvo tekmovalno zelo uspešno. Žc 1967. je pionirska desetina osvojila 2. mesto na republiškem tekmovanju, 1980. in 1992. pa sta mladinski desetini prejeli zlati tekmovalni znak. V društvu je tudi več sodnikov gasilskih in gasilskošportnih disciplin. V letu 1980 je društvo v posebni skrbi za podmladek spodbudilo srečanje mladih gasilcev logaške občine, ki je postalo tradicionalno. V oktobru, mesecu požarne varnosti, vsako leto z osnovno šolo in VVZ Kurirčck pripravlja vzgojne prireditve. Poleg tega
društvo skrbi za svoj gasilski dom, ki gaje skozi stoletje in četrt večkrat preuredilo in razširilo. Seveda, društvo redno poskrbi za družabnostne dogodke, kakršen je tradicionalna gasilska veselica in sodeluje pri drugih javnih prireditvah.
Tekaški smučarski klub Valkarton že 15. leto uspešno združuje vrsto mladih v aktivnem športnem udejstvovanju - teku na smučeh in tako tudi vzdržuje smučarsko tradicijo Logatca z okolico. V letih uspešnega delovanja je v svoje delo in aktivnosti vključeval vrsto mladih, njihove starše in prijatelje. Vsako leto organizira vrsto tekmovanj po smučinah okrog Logatca in tudi skrbi za pripravo in vzdrževanje tekaških prog. S svojimi člani je klub v različnih kategorijah dosegel mnoge, tudi mednarodne uspehe.
V zadnjem obdobju je najuspešnejši smučarski tekaški klub v Sloveniji. Iz njegovih vrst je državni reprezentant Vasja Rupnik in tudi nekaj mladinskih reprezentantov.
Peter Oblak, predsednik Tekaško smučarskega k luha Logatec:
» Ob č i n s k o priznanje sprejemamo z velikim veseljem in ponosom, saj gre za priznanje rezultatom trdega dela športnikov, njihovih trenerjev in njihovega vodstva. Sprejemamo plaketo tudi kot vzpodbudno motivacijo za nadaljnja športna prizadevanja od najmlajših do najstarejšili članov društva, za doseganje novih rezu/tatov, s katerimi bo TSK Logatec ponesel sloves logaškega smučanja po slovenski deželi pa tudi zunaj državnih meja. Smučarske izkušnje Vasja Rupnika to že potrjujejo. Prepričan sem, da je od mladih talentov mogoče pričakovati še obetavne rezultate; današnje priznanje bo šlo gotovo vsemu temu v prid.«
"Ker občina Logatec nima organiziranega podeljevanja posebnih priznanj na področju športa, predlagam, da se Tekaškemu smučarskemu klubu Valkarton za izjemne dosežke na področju športa in dela z mladimi in za vzpodbudo za nadaljnje delo ob priliki praznovanja občinskega praznika podeli Spominska plaketa z znakom," je v utemeljitvi predloga zapisal logaški župan Janez Nagode.
Jg-
O
(S M «/)
C3
bo O l-J
Gospodarske diagonale
Temeljni kamen za »Sončni Log«
Kratko slovesnost ob položitvi temeljnega kamna za gradnjo soseske Ob potoku, ki jo je izvedbena projektiva poimenovala »Sončni Log«, je ob prisotnosti uglednih gostov in predstavnikov Primorja iz Ajdovščine najprej pozdravil direktor Dušan Černigoj. Ob tem je direktor posebej naglasil dvojno zadovoljstvo: prvič nad tem, da so se s skupnimi prizadevanji in ob jasni podpori občine lahko lotili te štirimilijardne investicije, ki bo zgradila lepo in prijetno urejeno stanovanjsko sosesko, in drugič nad tem, da sodi slovesnost ob položitvi temeljnega kamna med dogodke, posvečene občinskemu praznovanju, ob katerem je direktor iskreno čestital vsem občanom. Svoj nagovor je strnil z navedkom, da Primorje zagotavlja za gradnjo svoja lastna sredstva, ki jih bo pridobivala tudi z vzporedno gradnjo in prodajo stanovanj (v pogovoru je bil kasneje direktor Černigoj prepričljiv z navedbo, da si bodo pri celotni gradnji pomagali tudi z logaškimi obrtniki-podjetniki).
'IZ
n
tO
O
o
4-
Župan in direktor temeljita novo sosesko.  Foto: J. Turk
In v »Sončnem gaju« naj bi bilo v 17 poslopjih zgrajenih 140 t. i. rastočih stanovanj z možnostjo znotrajšnjega preoblikovanja, in sicer: 33 cnosobnih - do 49 m2, 28 dvosobnih - do 58 m2, 38 trosobnih - do 76 m2, 36 štirisobnih - do 113 m2 in 5 petsobnih stanovanj do 154 m2. - Soseska se bo gradila v 3 fazah. Prva, ki zajema 68 stanovanj, se začenja ta čas in bo končana oktobra 2005. Druga faza se bo s 44 stanovanji začela aprila 2005 in končala februarja 2006. Zadnja faza bo vsebovala 28 stanovanj in se bo začela marca 2006, sklenila pa decembra istega leta
Župan Janez Nagode pa se je med svojim pozdravom neprikrito veselil novega stanovanjskega zamaha, ki bo na vsak način omogočil več stanovanj, več prebivalstva, tudi priseljenega. V uresničitev celotnega projektaje prepričan zaradi poznavanja učinkovitih izkušenj, ki jih ima občina s Primorjem iz preteklosti; te pa veljajo tudi za dovolj kompetentne razloge za zaupanje.
Slovesen dogodek je prijetno uokviril pihalni kvartet pod vodstvom Robija Albrehta.
Martin Koren
Dinamičnost in eleganca
Na Vrhniki so od 1. oktobra dalje bogatejši za novi avtomobilski prodajno-servisni center. Avtohiša Scliškar, d.o.o. je namreč slovesno odprla prodajo in servis za vozila Chevrolet slovite ameriške firme General Motors, v imenu katere je slovesni dogodek pozdravil Niko Nemec, predstavnik GM Europe za Slovenijo, Hrvaško ter Bosno in
Podjetnik Boštjan Seliškar nazdravlja v družbi ugodnih gostov.
Hercegovino. Direktor Boštjan Seliškar se je zahvalil za zaupanje ameriški firmi, udeležencem otvoritvene slovesnosti pa za pozornost, solznih oči pa še posebej sodelavcem in ljubeči ženi. Avtohiša ponuja četvero tipov Chevroleta: Kalos, Tacuma, Evanda in Lacetti. Vozila so vredna vse evropske avtomobilske dostojnosti: bogata oprema in ugodna cena se spogledujeta z dinamičnostjo in eleganco. gur.
Protest čebelarjev pred vladno palačo
Med več ko tisoč čebelarji iz vse Slovenije se je protestnega zborovanja slovenskih čebelarjev pred vladno palačo v Ljubljani 23. septembra udeležila tudi skupina čebelarjev iz naše občine s svojim praporom in praporščakom Francetom Grumom.
Tudi čebelarski praporščak Grum med protestniki.
Foto: F. Brus
Prvič v 130-lctni zgodovini organiziranega čebelarstva so čebelarji zahtevali od vlade, naj popravi krivice, ki jim jih je storila, naj izpolni uredbo od 15. marca letos, naj zaščiti avtohtono domačo čebelo, naj izplača subvencije, naj reši vprašanje davčne politike in naj poostri nadzor nad registracijo, prodajo in uporabo sredstev za zdravljenje rastlin in bolezni čebel. France Brus
Moja dežela - lepa in gostoljubna
V počastitev občinskega praznika tudi zaključna prireditev občinske akcije Moja dežela -
lepa in gostoljubna
Ob koncu poletja in v okviru praznovanja občinskega praznika jc bila 24. septembra sklepna prireditev zdaj že ustaljenih turističnih prizadevanj. Tudi tokrat je pripravilo Turistično društvo Logatec v sodelovanju z občino izbiro najlepše ocvetličenih hiš, parkov in ustanov; pri tem so sodelovala tudi KTD Hotedršica, TD Lanski vrh Laze, KTD Grčarcvec, TD Medvedje Brdo-Rovtarskc Žibršc ter krajevne skupnosti Rovtc, Vrh Svetih Treh Kraljev, Log Zaplana, Tabor, Naklo, Laze...
Na odru Narodnega doma, v podobi cvetočega balkona bršljank, se je po glasbenem uvodu kvarteta klarinetistov Glasbene šole Logatec, predstavilo sedemindvajset lastnikov najlepše okrašenih družinskih hiš in trije lastniki najbolje urejenih kmetij. Nato so se zvrstili še predstavniki ustanov, društev in podjetij: Center obšolskih dejavnosti na Medvedjem Brdu, Prostovljno gasilsko društvo Dol. Logatec, Župnijski urad I lolcdršica, Slaščičarna Kljukcc, Obrtna delavnica Gruden ter Zveza borcev NOB Hotedršica za skrbno urejanje parka NOB v llotedršici.
Priznanja s cvetočo lončnico sta podeljevala župan Janez Nagode in vodja te občinske akcije Branka Pctkovšek, ki je tudi predstavila potek ocenjevanja. Župan pa je v svojem nagovoru pohvalil urejenost in ocvetličenost naših krajev, vasi ter zaselkov in hkrati povedal, da te ne odražajo le skrbi za okolico, pač pa tudi prijaznost, dobro voljo in ljubezen ljudi do svojih hiš in svojega kraja. Ob končuje namenila slovesnosti
Župan čestita pridnim cvetličarjem.  Foto: D. MalavaJkič
nekaj besed tudi podpredsednica Turističnega društva Logatec Vanja Pfajfar, ki se je za pripravo in izvedbo ocenjevanja ter prireditve zahvalila vsem sodelavcem, prisotne pa povabila na nagradni izlet v Vipavsko dolino 23. oktobra.
Prijazna in prijetna turistična prireditev, ki jo je povezovala Sonja Mihelčič, je ponovno dokazala, da je ocenjevalna komisija imela trdo delo, saj je občina iz leta v leto lepše urejena. Vedno več je cvetja, cvetočih grmovnic, urejenih poti in okolic hiš ali drugih poslopij, kar vse z ljubeznijo in predanostjo negujejo ne le gospodinje, pač pa tudi »gospodinjci«, današnji in prihodnji dobitniki in dobitnice priznanj. NevMa
Skoraj po polharsko
Vse je za kaj dobro - ali kako pol ha nje ni bilo čisto pravo pol ha nje
Že četrtič zapored so se 25. septembra člani Turističnega društva Lanski vrh podali na polhanje pri gozdarski koči na Ravniku nad Lazami. V soboto dopoldne so se še s precej tesnobnim občutkom in veliko mero negotovosti odločili, da polhanje bo, ne glede na črko zakona, ki je datum pričetka lova na polhe prestavila na 1. oktober. Društvo jc namreč o prireditvi že zdavnaj obvestilo javnost, pripravljena je bila tudi že vsa gostinska ponudba, in tudi dobitki za srečelov so bili nared. Takšni odločitvi je, ne nazadnje, botrovalo tudi izredno dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za katerega je zaprosilo in ga tudi dobilo Turistično društvo Loška dolina in s katerim jim je bilo dovoljeno, da izpeljejo načrtovano polharsko prireditev že 25. septembra. Tudi različne
"Sem vas res preveč vznemiril? "
Foto:./. Turk
zaključene družbe so imele namen to noč organizirati polhanje, in po številu ognjev ob gozdnih poteh ter tam parkiranih avtomobilov očitno nihče ni vedel, da lov na polhe še ni dovoljen...
Člani TD Lanski vrh so se v gozdarski koči na Ravniku začeli zbirati že sredi popoldneva. Vsak s svojo zadolžitvijo so željno čakali na množico obiskovalcev in bili pripravljeni, da jih postrežejo, da z njimi poklepetajo in naredijo druženje prijetno. A obiskovalcev tega popoldneva in večera ni bilo kaj dosti. Morda so ostali doma zaradi mraza, ki je bil že vnaprej napovedan, morda zato, ker se jim preprosto ni ljubilo nikamor. Morda... Malce večje bilo med obiskovalci mlajših kot starejših obrazov, a prav dosti rok in prstov res ni bilo potrebnih, da bi jih prešteli.
Lanskovrhovci si niso kaj dosti belili glav, ko seje načrtovano polhanje spremenilo bolj v društveni piknik kot v kaj drugega, saj tarnanje tako ni imelo nobenega smisla. Četrti polharski večer, ki seje začel sredi popoldneva 25. septembra, so zaključili kmalu po polnoči brc/ tehtanja »naj« polha, brez srečelova in z modrovanjem o tem, kako in kaj pa drugo leto...
Polhov pa je sicer letos v gozdovih na Notranjskem še in šc. Nered delajo tudi na podstrešjih stanovanjskih hiš, posejanih v bližini gozda, kjer s svojim ponočevanjem vznemirjajo prebivalce in jih neprespane spravljajo v slabo voljo. Vanda Lavrič
S
CM U
M
>C/5
bij O
r
(/!<
srni
g
Turistične panorame
S kolesi prek Dolomitov
V sedmih dneh prekolesarili 750 km in enajst prelazov v Dolomitih - tudi do višine 2758 m
V soboto, 19. junija, smo se Leopold Pctkovšek, Konrad Merlak, Marko Dodič, Boris Hvala in Božidar
Vatovec, v zgodnjih jutranjih urah odpravili na sedemdnevno kolesarjenje preko prelazov v italijanskih Dolomitih. Za spremstvo z avtodomom in vso logistiko na poti je odlično skrbel Janez Turk.
S kolesi smo startali v Bovcu. Pot nas je prvega dne vodila preko prelaza Predel (1156 m) v Italijo in preko prelazov Sella Nevea (1190 m) in Passo della Mauria (1298 m) do kraja Domegge di Cadore, kjer smo prenočili.
Drugi dan smo se zaradi deževnega in izredno hladnega vremena del poti skozi Cortino d Ampezzo in preko prelaza Passo di Falzarego (2105 m) prepeljali z avtodomom. Istega dne smo iz Andraža prikolesarili na prelaz Passo Pordoi (2239 m), kjer smo doživeli pravi snežni metež in zimske razmere.
Tretji dan nam je neobetavno vreme del poti preko prelaza Costalunga (1745 m), mimo Bolzana in Merana ponovno narekovalo vožnjo z avtodomom. Nihče ni hotel tvegati, da bi mu slabo popoldansko vreme preprečilo kraljevski vzpon na Stelvio (2758 m). Iz Silandra smo se povzpeli po slikovitih in zahtevnih serpentinah na najvišji prelaz na naši turi. Noč smo prespali v Isolaccii blizu Bormia.
Četrti dan smo kljub deževnemu vremenu nadaljevali vožnjo preko prelazov Passo di Foscagno (2291 m), Passo d' Eira (2208 m) v Livigno in ob umetnem jezeru pod streho dolgih galerij, preko visokega jezu, skozi 4 km dolg tunel v Švico ter preko Zerneza proti avstrijskemu Pfundsu, Landecku, Imstu in Oetzu. Prespali smo v Umhausnu.
Oddih jim gotovo ni bil odveč.
Peti dan smo kolesarili preko Soldna čez prelaz Passo Rombo (2509 m), kjer so bile ob cesti 3-4 metre visoke stene snega, na italijansko stran in na prelaz Passo Giovo (2099 m) do Vipitena, kjer smo prespali noč.
Šesti dan nas je pot vodila proti Brunicu in Toblachu na avstrijsko stran ter prek prelaza Kartitscher Sattcl (1529 m) do Kotschaca.
Zadnji - sedmi dan smo odkolesarili proti Tropolachu, kjer se prične vzpon na Nassfeld (1552 m), na katerem nas je pričakalo močno grmenje s sodro. Zaradi
zimskih razmer smo kolesarjenje končali na vrhu prelaza.
Sledil je še zadnji del vožnje z avtodomom proti domu in skupna večerja v prijetnem okolju planinskega doma Cajnar.
Kljub pretežno slabemu vremenu na poti smo zadovoljno pritrjevali mnenju, da nam je kolesarjenje uspelo. V sedmih dneh smo s kolesi prevozili 11 gorskih prelazov, skupno pa 750 km. Zahvaljujemo se vsem, ki so pokazali razumevanje in dobro voljo ter nam z materialni ali finančni prispevki omogočili uresničitev kar zajetnega kolesarskega podviga. B. V.
Krompirjev piknik in pol
Bilo je 5. septembra letos, koje Aktiv kmečkih in podeželskih žena iz Logatca pripravil v Grčarcvcu prijateljsko srečanje s krompirjevim piknikom za svoje člane, prijatelje in znance. Organizacijo srečanja je prevzela na svojem domu Tatjana Rudolf, nova predsednica tega aktiva. Pri delu soji priskočile na pomoč vse kmečke gospodinje, da bi srečanje lepo uspelo.
Kako je zadišalo po krompirju!
Foto: F. Brus
V prijetnem domačem okolju, prepolnem bohotnega cvetja in jesenskih poljskih aranžmajev logaških gospodinj, je zadišalo po čevapčičih, kotletih, sveže pečenem domačem kruhu in sladkih dobrotah od raznovrstnih potic do raznoterega drobnega peciva, ki so ga gospodinje prinesle s seboj, pa po krompirjevi solati in po krompirju v oblicah z maslom, kar je še posebej dobro teknilo. Ob zvokih mladega harmonikarja Florjana iz Logatca, sorodnika Rudollovih, so sc nekateri ob prijetnih vižah sproščeno zavrteli, drugi pa zapeli.
Ob dobri hrani in pijači, ob prijateljskem pogovoru v idiličnem kmečkem okolju je čas hitro minil. Nekatere je čakala doma v hlevu živina, drugi pa so se nadvse dobre volje šele pozno popoldne zadovoljni vračali domov.
France Brus
Kulturni razgledi
Trenutki kulture v Vaškem muzeju in galeriji v Lazah
Pri Prestorjevih se je ponovno zbrala druščina likovnih ustvarjalcev in ljubiteljev umetnosti
- Predstavila se je tudi pesnica Katarina Kaleba
Ob slavnostni otvoritvi Vaškega muzeja in galerije v Lazah 26. maja 2002 seje v hiši Prestorjevih prvič zbrala na slovesnosti ob zaključku likovne kolonije - pisana druščina osmih ustvarjalcev.
Umetnik sredi dela.
Dobri dve leti pozneje, 2. septembra 2004, seje zgodba v muzeju ponovila tretjič. Svoje umetniško druženje je tokrat na dvodnevnem likovnem srečanju zaokrožilo sedemnajst ustvarjalcev, ki so se predstavili v številnih različicah likovnega izraza, in medtem ko je Planinsko polje z vsemi svojimi posebnostmi najpogosteje upodobljeni obraz srečanja, so se posamezniki predstavili tudi s sebi lastno noto. Pisano druščino so med drugim sestavljali nekateri udeleženci tradicionalnega srečanja likovnikov Šutna v Kamniku in tisti, ki se srečujejo na likovnih kolonijah v Zrečah - obeh se redno udeležuje tudi Nataša Prestor; vabilu pa sta se odzvali tudi dve gostji iz tujine, in sicer Ana Maria (iruia i/ Romunije in Maria de Mateis iz Italije. Seveda, niso manjkali niti notranjski umetniki, kot so Bojan Klančar, Toma/ Pcrko in Vcljko Toman ter domačina Marko Jakopič iz Grčarevca in Bojan Pahor iz Planine.
Nataša Prestor, ki je bila s svojim možem Jocrgom ob pomoči
nekaterih sponzorjev tudi gostiteljica srečanja, je na zaključnem druženju poudarila, da so se doslej umetniki pri njih zbrali trikrat, v treh različnih letnih časih, in da le zime še niso upodobili. Njena želja pa je, da bi se na platna in v skulpture prelila tudi pobeljena in morda celo ledena podoba Planinskega polja, s čimer bi sklefiili kolobar štirih obrazov polja.
Ustvarjena likovna dela tretje kolonije bodo v muzeju oziroma galeriji kot stalna razstava na ogled tudi v prihodnje. Poleg cele vrste stalnih zbirk, kot so vitrina starih igrač, sveče Rafaela Samca, zbirka del slovenskih keramikov in skulptur Nataše Prestor, pa je letos v hiši dokončan tudi del podstrešja,  kjer so razstavljeni
predmeti, ki so jih v preteklosti uporabljali ljudje, živeči ob Planinskem polju.
Kot nevidna senca srečanja pa se je skozi dvodnevno druženje vlekla nit prijateljevanja. Zaokrožil ga je sklepni trenutek, ki ga je s svojimi besedami umetnikom posebej /a/.namoval prof. dr. Mirko Juteršek. Z milino lastnega pesniškega izraza pa je srečanje likovnikov pospremila Katarina Kaleba, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo tenkočutno, sicer prvo pesniško zbirko Sem, kakršna sem. Ob spremljavi kitare je nekaj svojih pesmi tudi zapela in dokončala tisto prijetno in lepo, zaradi česar so se likovniki in drugi gostje v Lazah številka 3 tudi zbrali.
Vanda Lavrič
Zrelo petje
Na predzadnji septembrski JSKD v cerkvi sv. Volbenka v
Nastopili so štirje moški (Podpeški oktet. Oktet Kres Cerknica in oba logaška: Pa kol'k'r tol'k' in Logaški oktet) ter ženski oktet Vitra iz Ribnice. Prireditev je strokovno spremljal Mitja Gobec, tekoče pa jo je povezovala Maruša Mele.
Izjemno odmevni koncertni prostor omogoča vsaki, še tako majhni pevski skupini, dobro slišnost tudi v nižjih jakostnih odtenkih, hkrati pa preseneča nanjo nepripravljene pri glasnejšem petju. V tej luči so najboljšo mero ujele pevke Vitre, ki so tudi sicer pokazale izredno pevsko kultiviranost. Izredno uglajeno jc prepeval Podpeški oktet, ki pa ga jc že omenjena odmevnost, žal, iznenadila; zato je bila dikcija, posebej še v zadnji, fugato postavljeni skladbi, preveč nejasna. Domači oktet jc občutno napredoval v oblikovanju zaokroženosti in kompaktnosti nižjih glasen
Oba logaška okteta sta svoj nastop dobro opravila. Pri oktetu Pa kol'k'r tol'k' velja pohvaliti oba solista.
petek je cerkniška izpostava Zelšah gostila peterico oktetov
Franca Pupisa in Romana Medena, prijazno podobo pevcev na sceni in samozavesten nastop. Logaški oktet je pesmi odpel z vidno poudarjeno zanesljivostjo, ki jo daje le dolgoletno nastopanje. Ker je nastopil zadnji, je za dodatek zapel še Kocbekovo pesem Zvezde, ki jo je glasbeno upodobil Radovan Gobec.
Pevski večerje poslušalo manj poslušalcev, kot bi jih lahko. Škoda, saj jc bilo petje kakovostno in izpovedno prevzemajoče. Verjamem, da je dandanašnji veliko drugačnih, zabavnejših in lahkotnejših prireditev, ki od poslušalca ne zahtevajo ne zbranosti ne zavzetosti in ne prisotnosti (v smislu: biti navzoč, a odsoten) Pa vendar, če se nismo pripravljeni prav nič potruditi, nič žrtvovati, ostajamo kljub vsem zabavam in nekakšnemu razvedrilu prazni in nepotešeni. S tega koncerta pa smo odšli polni darov, ki so nam jih z zrelim petjem naklonili nastopajoči.
J. Costiša
Kulturni razgledi
Regratov venec - nikoli do konca spleten
Srečanje s poezijo Andreja Žigona (1952-2003) v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu
Jc že tako, da se včasih »nakopiči« poezije ob večerih in v klepetu s starimi prijatelji. Tudi tokratno literarno srečanje z Andrejem Žigonom, logaškim in slovenskim prezgodaj (ali je kdaj pravočasno?) umrlim pesnikom, je bil takšen klepet, takšno paberkovanje in »poglabljanje« v poezijo. Moj prijatelj in veliki poznavalec literature Denis Poniž, ki je tudi prišel, je dejal: »V Ljubljani bi se na tak večer primajalo 5 ljudi; poglej, koliko jih je tukaj.« Več kot za polovico velike dvorane Narodnega doma nas je bilo. Občutil pa sem malo »krivde« ob tem. Smo običajno vedno takole napolnili takšno dvorano, koje šlo za njegov ali kak drug pesniški večer? Do Andreja Žigona namreč čutimo nekako »krivdo«, da se mu za življenja nismo dovolj posvetili. Zdaj pa se vsi razglašamo za njegovega prijatelja ali vsaj dobrega znanca; imamo društvo, ki se imenuje po njegovi pesniški zbirki, in v dobrem mesecu dni smo vsaj dvakrat lahko prisluhnili raznolikosti poezije domačih pesnikov in doživeli zamero in občutljivost, kakor bi šlo za Nobelove nagrajence. llmmmm...Pa saj smo srečevali Andreja, ko seje v zadnjih letih svojega bivanja posvečal dobroti, in pravzaprav, literarnih večerov ni organiziral zato, da bi prisluhnili njegovi poeziji, ampak da bi nas prepričal, da bodimo ljudje.
Peter Kolšek v pogovoru z Jožefom Gostišo. Foto: P. Sark
Kot takega gaje čutil tudi Peter Kolšek, Andrejev prijatelj, kije napisal spremno besedo ob izdaji Regratovega venca, zbrane Andrejeve poezije, izšle v Celovcu pri Mohorjevi. V pogovoru z moderatorjem večera Jožctom Gostišo nam je potrdil tiste »okrogle«, po katerih smo Andreja tako dobro poznali, pa tudi tisto, kar razkrijemo le "z_ svojim najbližjim. Tudi urednik Mohorjeve Franc Kattnig O  je našel čas in prišel na ta večer. Zamisel o predstavitvi poezije je zrasla v Literarnem društvu Zeleni oblaki, bolje 5 rečeno, po ideji predsednice Branke Novak. Domiselna je
bila deklamacija, kije izzvenela iz ust Saše Musec in Dana je Kek, za razpoloženjsko glasbeno podlago so spet poskrbeli Bojan Sen, Vinko Kralj in Vid Sark, bili smo deležni fotografij, za katere je poskrbel Uroš Zagožen, postavitev pa sta pripravila Anja Sedej in Andrej Korenč, za luč in ton je skrbel Bine iz Narodnega doma; nemalo zaslug za vse skupaj pa ima tudi nekdanja direktorica logaške knjižnice Alenka Furlan, za video projekcijo jc bil kriv Tilcn Kran jc. Ne vem pa, kdo je prodajal pesniško zbirko, vendar važno je, da smo jo lahko kupili. Seveda, pa ne nazadnje, ampak s poslednjim poudarkom omenjam Primoža Godino, ki nam je ne le pokazal video film, v katerem Andrej oblikuje enega od svojih regratovih vencev, ampak jc poskrbel tudi za prodajo video posnetka. Ob tem dokumentarcu smo namreč ponovno »zaživeli« Andreja takega, kot smo ga poznali. Sicer ne v celoti, saj je svoje srce povsem odkril le malokateremu, pa vendar jc njegov aleluja odmeval še dolgo potem, ko smo sc nekateri posladkali ob pijači in jedači, ki jo je pripravil prizadevni Primož Petek, ali pa na poti domov, koje še odmeval Andrejev smeh v naših ušesih, ko smo se vračali bodisi v Zgornjo ali pa v Spodnjo Fovšijo.
Najbrž je bil za tako uspešen večer zaslužen še kdo, konec koncev tudi župan Janez Nagode, ki je v tem predvolilnem času prišel in spregovoril o Andreju, pa najbrž ne zato, ker sem v zapisu o prejšnjem pesniškem večeru omenil, da ga ni bilo. Celo nekaj kandidatov za poslance se je zvrstilo v temi pod balkonom dvorane Narodnega doma, mogoče zato, da smo lahko opazili, koga spet ni bilo. Tako bi namreč razmišljal Andrej, kije mnogim zvenel, kakor da ima hudiča na jeziku, v resnici pajc bil samoten jezdec na svojem zelenem oblaku, ki je rad sedel k reki, da mu je pritekla v naročje.
Kras
OBVESTILO
V oktobru bo občasno moteno delo v Knjižnici Logatec zaradi širitve prostorov. Prosimo za razumevanje.
Opravičilo
V članku Pod sivimi in zelenimi oblaki v 8.-9. številki LOGAŠKIH je prišlo do neljube napake. Iz besedila je pomotoma in brez zlih namenov izpadla udeleženka pesniškega srečanja v Grajskem parku Kaja Pregrat. Njen delež je bil enako dobrodošel in primeren na tem lepem večeru logaške poezije, in ni bilo nobenih zlih namenov ali namernega prezrtja mlade pesnice. Kljub temu da imam najbrž pravico koga tudi prezreti, tega namena s Kajo Pregrat nisem imel, in se ji za nenamenski izpad opravičujem.
Kras
Od lepih dosežkov k novim izzivom
Po sedemnajstih letih zapušča Logaško knjižnico dolgoletna direktorica Alenka Furlan -Na njeno mesto prihaja Bibijana Mihevc
In osrednja tema pogovora zadnje seje Sveta knjižnice 14. septembra je bila preteklost, sedanjost in prihodnost knjižničarstva na Logaškem. Seje so se udeležili predsednik sveta Prane Godina, člani Stanislav Nagode, Ljudmila Kune, Špela Pctkovšck, Marko Logar, Marija Čuk, Alenka Furlan, Bibijana Mihevc, predstavniki medijev ter gost - župan Janez Nagode.
Prijazno in spoštljivo slovo. F o to: D. Malavašič
Alenka Furlan je predstavila svoje sedemnajstletno obdobje, prepleteno s službo v knjižnici, družino in ljubeznijo do knjig. Izpostavila je pomembne mejnike, kot so: selitev v nove prostore leta 1987, zaposlovanje in oblikovanje ekipe odličnih sodelavcev, posodabljanje opreme, programov, knjižnega fonda, širitev dejavnosti na področje prireditev... S svojim delom in sodelovanjem z različnimi ustanovami (občino, upravno enoto, šolami, vrtci, Domom starejših...) je zadovoljna. Logaško knjižnico zapušča z lepimi spomini in željami, da bi novo vodstvo nadaljevalo začrtano pot, pot širitve knjižničnih prostorov, ki bodo izboljšali delo zaposlenim in tudi obiskovalcem. Usmeritev k reševanju prostorske stiske je potrdila tudi sedanja, nova direktorica Bibijana Mihevc, in dodala, da v pritličju knjižnice že poteka adaptacija prostorov. Ti bodo namenjeni predvsem izposoji leposlovja. Bodo pa tudi bolj prijazni do invalidov, mamic z vozički, starejših in mlajših obiskovalcev. Kasneje bo izvedena tudi obnova prostorov za računovodstvo, arhiv, čitalnico...
Širitev po sedaj začrtanih etapah bo zadostovala za nekaj let. Potrebno pa bo razmišljati, s čimer se je strinjal tudi župan, o novih prostorih, morda o novi lokaciji za večjo in sodobno knjižnico, kot jo narekujejo razvoj občine in potrebe prebivalstva.
Furlanova torej odhaja, knjižnica z novim vodstvom, preizkušeno ekipo sodelavcev, s starimi in novimi željami ter načrti za prihodnost pa ostaja. Z vso ponudbo knjig, kaset, obiski spletnih strani, prireditvami v Logatcu in tudi v Rovtah, Hotcdršici in na Vrhu Sv. Treh Kraljev.
NevMa
Kulturni razgledi
Na novo do Logaškega okrajnega glavarstva
Mesec občinskega praznovanja se je zaključil s predstavitvijo ponatisa knjige Logaško okrajno glavarstvo
Za ta pomemben korak in prispevek k domoznanstvu seje na pobudo Antona Vladiča (temu pa je pobudo prišepnil Marcel Štefančič) odločilo literarno društvo Zeleni oblaki v sodelovanju z Občino Logatec.
Knjiga, ki jo je leta 1889 uredil Vojteh Ribnikarje polna zgodovinskih podatkov in opisov krajev, krajevnih značilnostih, ljudi, ki so jih zbrali in zapisali učitelji, katerih šble so bile v Babnem polju, Begunjah, Blokah, Cerknici, Črnem Vrhu, Dolenjem Logatcu, Godoviču, Gorenjem Logatcu, Grahovem, Hotedršici, Idriji, na Ledinah, v Planini, na Rakeku, v Rovtah, Starem trgu pri Ložu, pri Sv. Vidu nad Cerknico, Sv. Trojici, v Spodnji Idriji, na Uncu, Vojskem, v Zavratcu in Žireh. Žal, pa so izvirniki te zanimive knjige skoraj pošli in zato je na novo natisnjena knjiga še kako dobrodošla zgodovinska in kulturna pridobitev občine; iz knjige bo marsikateri dijak ali študent črpal podatke o preteklosti občine Logatec in njene okolice.
Ob ponatisu Logaškega okrajnega glavarstva. Foto: D. M.
Na slovesnosti zadnjega dne septembra se je v dvorani Glasbene šole zbralo lepo število obiskovalcev, ki so najprej prisluhnili Chopinovi klavirski glasbi v interpretaciji Ane Kristine Dodič, nato napovedovalki Anji Sedej, ki je predstavila zapis o takratnem času, avtorju in pomenu knjige, ki gaje iz arhivske dokumentacije pripravila domačinka, zgodovinarka Mira Hodnik, na pobudo katere logaška občina praznuje 20. september kot občinski praznik. Po teh sporočilih je sledila kratka predstavitev odlomkov iz pričujoče knjige, ki sta jih prebrala Tina Rupnik in Jurij Švajnecr. Branja so dopolnili zvoki klavirja in klarineta izpod prstov Roka Igličarja ob klavirju in Jureta Robeka s klarinetom  ob klavirski spremljavi profesorice Tanje Žagar.
Prijeten zgodovini in literaturi posvečen večer, ki ga je pripravila Branka Novak, predsednica literarnega društva, se je končal z besedami župana Janeza Nagodeta, ki je osvetlil ozadje zadnjih dvanajstih let praznovanja občinskega praznika ter pohvalil izdajo knjige in izrazil željo, da bi bilo takih in podobnih zgodovinskih knjig o Logatcu še več.
NevMa
Športni kalejdoskop
Športno ob prazničnih dneh
V počastitev občinskega praznika je 16. septembra organiziralo Društvo invalidov pri gasilskem domu KLI Logatec v Raskovcu športne igre, na katerih so sodelovale športne ekipe invalidov iz Žirov, Ilirske Bistrice, Logatca, z Vrhnike in ekipa logaškega Društva upokojencev.
Pomerili so se v pikadu, ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško in balinanju v trojkah. Kljub nekoliko muhastemu vremenu so organizatorji uspešno izvedli tekmovanje, tako da so se tekmovalci pozno popoldne zadovoljni vračali domov.
w
n
o
O ar n
N> C
o
Zmagoviti ekipi v balinanju - DI Logatec. Foto: F. Brus In rezultati?
Pikado: 1. Rudi Ciglarič, Logatec; 2. Ana Likovič, Žiri; 3. Ferdo Malnar, DU Logatec.
Rusko kegljanje: 1. Rudi Ciglarič, Logatec; 2 Jožica Bager, Vrhnika; 3. Zofija Petrič, Vrhnika.
Streljanje z zračno puško: 1. Franc Gutnik, Vrhnika; 2. Rudi Čamernik, Logatec; 3. Armando Kristančič, DU Logatec.
Balinanje moški: 1. DI Logatec; 2. DU Logatec; 3. DI Ilirska Bistrica.
Balinanje ženske: 1. DI Logatec; 2. DU Logatec; 3. DI Ilirska Bistrica
France Brus
■■Obetaven začetek sezone logaškega NTK
V Murski Soboti so se 28. avgusta na odprtem prvenstvu v namiznem tenisu za kadete pomerili tudi mlajši in starejši kadeti iz logaškega Namiznotcniškega kluba. -Mlajši kadeti so se z Žigonom in Bončinom ekipno uvrstli na 5. mesto, starejši kadeti pa so si s Kekom in Družino ekipno priigrali 10. mesto.
V Kranju pa so sc 4. septembra mlajše in starejše kadetinje udeležile 3. pokala Merkurja in dosegle ekipno med mlajšimi kadetinjami z Gutnikovo in Zupančičevo 3. mesto, med starejšimi kadetinjami pa s Smiljaničevo, Novakovo in Lazarjevo 1. mesto. Med starejšimi kadetinjami pa so se posamezno uvrstile: na 2. mesto Sanja Smiljanič, na 6. mesto Tamara Novak ter na 8. mesto Lea Lazar.
Strel
Prek južnega Velebita
Kar 23 planincev se je s planinsko opremo in s potrebščinami za taborjenje pod vodstvom Alenke Mrak odpeljalo 3. septembra zarana z Mrakovim avtobusom proti Plitvicam. Tam so si ogledali nadvse zanimiv Narodni park Plitvička jezera, ki jc od 1979 pod zaščito Unesca. Po triurnem ogledu plitviških zanimivosti so sc odpeljali do kampa Vrata Velebita (300 m) v vasi Ljubotič 10 km od Starega grada. Velebit jc planinski sklop med Liko in Jadranskim morjem; razteza se 165 km proti reki Zrmanji. Južnega Velebita je v zračni črti za 46 km. Tu so možni letni in zimski dopusti, sprehodi med zaščitenimi endemičnimi rastlinskimi vrstami. V kampu, kjer so planince prijazno sprejeli, so si postavili petero šotorov in najeli dvoje hišk. Večerjo je obogatila Alenka celo s potico za sladkost sredi tople jasne noči.
Naslednjega dne je Tomaž, dober poznavalec Velebita, vodil planince na 9-urni markirani pohod prek Ranjevca po planoti Bili Simokos (790 m) do Vrtlinc (972 m), znamenitega brezna, v katerem jc 900 m dolga dvorana; naprej so prišli do »Kamene galerije« (1071 m), kjer so si ogledali Zlata vrata, prehodili Zmajev greben in hodili ob Žabcu, lepem izdelku narave sredi kraškega sveta. Ondod so srečevali domačine, ki so z natovorjenimi mezgi prenašali opremo tujih turistov. Pot pa so nadaljevali pod Kuk Stapino ter sredi dneva prispeli do bivaka Tatekova koliba Stap (960 m). Tu so se oskrbeli z vodo, kije sicer daleč naokoli ni. Za njmi je bilo od Ljubotića 3 ure hoje. Po daljšem počitku so nadaljevali pot po vročem soncu in skalnatem zemljišču ter po dveh urah prišli v Zagon. Tu so pospravili še zadnjo zalogo iz nahrbtnikov; ob petih popoldne so prirajžali v kamp. Še vedno jc bilo dovolj moči za kopanje v morju, kamor so se nekateri tudi odpeljali, drugi pa so pripravili večerjo, ki jo je z domačo potico in vinom obogatila Pavla-Abrahamka; prijetno druženje seje tako zavleklo pozno v noč.
Na A niča Kuku. Foto: A/, Petkovšek
Tretji dan zjutraj so pospravili šotore in prtljago v avtobus ter sc poslovili od kampa. Vodnik Tomaž jih jc popeljal na staro kamnito cesto, ob kateri so vidna »mirila«. Sem so z Velebita in iz obmorskih vasi nosili pokojnike in se od njih poslovili tako, da so jih zavite v rjuhe položili na pripravljene skalnate »postelje«, kamor so kot v družinski grob postavljali pokojnike. Na posameznih skalah so vklesana imena in letnice, celo iz leta 1953. Umrle so sicer pokopavali na pokopališču, toda pomembnejša so bila »mirila«.
Planinci so sc nato odpeljali proti Narodnemu parku Paklcnica, nedaleč od Starega grada. Skoz kanjon Velike Paklcnicc, dolgem 10 km, se vije potok, ki je čez poletje povsem presahnil. Strme stene kanjona, po katerih vodijo številne plezalne poti, so visoke do 400 m; stene so tudi takrat naskakovali mnogi plezalci od vsepovsod. Pri Anič Kuku sc kanjon razširi v širok travnik. Tam okoli je več podzemnih jam. Ob potoku vodi pot do planinskega doma v Parićih. Veliko Paklcnico loči od Male Paklcnicc (dolga 7 km) 500 m visoka ravan. Celoten Narodni park obsega 3617 ha in velja za veličasten kraški fenomen. Ob vhodu v Klanec je od leta 1995 na ogled podzemni blodnjak bunkerjev v velikosti 1730 m2 s 549 m tunelov. Podzemni sistem, luksuzno opremljen, so gradili v največji tajnosti kaznjenci v letih 1950/53. Verjetno je šlo za protiatomsko zaklonišče vodstva Jugoslavije. Po dveh urah hoda po markirani poti so se planinci tudi plezaje povzpeli na vrh Anica Kuka (717 m), od koder jc lep pogled na morje, Stari grad in Malo Paklcnico. Po krajšem počitku so se po isti poti vrnili do parkirišča. - Zgodaj popoldne so se pohodniki pri Starem gradu še okopali v morju, nato so se odpeljali po avtocesti proti Karlovcu. Spotoma so ob Pavlinem okrepčilu ponovno nazdravili njeni 50-letnici ter nakupili nekaj domačega sira in medu. Na slovenskih tleh so na večer nazdravili še trojici planincev, ki so v tistih dneh praznovali svoj rojstni dan. Prijetnega počutja so se planinci pozno ponoči ob slovesu zahvalili organizatorjem in vodjem pohoda, še posebej šoferju za srečno vožnjo.
Marinka Petkovšek
išv--
Najmlajši skakalni upi
na državnem prvenstvu
SSK Logatec je v počastitev občinskega praznika organiziral državno prvenstvo v smučarskih skokih zadečke in deklice do 11 let starosti. Na plastični skakalnici pod Sekirico seje 18. septembra pomerilo 90 najmlajših tekmovalcev med njimi 11 tekmovalk i/ 18 slovenskih klubov.
Skok za državni uspeh.
Foto: J. Turk
Med dečki so se najbolje uvrstili: 1. Urban Sušnik, 2. Arh Albreht, oba SSK Tržič, 3. Luka Oblak, SSK Alpina Žiri... Od naših 7. Žiga Šcmrov in 10. Jernej Korenč.
Med deklicami pa so bile najbolje uvrščene: 1. Manja Pograjc, SSK Zagorje, 2. Barbara Klince, SSK Alpina Žiri in 3. Anja Javoršek, SSK Zagorje.
Strel
Po zahtevni poti na Vrtačo
Štirje planinci so se 29. avgusta odpeljali v jutranjih urah do Ljubelja. Od tod so eno uro ubirali markirano pot do Doma na Zelenici (1536 m), kjer so se ob krajšem počitku srečali s palninci iz Cerknice, namenjenimi na Vrtačo po markirani poti. Logatčani pa so jo mahnili po zahtevnem brezpotju. Najprej so dospeli na Malo glavo in po slabih dveh urah hoje prispeli po krušljivih skalah na vrh Vrtače (2180 m), za Stolom drugi najvišji vrh Karavank.
Vrh vrtače.
Skalnati vrh kaže svojo najmogočnejšo podobo na koroško stran, pogled na Vrtačo z Gorenjske namreč zakrivata Stol in Begunjščica. Vzhodno od Vrtače sili v nebo Palec (2027 m). Z vrha seje dalo videti Radovljico in Blejsko jezero. Obncbne megle so večkrat zastirale sonce. Po krajšem oddihu in vpisu v knjigo so se po poldrugi uri hoje to krat po markirani poti spustili do Doma na Zelenici - vse naokoli dišeče cvetje.
Pod Ljubeljem so si planinci ogledali ostaline koncentracijskega taborišča iz medvojnih let 1943/45. Krajši čas so si ogledovali tudi »Adrenalinski park«, postavljen blizu gostišča z druge strani ceste.
Hvaležni Matjažu za vodenje po poti na manj znano Vrtačo, so se logaški planinci sredi toplega sončnega popoldneva vrnili domov.
M. P.
Planinski pohodi
Od sobote, 16. oktobra, do nedelje, 17.oktobra, MIRNA GORA (1947 m) - izlet z vlakom Org. in info: PD Logatec, tel.: 01 7543 617 (Jernej Rus)
Nedelja, 31. oktobra planinski pohod na GOLICO Org. in info: PD Logatec, tel.: 040 796 703 (Gregor Dolenc)
O
j
S/J
Športni kalejdoskop
Planinska krasota med Gorenjsko in Koroško
Četeverica planincev se je 18. septembra pod Rajkovim vodstvom odpeljala proti Jesenicam, nato pri Belci zavila po gozdni poti visoko nad sostesko Belce. Od tod so se s planinsko opremo spustili do potoka Belca, koder je ob deževju prehod po nemarkirani poti skoro nemogoč. Hodili so po divje romantični dolini Belce, nato so se po lovski stezi strmo dvigali mimo razpadle koče.
Ob križu na vrhu Kepe. Foto: M. Petkovšek
Po treh urah hoje so se okrepčali, ko sta ravno mimo prišla lovec in fotograf, edina človeka, ki soju srečali tod okoli. Na nadaljnji poti so naleteli na črnega gada in na špičaste skale - Kurjake, od koder seje videla Kepa. Dalje so zavili na pot, označeno z »možici«. Ob pogledovanju na Julijske Alpe so dospeli na greben, se z varovali spustili po njem. Pot po vršnem deluje speljana čez strm krušljiv svet. Po petih urah so se povzpeli na vrh Kepe (2143 m), za Stolom in Vrtačo tretji najvišji vrh Karavank. Svojo čokato postavo razkazuje Beljaku na koroški strani, od koder tudi prihaja največ pohodnikov.
Na vrhu seje soncu nastavljalo veliko planincev; veter je vlekel proti zamegleni Koroški. Na sončni strani so lahko občudovali alpske in karavanške vršace. Pravšnje razpoloženje za spominski posnetek pred velikim križem.
c Po okrepčilu in vpisu v planinsko knjigo so se planinci vračali po označeni, a zahtevni poti, ki meji z Avstrijo, ob nekdanji gozdarski vlečnici do potoka Belca, kjer so se tudi osvežili.
' Z vrha do parkirišča so hodili tri ure. Spotoma so naprej še občudovali divjo sotesko, v kateri je voda izdolbla globoko
§- strugo, ki jo napolnjujejo številni hudourniki in pritoki.
Resnično, pohod na zakrito, a čudovito razgledno
— goro med Gorenjsko in Koroško.
M. P.
In naprej po Notranjski planinski poti
Lani so Logaški planinci prešli del Notranjske planinske poti od Senožeč do Tabora, letos je 11. septembra pod vodstvom Jožeta Kobala nadaljevala pot peterica njih. V hladnem a sončnem jutru so sc zapeljali do Zagorja, od tod naprej so sc podali proti Sviščakom. Pot jih je vodila mimo izvira Pivke, gradu Kale, nekdanjega domovanja pesnika in rodoljuba Miroslava Vilharja, na čigar pobudo so tu organizirali leta 1869 slovenski tabor, pa mimo Bača do Koritnic, kjer so se oskrbeli zokrepčevalnimi potrebščinami. Po počitku so krenili skozi temne snežniške gozdove.
Ob enih so dospeli do gozdarske koče »Grda Draga« (1175 m), čez kako uro pa so bili žc med počitniškimi hišicami na Sviščakih (1242 m). Tu so si ogledali delo logaških planincev zanimivo obnovljeni smerokaz. V Planinskem domu so v Vodnik in dnevnik NPP odtisnili K), žig NPP. Po daljšem počitku je do vrha Snežnika (1796 m), najvišje gore na Notranjskem, bilo še dve uri hoda. Jože je spotoma opozarjal planince na ondotne značilnosti, posebej na pomen skalnega »možica«. Z vrha pa seje tačas vračalo vse polno planincev.
Počitek oh logaškem smerokazu na Sviščakih. Foto: M. P.
Na vrh Velikega Snežnika, s katerega tisti dan ni bilo posebno lepega razgleda, so dospeli okrog sedmih zvečer. V koči pod vrhom ni bilo posebne gneče, tu so se odpočili, odtisnili 11. žig NPP in prenočili ob hučanju vetra.
Naslednji dan so sc po zajtrku srečevajc zgodnje planinec, spuščali v vetrovnem vremenu Ncjcu je odneslo kapo - proti Ga.šperjevcmu hribu in po slabih treh urah prispeli v Leskovo dolino, kjer je bila nekoč znana pristava gozdnega gospodarstva. Na lično izdelanem kozolčku je moč dobiti žig NNP; za okolico skrbita domačina, ki sta planince prijazno povabila na pijačo. Po počitku so pot nadaljevali po markirani poti skozi snežniške gozdove in prešli Bičkove laze (900 m). Mimo odcepa proti Mašunu so krenili po Luizini cesti, ki jo posebej označuje opozorilni napis. Pot sc nekako stika z Evropsko ali Ciglarjevo pešpotjo z rumeno-rdečimi oznakami.
Ob treh popoldne so prispeli h gradu Snežnik, okrog katerega jc mrgolelo obiskovalcev. V tamkajšnjem gostišču so se popotniki okrepčali in si odtisnili 12. žig NPP. Od tod so se s prijatelji odpeljali domov.
Marinka Petkovšek
Šolski odmevi
Jubilej bogatih spominov in nadejajočih se izzivov
Na dan nekdanjega logaškega občinskega praznika (12. septembra) je bilo na Vrhu Svetih Treh Kraljev nadvse slovesno - Počastitev 110-letnice tamkajšnjega šolstva in 50-letnice
šolske zgradbe
Kakih tisoč ljudi sc jc zbralo na Vrhu v počastitev ll()-lctnice šolstva in petdesetletnice sedanje šolske stavbe. Rahel dežje med prireditvijo na odru od časa do časa blagoslavljal pestra dogajanja, ki so jih pripravili otroci in učiteljice vrhovske šole pod spretnim vodenjem Mihaele Gostiša. Vezno nit jc tkal Pavle Ravnohrib, glasbeni okvir pa so trdno, navdušujoče slikali člani Pihalnega orkestra Logatec pod vodstvom Marijana Grdadolnika in glasbena gostja Darja Švajger, ki je skorajda vrbovska domačinka.
Po himni in pozdravu je najprej spregovoril ravnatelj matične šole Mitja Turk. »Samo od vas, krajani, jc odvisno, kako (dolgo) se bo šola obdržala,« je poudaril. V preteklosti seje žc dogajalo, da sc jc precej majal obstoj šole, ker je vpis otrok vanjo stnno padal. V zadnjem obdobju tega strahu sicer ni bilo več. Bojazen pa sc spet prebuja, bolj zaradi »odročnosti« šole kot zaradi števila »za šolo godnih dečkov in deklic«, ker bi starši otroke raje spotoma v službo vozili v žirovsko šolo ali celo v katero drugo. »In kaj zaželeli šoli za 50. rojstni dan?« jc ravnatelj naslovil vprašanje na župana. In si odgovoril: »Nekaj, karse v današnjih časih zdi samo po sebi umevno, na Vrhu pa so to šc vedno sanje: vodovod!«
Župan je v slavnostnem govoru poučil zbrane o nastanku in razvoju šolstva na Slovenskem in o številčnosti v šolo vpisanih otrok na Logaškem. Dejal je, da se še vedno ukvarjamo z vprašanjem povečevanja prostorskih zmogljivosti, medtem ko sc marsikje šolski razredi praznijo in sc zmanjšuje njih število. Poudaril jc, da jc vrbovska šola pravo in živahno krajevno središče, saj daje streho tudi knjižnici, kulturnemu in športnemu društvu, krajevni skupnosti. Šolska učilnica jc tudi gledališka dvorana, prostor za šolo pa tudi poletno gledališče, kjer domača gledališka skupina kaj skupina, cela vas pripravlja igre tisočerim gledalcem.
Zavest, da gre zares za praznovanje šole, so utrjevali šolarji, ki so recitirali, peli, igrali in plesali. Ob koncu prireditve je k mikrofonu stopil še predsednik krajevne skupnosti Rafko Krvina, ki jc v nckolikanj šegavem nagovoru mimogrede povedal, da je bil izdan zbornik ob I l()-lctnici šolstva in 50-Ictnici nove šolske zgradbe in omenil, da se za obstoj podružnične šole ni bati, saj »delamo na tem«. Pohvalil jc dosedanje šolnike, ki so na Vrhu vcepljali znanje mnogim učencem, sc zahvalil vaščanom,
Četrt stoletja se je Albin Berčič (skrajno na levi) razdajal šoli in kraju. O jubilejni publikaciji
Zajeten zbornik so uredniki naslovili: 110 let šolstva na Vrhu Sv. Treh Kraljev; oblikovalka Barbara Oblak pa ga je opremila z grafičnim zapisom: »17/5. IS94 seje slovesno otvorila zasilna šola na I rhu«. ki spremlja vse sirani le slikovite kronološke Upodobitve šolskih in obšolskih prizadevanj Vrhovcev skozi stoletni čas.
Avtorja besedil Marija Barbara Soko in Rafael Krvina, ki sta k pisanju zgodovinskega prispevka (Od Stanimirjevcga hriba do Vrha Sv. Treh Kraljev) pritegnila še žirovskega sociologa Mihaela Naglica, sta se dela lotila ambiciozno naj/vej z zgodovinopisjem šolstva na Slovenskem od Trubarja prek terezianskih reform. Vodnika. Slomška pa do lislega znamenitega 17. majnika 1H94, ko »sc jc slovesno otvorila zasilna šola na Vrhu«. Vrbovska šolska zgodba se odvija nato od »zasilne šole« prek enorazredniee do dvorazredniee pa prek medvojnih dogajanj, ki so šoli dajala italijanski, nemški in partizanski />cčat, do povojnih premikov, ki tO tudi na Vrh pripeljali osemletko, s kalero sc jc polnokrvno spopadal dolgoletni in na vse strani razdajajoči sc učitelj Albin Berčič. tudi graditelj nove šole iz leta 1954. Sicer se je od vseh začetkov šolska učenost pretakala skoz slarosvetno mežnarijo.
Zbornik nas seznani tudi z učitelji, ki so na svoj način zaznamovali razvoj tamkajšnjega šolstva od prvega učitelja-župnika Janeza Nemanjiča prek Tončke Preveč, Albina Berčiča, utemeljitelja osemletke. Jakoba Kokalja, Evlalije Čclik. Marije Barbare Soko, prejšnje vodje do sedanje vodje Mihaele Gostiša. Pisci poročajo tudi o tem, da je samostojna šola poslala leta 1963 podružnica šole v Žireh, od 1995. pa velja za podružnico rovtarske osnovne šole.
Zanimive dokumentarične in spominske zapise spremljajo številne slikovne upodobitve ljudi, učiteljev, učencev, šolskih poslopij, učilnic, knjig, spričeval in drugih listin pn ziinajšiilskili. zlasti kulturnih dogajanj...
Zelo pogumno, natančno in dovolj poglobljeno knjižno delo. posvečeno prizadevanjem Vrhovcev za razvoj šolske, duhovne in splošne omike. Povsem lahko pritrdimo misli, ki jo je v uvodu zapisal Rafael Knjna: »Knjiga Vrh zgodovinsko opiše, fotografije ga zaznamujejo, prispevki mu dajo dušo.« mAš
nastopajočim, ravnatelju in županu ter predal spominsko darilo donedavni pedagoški vodji podružnične šole Mariji Barbari Soko.
Šola je ob koncu prireditve podarila zbornik tudi vsem navzočim nekdanjim učiteljicam in učitelju, otroci pa so z godci vred odpeli Tral ta ta. Dežje za kako uro ponehal, ravno toliko, da so si navzoči lahko nazdravili in sc jeli prešerno
pomenkovati, nadejajoč se ljudskega rajanja ob zvokih Mladih Dolenjcev. Vendar seje veselica zaradi dežja končala prej, kot bi bili domačini želeli.
Pa vendar, takšno prireditev, se mi zdi, lahko pripravijo le na Vrhu Svetih Kraljev, kadar praznujejo kako častitljivo obletnico; pa tudi sicer ne udarijo mimo.
J. Gostiša
C —
I
o
>t/5 «
O
-J
Šolski odmevi
■k
Pouk glasbe v novih prostorih
S posebno slovesnostjo so v stavbi nad Krajevno knjižnico v Rovtah odprli nove prostore za potrebe dislociranih oddelkov Glasbene šole Logatec
V priložnostnem kulturnem programu, ki ga je povezovala Mateja Perpar, so 1. oktobra ob prisotnosti Franceta Okorna, sekretarja na Ministrstvu za šolstvo, državnega poslanca Slavka Brenčiča, župana Janeza Nagodeta, vodstva Glasbene šole, nekaterih občinskih svetnikov in številnih obiskovalcev nastopili učenci glasbenih oddelkov iz Rovt - posamič, v komorni in orkestralni zasedbi.
V pozdravnem nagovoru je ravnatelj Glasbene šole Primož Malavašič najprej izrazil zadovoljstvo nad prepotrebno prostorsko pridobitvijo, nato seje zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k pomembni prostorski pridobitvi, zlasti občini in županu. Zatem je predstavil zgodovinski razvoj Glasbene šole in oddelkov v Rovtah, pri čemer se je zahvalil vodstvu Osnovne šole za prijazno gostiteljstvo glasbenih oddelkov vseh šest let. - Župan občine pa je izrazil navdušenje nad pridobitvijo za Glasbeno šolo, ki ji želi tako
Glasbeno ob odprtju novih glasbenih prostorov.
Foto: J. Turk
nadaljnjih razvojnih možnosti. Ob tem je spomnil na modro ravnanje občine, ko se je odločila za odkup Alpinine stavbe, kjer domujc žc doslej knjižnica, poslej pa bodo tu prostori še za glasbene oddelke, ki bodo imeli na voljo tri učilnice za individualni pouk, učilnico
za pouk teorije in zbornico oziroma učilnico za skupinski pouk.
Investicijo, vredno 6.350.000 tolarjev, sta nato odprla in k ogledu prostorov povabila župan občine in ravnatelj Glasbene šole.
M.
Novo poglavje Glasbene šole
Konec avgusta je Matjažu Albrehtu potekel mandat ravnatelju Glasbene šole Logatec Nasledil ga je Primož Malavašič, uspešen profesor na tej šoli
K) C
o
Prav gotovo smo lahko veseli učencev glasbene šole, ki po naši občini pa tudi zunaj nje bogatijo marsikateri kulturni dogodek. Prav tako so ti učenci nenadomestljiv vir delovanja ali ohranjanja vsemogočih glasbenih skupin in orkestrov ter obetajočih učiteljev v naši okolici.
Povprašali smo gospoda Primoža Malavašiča tudi o njegovi viziji, na kateri bo gradil. V enem samem stavku povedal, da si želi »urejeno šolo v organizacijskem pogledu z močnim pridihom svobodnega umetniškega duha«.
Ko govori o urejeni šoli v organizacijskem smislu, misli predvsem na ureditev in organizacijo šole v temeljnem pomenu te besede, ki se nanaša tako na pedagoške delavce kot tudi na učence in starše. Močni pridih svobodnega umetniškega duha
Primož Malavašič, novi ravnatelj Glasbene šole. Foto: J. Turk
pa pomeni učinkovito razvijanje in izvabljanje umetniških prvin iz učencev, in sicer na področju solističnega kot tudi komornega ter orkestrskega muziciranja. To zadnje se nanaša na klasično in ljudsko glasbo (standardni program) ter na popularno
in jazz glasbo (nadstandardni program). Na ta način bo glasbena šola z zares široko, pestro ponudbo pripomogla k bogatenju kulture v logaški občini in tudi v širšem slovenskem prostoru.
Smelo zastavljeni cilji ni kaj.
Ob vsem tem pa ne gre pozabiti tudi ogromnega dela in truda bivšega ravnatelja Matjaža Albrehta. Njegova zagnanost, profesionalnost na glasbenem področju in uspehi učencev na raznih tekmovanjih pričajo, daje z glasbeno šolo živel s srcem in z dušo, se temu delu posvečal z vso vnemo, in prav je, da prejme zahvalo za svoje opravljeno delo.
Sedanjemu ravnatelju pa želimo, da bi uresničil zastavljene cilje in skupaj s svojimi učitelji uspešno vzgajal in izobraževal nove glasbenike.
S. Nagode
Bralci pišejo
In spet o fotoobjektivnosti
Spoštovana gospa ravnateljica VVZ Kurirček!
Ne vem, odkod taka užaljenost ob sprenevedanju, da ste posekali samo eno hruško. Posekali ste namreč dve zaščiteni hruški. Logatčani več ali manj vemo, da so hruške ob vrtcu zaščitene, zato sc tudi s pravilno naravnanim objektivom ne da prikazati dveh posekanih hrušk, razen če ima človek privide.
Leta 19X9 sta bili na tem mestu posekani dve star in oslabeli hruški-moštarici, za kar je dal takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Ljubljane soglasje ob zahtevi, da se posekani hruški nadomestita z novima, kar sc je tudi zgodilo. Teh dveh posekanih hrušk sc ne da prikazati na fotografiji, ker ste jih neupravičeno posekali. Ne vem, s kom ste se posvetovali glede odstranitve hrušk, namreč uradno so še vedno zaščitene. Prav jc, da jih na novo posadite, račun pa izstavite tistemu, ki vam jc dal soglasje za odstranitev.
Z opravičilom ne ho nič.
Pisec Fotoobjektivnosti
Pripis urednika:
Logaške so glasilo, odprto tudi za kritična mnenja bralcev. Skladno s svojo uredniško politiko časopis objavlja pisma bralcev, če le niso žaljiva. O resničnosti ali neresničnosti zapisanih izjav se uredništvo ne more opredeljevati, ker dejstev ne more vseh j poznati. Zato pa objavljamo pisma znanih bralcev is podpisom in naslovom), ker samo oni lahko zagovarjajo in utemeljujejo svoja mnenja.
Odgovorni urednik
Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika
objavlja javni natečaj
za prosto delovno mesto: svetovalec za premoženjsko pravne zadeve, ki se lahko izvaja v nazivu svetovalec III, svetovalec II, svetovalec I v oddelku za okolje, prostor in komunalo Občinske uprave Občine Vrhnika, za dela na področju premoženjsko pravnih zadev. Pogoji:
univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, pravne ali upravne smeri
8 mesecev delovnih izkušenj
znanje računalniških aplikacij
aktivno znanje enega tujega uradnega jezika
državni izpit iz javne uprave. Kandidat/ka mora izpolnjevati še pogoje, določene v drugem odstavku 88. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 52/02).
Pisni vlogi mora kandidat/ka priložiti:
fotokopijo dokazila o izobrazbi,
potrdilo o pridobljenih delovnih izkušnjah
fotokopija potrdila o državljanstvu RS,
potrdilo o nekaznovanosti oziroma izpisek iz kazenske
evidence, ki ne sme biti starejše od treh mesecev,
potrdilo, da ni v kazenskem postopku, ki ni starejše od
treh mesecev
potrdilo o opravljenem strokovnem upravnem izpitu. S kandidatom/ko bo sklenjeno delovno razmerje za nadomeščanje začasno odsotnega javnega uslužbenca za določen čas 24 mesecev s štirimesečnim poskusnim delom. Pisno vlogo z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom naj kandidati/ke pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika s pripisom »Javni natečaj za svetovalca(ko)«. Prijavljeni kandidati/ke bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Dodatne informacije je mogoče dobiti pri ga. Maji Gnidovec, na tel.: 01/755-54-34.
Valilnica mladih novinarjev
Notranjske novice so v Postojni gostile 8. srečanje urednikov in drugih sodelavcev lokalnih časopisov Slovenije
V Jamskem dvorcu v Postojni se je 24. septembra na 8. srečanju zbralo 65 urednikov in drugih sodelavcev iz 28 lokalnih časopisov. Uvodoma je vse prisotne, še posebej goste, pozdravil gostitelj letošnjega srečanja direktor Notranjskih novic Dušan Černigoj. Po glasbenem intermezzu Katarine Janjič in Aleša Štefančiča sta o raziskovalnem in preiskovalnem novinarstvu spregovorila novinar Žurnala Nenad Gliicks in novinar Mladine Ali H. Žerdin.
%*jffi *đ * Ji'
\ r
Uredniki in novinarji so prisluhnili uporabnim izkušnjam. (Iz arhiva Notranjskih novic)
Posebej poglobljeno o odgovornem in zhatevnem delu ustvarjalcev lokalnih časopisov pa je spregovoril TV novinar Jure Pengov. Prepričljivo je govoril o tem, da so mladi novinarji, ki običajno začenjajo prav pri lokalnih glasilih, prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in svojim instinktom, saj kakih posebnih mentorjev, kot jih imajo novinarji pri »ta velikih časopisih«, najčešče ni. Pa še lokalna ozkost je običajno silno občutljiva za količkaj kritično zapisano besedo. In vendar se prav na ravni lokalnih časopisov valijo nove generacije novinarjev.
O funkciji fotografije v časopisu pa so si besede podajali Joco Žnidaršič, Ljubo Vukclič, Tomi Lombar, Jure Lržen in naš Rafael Marn. ki jc nazorno predstavil način fotografskega izbora za reportažne namene. Matjaž Kofol pa je demonstriral praktične možnosti interneta v službi časopisja.
Potem ko so Grajske novice iz Sevnice naznanile svoje gostiteljstvo za 9. srečanje lokalnih časopisov, so si udeleženci letošnjega srečanja ogledali Postojnsko jamo ob zvokih dekliškega tria Carcna. mAš
u
Si
a
bij
Ne naz
tre 7?
77
Od Rovt do Kompostele in nazaj
Romanje k sv. Jakobu v Komposteli - Peš prek Pirenejev, žgoče in zelene španske ravnnice
- Čas, ko si tudi sam s seboj II.
Omenjala si prenočišča ob romarski poti; je to podobno našim gorskim postojankam?
Ja, nekako tako. To so različno velika poslopja z nekaj ali celo z blizu 1000 pogradi. Ponekod so postavljeni šotori, drugod se spi po športnih dvoranah, celo v cerkvi imajo prostor, prirejen za prenočevanje. V večja prenočišča pride zvečer tudi zdravnik. Imajo zelo prijazne oskrbnike. Tam se da kaj skuhati, se oprhati, si oprati perilo; ponekod pa pripravijo večerjo za vse romarje: dobro, preprosto in poceni hrano.
Kakih specialitet si niste privoščili?
Ob utrujenosti je specialiteta že sendvič! Sicer pa smo jedli čisto običajno hrano; ja, posebnost je bila tortilja, jajčna jed z raznimi dodatki. Pa česnova juha, ki so nam jo postregli v Castrojerisu 25. julija, ko goduje sv. Jakob. Razdelili sojo vsem romarjem in vaščanom. Za Špance je to velik praznik, saj je sv. Jakob njihov zavetnik.
Kako pa ste se sploh usmerjali po poti?
Pot je zelo lepo označena z rumeno puščico in Jakobovo školjko. Taje dobila ime po romarju, ki je dosegel svoj cilj prav na grobu sv. Jakoba, kjer so mu dali klobuk, okrašen z veliko školjko (zato velja sv. Jakob tudi za zavetnika klobučarjev, poleg zavetništva vojakov, delavcev, lekarnarjev, svečarjev, romarjev). Ponekod je pot makadamska, ponekod tlakovana, tudi asfaltirana. Vodi skozi gozdove, preko travnikov in polj, skozi vasi in mesta; tu praviloma poteka mimo cerkva ali katedral. Pot je lepo vzdrževana, še posebej od 1. 1984, ko je postala prva evropska kulturna pešpot. Romarji romajo peš, s kolesi, s konji, tudi kombinirano z avtobusi.
Nekatere spremljajo avtomobili, v katerih jim vozijo nahrbtnike. Hoja brez nahrbtnikov - brez prtljage, brez hrane in zaradi vroče žeje vsaj brez dveh litrov pitne vode - je dosti lažja.
Ste vodo kupovali?
Ne, ob poti so vodnjaki, posebej označeni s pitno vodo. In moram povedati, daje bilo vodnjakov kar na gosto. Če vodnjak ni bil ustrezno označen, pa vode raje nismo pili, da ne bi imeli kakšnih prebavnih težav. Bolan pa na tako pot ne moreš!
Skozi kakšno pokrajino pa ste hodili?
Najprej smo prešli razgibane Pirencje, nato preko španskih pokrajin: vinorodna Rioja, Burgos in Leone - čez 300 km dolga pot po ravnini, kjer so sama žitna polja. Temperatura pa je bila vsak dan čez 30 stopinj, in nikjer nobene sence. Sledila je lepa, valovita pokrajina z gozdovi in pašniki, kjer so nas pozdravljale ovce, telički... Tam so vasi s kmetijami, precej podobnimi slovenskim. Pred Santiagom pa smo potovali skozi cvkaliptusov gozd; vse
naokoli prijeten hlad in čudovito opajajoč vonj.
Od kod vse romajo v
Kompostelo?
Največje Evropejcev, čeprav tudi Američani niso redki. Po narodnosti prevladujejo Španci -domačini, sledijo jim Francozi pa Nemci ... Presenetljivo veliko je mladih ljudi, skavtov. Skupine so zelo različne: od posameznikov prek parov pa vse do večjih skupin. S temi ljudmi smo bili skupaj na poti. In med nami so se stkale vezi sožitja, naklonjenosti. Tudi ljudje v krajih, skozi katere smo hodili, so romarjem izredno naklonjeni: pokažejo smer, še preden jih kdo poprosi, pomahajo z motorja, iz avtomobila; pozdravljajo z romarskim pozdravom »Buon camino!« - kar pomeni toliko kot: Srečno pot!
Kakšen je bil povprečen romarski dan?
Vsak dan je bilo treba prehoditi povprečno 30 km poti, enkrat več, drugič manj. Zjutraj, ko je bilo še sveže, smo se pogovarjali, prepevali; bolj ko jc sonce »nažigalo«,
Skozi vročo špansko ravnico.
FotOl C. Vidmar
bolj smo postajali redkobesedni, dokler nismo obmolknili in samo še hodili. Ja, takrat pride čas, ko si sam s seboj... Ko smo dospeli do prenočišča, smo poskrbeli za hrano, za pograd, si oprali perilo, oskrbeli žulje, se odpočili. Vsak dan smo imeli mašo, ki jo je daroval naš soromar dekan Jože Stržaj iz Žirov. Maše so bile posebno doživetje: zdaj somaševanje v katedralah, zdaj v naravi ali v tesnosti sobice, vedno pa v znamenju popotništva. Seveda, smo si v vsakem kraju ogledali tudi kulturne znamenitosti. Mene sta s svojo mogočnostjo in lepoto očarali katedrali v Burgosu in v Leonu. Zelo zanimiva pa je tudi katedrala v Santo Domingu dc la Calzada, v kateri imajo vedno živega petelina in kokoš. Ta spominja na čudež, ki gaje izprosil sv. Dominik nekemu fantu, ki se je zaljubil v dekle, v katero se ne bi smel, zato so ga obesili. Potem pa je prišel nekdo k eksekutorju (usmrčevalcu), ki je ravno jedel pečeno kokoš, in mu povedal, da je videl fanta živega. Ta pa je odvrnil: »Če je to res, naj tale kokoš zakikirika!« In zaslišalo seje kikirikanje...
Si doživela kakšno
krizo?
Niti ne, vseskozi smo bili vsi izredno pozitivno naravnani; pozitivnost se jc čutila pri vseh romarjih. Pravzaprav seje kar nekako pretakala skozi nas. Po desetih dneh hoje sem dobila prve žulje, ki se jih nisem znebila do konca romanja; nabralo sc jih je še nekaj več, pa niti za hip nisem pomislila, da bi pot končala ali da bi se naprej peljala. Kljub bolečim žuljem je kar šlo. V naši deseterici 4 moški in 6 žensk v starosti od 40 do 60 let je bila samo ena manjša poškodba noge. Spričo zdravnikove oskrbe smo prešli tudi to težavo. Na cilj, v Santiago de Compostcla (sv. Jakob v polju), smo prišli vsi, in to peš!
In kako vam je bilo pri duši, ko ste končali svoje veliko romanje?
Ko zagledaš katedralo, sploh ne misliš, da si tam. Znajdeš sc v ogromni množici ljudi.
Srečno priromali v Santiago de Compostella.
Foto: C. Vidmar
ki občudujejo romarje z velikim spoštovanjem. V cerkvi sta posebni romarski maši opoldne in ob šestih zvečer. Za oltarjem je grobnica, v kateri je pokopan sv. Jakob. Da prideš do grobnice, je treba čakati v vrsti po nekaj ur; res je ogromno ljudi, med katerimi pa se izredno dobro počutiš. Naslednji dan smo dobili v romarsko izkaznico še zadnji žig, kar je pomenilo, da so nas vpisali med ljudi, ki so prehodili romarsko pot; prejeli smo latinsko izpisano »plaketo«, čestitali so nam ... Potem smo »skočili« še v Finistere (prevod: Konec zemlje), mesto ob Atlantskem oceanu, od tam pa z vlakom dva dni vožnje do doma.
Kako pa je bilo s
troški?
Plačevali smo z evri. Prenočišča so bila ponekod zastonj, sicer pa smo plačevali od treh pa do deset cvrov. Pred odhodom nam je Radio Ognjišče ob svoji 10-lctnici podaril 10 majic. Mizarstvo Šemrl iz Planine pa nam jc podarilo kape.
Pa še grozno izrabljeno vprašanje: najbolj neprijeten pripetljaj?
Pljusk vode, ki mi ga je namenila neka ženska z druge strani ulice, ker smo bili ob sedmih zjutraj(!) preveč zgovorni; morali bi biti namreč tiho, da bi ljudje lahko spali(!). To je bil zares pravi šok že takoj na začetku poti. Hvala Bogu, edini.
In kaj se ti je najbolj »usedlo« v dušo?
Zelo veliko lepega sem doživela. Morda bi posebej naglasila čudovito vzdušje med romarji. Nobene razlike ni bilo med nami: ni bilo starih in mladih, finih in robatih; vsi smo bili prašni in utrujeni, s podobnimi težavami, vsi ožuljeni, obliže smo si izmenjavali s tako pozornostjo, kot bi se poznali od nekdaj. Govorili smo v različnih jezikih; pomagali smo si tudi z rokami, in smo se se prav lepo razumeli. To je vzdušje, ki ga človek doživi samo na romanju v Kompostelo. Vzdušje, ki ga premore jezik ljubezni.
Z željo, da bi bilo jezika ljubezni med ljudmi vsak dan več, se ti, Marija, zahvaljujem za pogovor.
Ljudmila Treven
■—
Xj
O
M
O
4> U.
>(/3
<a
5JJ O
J
r
o
7T
O O"
D
NJ O
4-
Mlečni bav-bav
Pred dobrim mesecem so se šolarji in dijaki vrnili ali prvič stopili v šolske klopi - Ob pričetku šole jim je minister za šolstvo Slavko Gaber napisal pismo, v katerem jim je spregovoril tudi o vlogi prehrane pri zdravem razvoju mladostnikov
Veliko pozornosti je vzbudilo priporočilo, kjer so v sodelovanju z ministrstvom za zdravje pozvali šole, naj pričnejo uporabljati v šolskih kuhinjah manj mastno mleko. Priporočilo je razdelilo že medicinsko stroko, saj zdravniki menijo, da otroci pri nas uživajo premalo mleka in mlečnih izdelkov, maščobo pa dobivajo zlasti z drugimi, pretirano mastnimi živili iz seznama hitre prehrane in cvrtih živil.
Strokovnjakinja za mleko in prehrano dr. Irena Rogelj s katedre za mlekarstvo na Biotehniški fakulteti pa je omenjeno »mlečno« pobudo ocenila kot povrnitev v enostransko razmišljanje izpred 20 let, ko so za prehrano otrok »v imenu bolj zdrave prehrane« priporočali jogurte z umetnimi sladili, za katere se je potem izkazalo, da so nekateri celo zdravju škodljivi. Ob tem je še dodala, da so dogme o škodljivosti mlečne maščobe še iz časov, ko seje sklepalo, da so nasičene maščobne kisline iz mlečne maščobe povzročitelj bolezni srca in ožilja, mlečna maščoba, ki vsebuje veliko nasičenih maščobnih kislin, pa je zato škodljiva zdravju.
Današnje vedenje o tem je drugačno; smiselno je govoriti o mleku, ki ima poleg mlečne maščobe še celo vrsto drugih pomembnih snovi. Pa tudi mlečna maščoba vsebuje številne hranljive snovi, denimo, v maščobah topne vitamine A in D. Na Uradu za prehrano ministrstva za zdravje so ob tem zapisali, da vitamina A in D lahko otroci z raznoliko prehrano dobijo drugje, v ribjem olju, na primer. Si predstavljate, da bi po šolah tako kot pred desetletji pred malico spet dobili žličko ribjega olja? Brrr... Verjetno jim ne tega ne bi privoščili, ko pa vendar lahko popijejo kozarec mleka.
Priporočena dnevna količina za otroke in mladostnike je pet decilitrov mleka ali mlečnih izdelkov. In koliko ga dejansko zaužijejo rastoči otroci? Povprečna količina zaužitega mleka v vseh oblikah na prebivalca v Sloveniji je 6 decilitrov; dvomim pa, da to povprečje dvigujejo otroci. Zato bi bilo smiselno, da se na Uradu za prehrano namesto ukvarjanja z mlekom ozrejo okrog šol in preštejejo vse prodajalne s hitro prehrano in morda preštejejo, koliko hamburgerjev in hot-dogov zmažejo otroci ob redni šolski prehrani. Tu tiči problem debelosti pri otrocih, ne pa v polnomastnem mleku.
Ob tem pa se lahko zamislijo tudi starši. Koliko časa preživijo otroci za računalnikom (ali televizijo) in koliko časa se podijo za žogo? Verjamem, da se večina bralcev v svojem otroštvu ni obremenjevala s presežkom kilogramov. Žoga, kavboji in indijanci, gumitvist ali ne nazadnje tudi kak obračun s pestmi so pokurili presežne kalorije... - Ob premajhni telesni aktivnosti se menda celo zrak redi.
Marjan Papež
Grad za prihodnje čase
Sicer napovedano deževje tistega 24. septembra niti malo ni zmotilo volje in pripravljenosti, da se opravi mali ritual, ki naj naznani začetek (pre)zahtevne prenove gradu v Gorenjem Logatcu. Marko Smole je z družabniki povabil pod oboke svojega gradu ugledne oblastne goste - s predsednikom vlade Antonom Ropom, kije v otvoritvenem nagovoru zaželel ambiciozni grajski družbi veliko poguma, vztrajnosti in srečnih prijemov.
In prenova se lahko začne.
Vsega tega bo, seveda, treba, dokler da bo grad prenovil svoje obličje, in še marsikaj zraven. Kajpak!
tnAš
Naj kelnarca v tretje
Olga Jovanovič -naj kelnarca Notranjske za leto 2004
V petek, 17. septembra, ko seje luna popolnoma skrila našim očem, je bilo v Uršulinem domu na Uncu veselo. Končala se je namreč akcija Notranjskih novic Iščemo naj kelnarco ali kelnarja Notranjske, ki seje zgodila že tretjič po vrsti.
Med 3934 prispelimi glasovnicami jih je med 145 kandidatkami in kandidati največ, in sicer 941, zbrala kelnarca Olga Jovanovič, ki sicer streže v B baru v Cerknici. Olga dela v gostinstvu že 32 let. Tako dolgo vztraja v tem poklicu zato, ker ga opravlja z veseljem. Sicer pa Olga rada pozimi smuča, poleti pa plava. Koje doma, se večino časa ukvarja z otroki, na splošno pa rada uživa življenje. Olgo so z gromkim aplavzom nagradili njeni domači in prijatelji, ki so ves čas akcije glasovali zanjo.
Največ glasov za Olgo - 698 - je prejel Tihomir Krpan. Tihomir živi z ženo in osemmesečnim sinkom Tinctom na Rakeku. Kljub temu daje novopečeni očka, pa v službi preživi veliko časa, več kot 200 ur mesečno. A to mu ne dela preglavic, saj ga delo v gostinstvu veseli.
Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; oblikovalec Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; izdano 3500 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si
Tretje mesto pa je zasedla Logatčanka Špela Božič iz Kluba Grajski park v Logatcu s 423 glasovi. 21 -letna Špela pravi, da dela za šankom zato, da si prisluži dopust. Črnolasa in kratkolasa Pika, kot jo kličejo prijatelji, rada potuje po svetu. V tem času pa pričakuje odobritev prošnje za poklicno vojakinjo, kar ji že od nekdaj pomeni močan izziv.
Letošnji zmagovalci: Olga (v sredini), Tihomir (na desni), in Špela (na levi), (iz arhiva Notranjskih novic)
Poleg priznanj so vsi trije odnesli domov bogate nagrade: vsak svoj mobilni telefon, frizerske storitve v vrednosti 5.000 tolarjev (Tihomir in Špela) oziroma 10.000 tolarjev (Olga), enoletno naročnino na revijo Ljubezenske zgodbe in časopis Notranjske novice ter veliko steklenico penine. Poleg tega bo Tihomir odšel še na enodnevni izlet v Gardaland, Olga pa za teden dni v Turčijo.      Anja Sedej
|y,V v
Cas je zaustavil mlinska kolesa
Še po drugi svetovni vojni je Logaščica gnala številna vodna kolesa, ki so poganjala mlinske kamne in žage. Samo od požiralnika Jačka pa tja do konca Broda jc bila cela vrsta jezov, za katerimi se je nabirala voda, ki ni le poganjala vodnih koles, temveč jc nam otročajem omogočala prijetno kopanje od konca maja pa tja do pričetka šolskega pouka. Tod smo pričeli s prvimi plavalnimi gibi in tudi »po pasje in žabje« splavali.
Z gradnjo priključka za avtocesto in regulacijo potoka so izginili Furlanov, Kavčičev, Tršarjcv in Mihelčičcv jez, z njimi tudi žage in mlini ter tolmuni za prvo »plavalno šolo« logaških otrok. France Brus
Ne nazadnje
Po sestopu s Španskih stopnic...
V zadnjih vročih avgustovskih dneh smo si namreč ogledali Rim z okolico - od Pompejev prek Orvieta, Monte Cassina... do središča večnega mesta z bazilikami, vodometi, antičnimi ostanki in drugimi zanimivostmi. Šlo nam je vse po sreči, dokler...
...Sestopili smo s Španskih stopnic, te svojske rimske zanimivosti. Nekako poslednje dejanje našega potepanja po Rimu. In potlej na metro (podzemno železnico, brez katere v velemestih skoraj da ne gre!)... za smer Quarta miglia - v vročini, gneči in pričakovanju namembne izstopne postaje. Takrat pa... hrušč in trušč. Vpitje, po italijansko, seveda, mahanje z rokami... skoraj pretep. Dve zagoreli (ciganski) dekleti sta se izmuznili iz množice in jo »odkurili« skozi odpirajoča se vrata podzemnega vlaka. Za njima pa sopihajoča starejša gospa in gospod, ki sta dekleti ujela in zahtevala vrnitev svojih denarnic...
Španske stopnice za občudovanje in oddih.
Foto: D. Malavašič
Kako seje ta zgodba končala, ne vem. Smo se pa v naši skupini pomenljivo pogledovali ob zavesti stokrat
povedanega opozorila, da v Rimu »grozno« kradejo. Kako 3
resnična so bila ta opozarjanja, in prav nič odveč, pa smo r i
kmalu občutili tudi sami. Saj je že čez nekaj trenutkov tudi <rj
član naše popotne druščine ugotovil, da mu manjka "o
denarnica. K sreči, v njej ni bilo dokumentov in tudi ne 5
pomembnejšega denarja. Je pa tudi res... da si tega dne poslej « nismo privoščili niti sladoleda.
M
OD
NevMa 9
Fotoobjektiv-nost
ni vrt« v osrčju Logatca
V križišču pred izvozom na Petrolovo črpalko na Tržaški je še pred nekaj desetletji stala ponosna Jakletova domačija, ki je počasi, vendar vztrajno propadala, dokler se ni tako rekoč sesula sama vase. Ruševine, ki so z obeh strani ceste metale slabo luč na ljudi, odgovorne za urbanistično ureditev kraja, so odstranili.
Ste jih tudi vi podprli kot pri Levingerjevih?
Foto: D. Malavašič
Ali na mestu nekdanje domačije je zraslo žc kar mogočno drevo, okoli njega pa toliko vrst različnega plevela, ki bi ga pripraven človek v dobre pol ure dodobra pospravil. Lastnik te pripravljenosti očitno ne izkazuje. Je sploh možna kaka rešitev? Morda bi lahko lastnik najel delavce javnih del, ki so dokazali, da zmorejo lepo urediti krožišče pri Klamu ali pa park pred Skrijem?!
France Brus
TARO ZA NOVO 500;000 SIT
S kar do 500.000 tolarjev popusta vam novi Chevrolet še nikoli ni bil tako blizu. Obiščite nas in izberite svojega - na voljo so vam Kalos, Tacuma, Evanda ali novi Lacetti v štiri in petvratni ali karavanski izvedbi. Vaš rabljeni avtomobil ocenimo po sistemu Eurotax in zraven dodamo kar do 500.000 SIT*.
'Poniifibfl Veljl M omejeno količino vozil.
...ko spoznaš novega
Avtohiša Seliškar, Betajnova 16, Vrhnika, Tel.: 01 750 2252