železnodobne k u ltu re Ilirov in jo avtor im enuje »cvetoči halštat«. K ultura Vače II a se naslanja v m arsičem na starejše obdobje. Železna produkcija se v tem času izredno zviša. P rih a ja jo pa razne sprem em be v proizvodnji. A vtor sklepa na tem elju fibul, da so v starejši dobi izdelovali močno, grobo volneno tkanino, medtem ko so v času Vače II a začeli izdelovati finejšo tkanino, ali so jo pa tudi uvažali. P reobrat je tudi v keram ičnih izdelkih. P ojavijo se keram ični izdelki, delani po vzoru kovinskih posod. Številčno se pa tipi poenostavijo. A vtor sodi, da je keram ika v tem času nazadovala, m edtem ko je preh ran a ostala še neizp remen jena. Glavni vir so lov in živinoreja, a za poljedelstvo ni dokazov. Nove oblike v kovinskih izdelkih je posredovala trgovina. Vendar so torevtične upodobitve po avtorjevem m nenju nastale doma. Socialno stanje vaških p reb i­ valcev je v dobi Vače I bilo še uravnovešeno m ed posam eznim i stanovi, v dobi Vače II pa se je po njegovem m nenju sprem enilo v prid tistega področja v trgovini, ki je predstavljalo jed ro širšega trgovanja. Kot posledica tega je sledilo kopičenje osebne lastnine in neenakost, k i jo avtor opaža tudi v grobnem in ­ v en tarju tega obdobja. V dobi Vače III p rih aja v živ ljen ju Vač do p recejšn jih sprem em b. Vzrok temu je keltska ekspanzija, zaradi česar je začela pojem ati trgovina te r se je po avtorjevem m nenju vaška trgovina om ejila na ožja področja. Tudi socialno sta n je vaškega prebivalstva je precej padlo. V endar so se pa Vače obvarovale keltizacije in so k lju b vsem u nadaljevale svoje tra d i­ cionalno življenje. Rimska ekspanzija pa poseže veliko m očneje v k u ltu rn o tvornost Vač. V endar je danes še težko tolm ačiti posam ezne najdbe rim skih objektov na Vačah, ker naselbine še niso zadostno raziskane. Vaško najdišče je pom em bno tako za širši evropski okvir, kakor tu d i za ožji ilirsk i okvir. Z avtorjevo objavo so Vače z dosedanjim gradivom dale drago­ ceno sliko življenja ilirske veje, živeče na K ranjskem . Tako se sčasoma uvrščajo tudi razne predzgodovinske k u ltu re v zgodovino. T f B t France Starè: Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, R azred za zgodovino in družbene vede, D ela 9, Sekcija za arheologijo 7, L ju b ljan a 1954, 135 str. LXXXV tab., 2 plana, 2 prilogi in nem ški povzetek. P ri g rad n ji kem ičnega in štitu ta na dvorišču SAZU m ed Salendrovo in Go­ sposko ulico je bilo odkrito zelo pomembno ilirsko grobišče. Raziskovalna dela so se vršila v letih 1948 do 1950, n ak ar je bilo delo prekinjeno zaradi tehničnih vzrokov. Tako grobišče ni v celoti raziskano, ne glede na dejstvo, da je bilo v veliki m eri uničeno že v p re jšn jih periodah. M onografijo tega ilirskega grobišča, kak o r tudi potek raziskovalnih del, nam podaja sedaj F. Starè v edicijah Slo­ venske akadem ije znanosti in um etnosti. A vtor je pa te j svoji m onografiji dodal tudi še vse ostale, po večini slučajne najdbe, ki so se odkrile v L ju b ljan i in ki pripadajo ilirski dobi. Tako smo dobili vsaj približno sliko ilirskega časa na področju L jubljane. Izredno obilne ilustracije v risbah nam pa nudijo še n a ­ drobnejši vpogled v ilirsko kulturo. A vtor je v svojem delu podal glavni poudarek na grobne celine. Tako imamo kataloško obdelavo vsega grobišča s posam eznim i grobovi in z opisom p re d ­ metov. D rugi del njegove razp rav e pa obsega tipološko razčlenitev gradiva. Ilirsko grobišče na dvorišču SAZU pripada skupini planih grobišč z žaram i. G robne jam e so navadne, m anjše okrogle jam e, vkopane v zemljo, ki ni bila obdana niti s kam enjem niti pokrita. G robni inventar je bil k ar položen v tako grobno jam o. K akor je bilo uničeno v kasnejših periodah grobišče, prav tako opažamo, da so bili delno uničeni tudi grobovi in pridevki pogosto poškodovani. M rliče so pa pred pokopom sežigali na nekem drugem mestu, ne pa na m estu sam ega pokopa. Skupaj z m rličem so bili sežigani tudi pridevki. Po u p ep elje­ vanju so nato zbrali ostanke kosti in pridevke te r položili v žaro. Poleg žar pa so v grobovih tudi še druge posode, katerim so bili odbiti ročaji in ki so verjetno, kak o r m isli avtor, služile za hran o pokojniku. V nek aterih grobovih so našli tudi koščke orodja iz krem ena te r razne fragm ente posod, kar n av a ja av to rja k m nenju, da so se ob odprtem grobu vršile tudi še posm rtne pojedine. A vtorju je s precejšnjo verjetnostjo uspelo opredeliti nekaj grobov na tem elju pridevkov po spolu. N ajdbe deli avtor po m aterialu, iz katerega so izdelane, ravno tako pa tudi glede ua funkcijo, k ateri so služile skupine predm etov. V okviru te razdelitve pa tipološko obravnava posam ezne predm ete. Tako so kovinske najdbe, k i jih avtor deli na tiste, ki so im ele praktično uporabne funkcije, dalje pa tišje, ki so im ele okrasno funkcijo, zvečine izdelane iz brona, m edtem ko je železnih zelo malo. Najčešći so predm eti s praktično uporabno funkcijo. Med njim i so zna­ čilne posebno fibule, k ak o r so očalarke, ki so najd en e v več variantah. D alje so značilne fibule v obliki harfe, ki so pa ohranjene samo v fragm entih. Značilne so tudi pasne spone, ki so zastopane s tipom dvojnokrižnih pasnih spon. R edki so gumbi, ki so tutulaste oblike in m anjših dim enzij. Y n asp ro tju s tem i pa im am o izredno veliko igel, k atere m oram o po avtorjevem m nenju razdeliti v več tipov in variant. Takšne so igle s spiralno zvito glavico, k aterih zgornji Rei je ploščato kovan, dalje igle s kroglasto glavico, igle s čebuličasto glavico te r vratom kvadratnega preseka, igle z nizko stožčasto glavico in spiralno nažleb- ljenim vratom , igle s čašasto glavico in gladkim vratom , igle z močno razčle­ njeno glavico, igle z stožčasto glavico in svitkom na vratu. Noži so izdelani iz brona, le dva sta železna. En tip ima več ali m anj v obliki S ovit list, h rb et pa rebrasto ojačen. D rugi tip im a nekoliko m anj zak riv ljen list, ročaj pa jezičaste oblike. B ritve so pa tako poškodovane, da jih ni mogoče d etajln eje klasificirati. Bile so pa več ali m anj polm esečaste. Poleg teh predm etov sta bila n ajd en a tudi plavutasta nasilno zlom ljena sekira ter fragm ent srpa. Predm eti z okrasno funkcijo so zastopani n ajb o lj pogosto z zapestnicam i. N avadno so to navadni - gladki obročki. Imamo p a tudi zapestnice z vzdolžnim rebrom , dalje fragm ent to rdirane zapestnice in fragm ente drobno nasvitkane zapestnice. V isto skupino sodi tudi n ek a j fragm entov tu najd en ih ogrlic, ki im ajo razp rte in nazaj zavite konce. Slabo so o h ran jen i tudi prstani, ki so bili iz žice, zvite spiralno v nekaj svitkov. K arakterističen za naše grobišče je nakit, sestoječ iz tanke bronaste žice, na k a te ri so nanizane bronaste jagode. Zunaj groba so n ajd en i fragm enti certosa fibule te r še n ek ateri drugi p re d ­ meti. D ekoracija kovinskih predm etov je precej bogata, če prištejem o sem deko­ rativne elem ente form sam ih. Sicer je pa revna in izdelana v tehniki vrezovanja. K er je bila večina predm etov lita v kalupih, so tudi ornam enti bili izdelani na negativih kalupov, po odlivanju pa nekoliko izpopolnjeni. K eram ično gradivo je izredno bogato. A vtor razlik u je grobe in boljše iz­ delane posode. Tudi po oblikah so posode zelo raznolike. Tipološko jih avtor deli na velike urne, ki se m orajo glede na izdelavo in žganje prisoditi boljši keram iki. O bstoji pa več variant. D alje so skodelice s trakastim i ročaji, vrčaste terin e in lonci. Zadnji sodijo med grobo izdelane posode. Vse te posode so izdelane v raznih tipih. Posebno je pa pom em ben lonec, ki posnem a kovinsko vedro kurdskega tipa. Edinstveno najdbo iz našega grobišča in tu d i od drugod p red stav ljata dva askosa, ki jih tolm ači avtor, da sta v obliki roga, ki sto jita na konični nogi in vsak je okrašen z živalsko glavo. S posodami, ki so bile okrašene z bronastim i žebljički, je pa mogoče povezati neki tu najdeni fragm en- tiran i ročaj, v katerega so p red žganjem vtisnili koščke bronaste pločevine. A vtor razlikuje plastično, linearno in slikovito ornam entiko. Kot m otivi so rab ljen i horizontalni in v ertik aln i nizi črt, jam ic, krožcev in vrezov, različno šrafiran i trikotniki in horizontalno tekoč motiv. Poseben pomen p riso ja avtor na grobišču najdenim krem enastim artefaktom , ki p red stav ljajo ali samo odbitke, ali p a tudi nožiče. T ake nožiče so n ašli v grobovih, k akor tudi ob ognjišču, ki m u avtor priso ja kultni pom en, ven d ar pa dokončne sodbe še ni mogoče podati. Glede na kulturno povezavo sta v lja avtor grobišče na dvorišču SAZU v ruško-dobovsko skupino, ki je posebno močno zastopana na Štajerskem . R avno tako jo pa časovno vzporeja tudi s starejšim i žganim i grobišči n a K ranjskem , posebno na G orenjskem . O b stajajo pa p recejšn je razlike m ed našim grobiščem in grobiščem ruško-dobovske skupine na eni in k ran jsk im i na drugi strani. Na našem grobišču nam reč m a n jk ajo posam ezne oblike, čeprav so posam ezni drugi predm eti m ed seboj identični. V endar pa avtor grobišče na dvorišču SAZU tolm ači kot eno izmed najzahodnejših najdišč ruško-dobovske skupine. Kronološko je avtor postavil to grobišče še v prehod m ed bronasto in že­ lezno dobo. To bi ustrezalo R einecke H allstatt B in R einecke H allstatt C periodi ali pa periodi Stare Vače I. V endar pa so najdeni n ek a te ri m lajši objekti, kak o r so tragjnenti certoških fibul in grob z latensko verigo za p rip en jan je meča, ki sodi že v m lajšo železno dobo (Vače III — La Tène). O stale ilirske najdbe na področju L ju b ljan e so pa več ali m anj slučajne najdbe, izvzemši dveh doslej raziskanih grobov na T rgu revolucije, k i sta po načinu pokopa identična z grobiščem na dvorišču SAZU, im ata pa n ek a j tipo­ loških posebnosti, ki jih na p rejšn jem ni. Take so n. pr. lokaste fibule. Časovno pa sodijo v starejšo železno dobo. Na drugih m estih so pa najdeni predvsem razni kovinski predm eti, ravno tako pa tudi fragm enti ilirske keram ike, kak o r p ri hotelu Slon. v strugi L ju b ljan ice na raznih m estih itd. Z novimi raziskavanji je sedaj tudi L jubljana vsaj v ilirski dobi kolikor toliko raziskana. A vtor podčrtuje, da je glede kronologije na področju L ju b ljan e v zadnjem tisočletju pred n. št. skoraj popolna tipološka kontinuiteta. Precejšnja vrzel pa obstoji k lju b tem u v razviti železni dobi 6 . in 5. stoletja zaradi po m an j­ k a n ja gradiva. T atjan a B regant Festschrift für Peter Goessler, T übinger B eiträge zur Vor- und F rügeschichte, Verl. W. K ohlham m er, S tuttgart 1954, str. 1—2 2 1 , T. I—XXI, sa m nogobrojnim ilustracijam a u tekstu. O va sveska priloga pra- i protoistoriji, koja izlazi u redakciji prof. W. Kim- mig-a, posvećena je P. G össler-u povodom njegove 80-godišnjice, i sadrži pored priloga istaknutih starijih arheologa i niz radova m ladjih praistoričara škole u Tübingenu. U članku. D as A lla m a n ia -R e lie f in Nicaea ( s tr .ll—2 2, T. 1—12, si. 1) K urt Bittei, na osnovu stilske analize i duhovite in te rp re tac ije oskudnih pisanih spo­ m enika, vezuje ovaj zanim ljivi spom enik za pobedu K onstancija nad G erm a­ nim a 298 godine n.e. Eva-M aria Bossert posvećuje svoj rad, Zur D atierung der G räber von A rkesine auf Amorgos (str. 23—34, T. 13—16), problem u d a tiran ja ovih zanim ­ ljiv ih grobnih nalaza koje, n a osnovu detalnje tipološke analize, sta v lja u sređnje-kikladski period I. Savesna studija m a terija la d aje povoda autoru da se osvrne i na p itan je trgovačkih odnosa K iklada u III m ileniju, pri čemu ističe da su intenzivnije veze sa istokom postojale još na početku toga razdoblja, dok se k asn ije raz v ijaju i veze sa zapadnim delo M editerana. E. M. Bossert n ije se dotakla p ita n ja porekla k u ltu re bronzanog doba na K ikladim a koje se ne može odvojiti od problem a po rek la balkansko-anadolskog kom pleksa ovog perioda uopšte, p ri čemu se dilimično m ora govoriti o p renošenju ku ltu rn ih u tic a ja a delom i o m igracijam a .1 N jena izlaganja mogu se dopuniti i u tv rd jiv an jem veza sa severnijim područjem B alkana, na koje u k azu ju u ticaji u kam enoj i koštanoj plastici, prenošenje kikladskih uzora na glinenu plastiku, kao i p o sto jan je im porta u vinčansko-tordoškoj fazi II (Holste B), što opet p o tv rd ju je sinhronizam neolita naših k rajev a sa ranim bronzanim dobom E g eje .2 K ratk a rasprava F ranz Fischer-a, Zur Chronologie der jüngeren L atènezeit in Südw estdeutschland (str. 35—40. T. 17, sl. 1), uzim a za polaznu tačku nalaz jednog latenskog suda, k ak v i se nalaze u Š vajcarskoj i ju žn o j N em ačkoj zajedno sa evoluisanim fibulam a tip a Latène C (II). Vodeći računa o činjenici d a se u N em ačkoj već računa sa dužim životom ovoga tipa fibula, a oslanjajući se na činjenicu da se nalazi tipa Latène D (III) — fibule N auheim -skog tipa, ja v lja ju u Š vajcarskoj posle 58 godine p re n.e., dakle posle ise lje n ja H elvećana, autor za k lju č u je da se oblici L atène C mogu vrem enski p ra titi do polovine prvog veka pre P' e. ' s? dobija ne samo jedan nov dokaz o m ogućnosti vezivanja arh e o ­ loških i istoriskih podataka, k ak v a za nešto ran ije vrem e postoje i kod n as ,3 već i zn ačajan podatak za apsolutnu hronologiju. Posebno je p itan je koliko se ova 1 Up. M. G arašanin, G lasnik Zem aljskog m uzeja N. S. IX (1954), 5 i d. 2 D. G arašanin, S tarinar N. S. II (1951), 7 i d. (up. i k ritik u J. Korošca, A rheo­ loški V estnik IV, 2 , 343 i d.) : M. G arašanin. op. cit. 15 i d. s M. G arašanin, Istoriski G lasnik, 1953. 3—4, 3 i d.