Zaključek stečaja Gradisa: »Skregano z vso logiko!«
Št. 42 / Leto 65 / Celje, 1. junij 2010 / Cena 1 EUR
iïïïïïïli™^
90,6 95,1 95,9 100,3
	pT	n		
ovS	Ul	uu		
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Izrežite, izpolnite in pošljite kupon.
Očetje dokazali, da niso le za okras
Dober odziv na prvi Tek očkov v Celju je pokazal, da očetje skrbi za otroke ne prepuščajo zgolj mamam, ampak tudi sami prevzemajo svoj del odgovornosti za družino.
Svež kapital za Gorenje
Igor Korošec pesmi
V	■ ■	I
še ni izpel
Šampion postalo Šmartno v Celju?
-;—tfw
; &
t 1
«r
* I
vjun

Marko vse bliže protezi
Druženje v Akordu kot
4 VI v v	■ ■■ ■■
zatočišče pred divjim svetom
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
Občina Štore je prejela zahtevani odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Celju, ki so mu novembra poslali zapisnik posebne svetniške Komisije za pregled poslovanja javnega podjetja Komunala Štore. Občinska uprava ga je poslala na zahtevo občinskega sveta.
Gre za javno podjetje iz časa župana Franca Jazbeca, ki ga je kot direktor vodil sedanji župan Miran Jurkošek. Komunalino poslovanje je bilo po mnenju posameznih svetnikov sporno, zato so z ugotovitvami seznanili pristojne
državne represivne organe. Kot je v tem mesecu odgovoril okrožni državni tožilec Stanislav Pintar, je zadeva v fazi predkazenskega postopka, kjer še ni ugotovljeno, če imajo v zapisniku posebne občinske komisije omenjena ravnanja »elemente uradno pre-gonljivega kaznivega dejanja ter ali je določena oseba utemeljeno osumljena«. Državni tožilec je občinski zapisnik decembra poslal v preveritev Policijski upravi Celje, iz njenega poročila s konca marca pa izhaja, da obvestil še niso začeli zbirati.
Na Lipi gradijo poslovno središče
V Štorah so začeli pred nekaj dnevi graditi težko pričakovano trgovsko poslovno središče, ki bo v blokovskem naselju Lipa. Družba GIC Gradnje, ki središče gradi, je poslopje z dosedanjo skromno živilsko trgovino že odstranila ter začela z zemeljskimi deli. Občanom je na voljo trgovina na začasni lokaciji.
Štorovčani so boljše zalo- vembra, naslednji mesec naj
ženo živilsko trgovino pogrešali že vrsto let, še posebej okoličani, na primer z oddaljene Svetine. GIC Gradnje morajo z deli zaključiti no-
TOREK
SREDA
bi nato trgovsko poslovno središče odprli. V njem bodo, poleg bistveno boljše založene Mercatorjeve trgovine, knjižnica, občinski prostori, pošta,
ČETRTEK PETEK
1 * §			ft	Ç^/
LBE		immmMEl		BI ES
Namesto novega študentskega doma prenova dijaškega
Sicer potrebna prenova celjskega dijaškega doma po prepričanju Kluba študentov občine Celje ne bo rešila problematike študentskega bivanja v Celju.
Komunala Štore pod lupo
Novega študentskega doma v Celju, o katerem se je v preteklih letih veliko govorilo, ne bo. Vsaj nekaj let še ne. Na ministrstvu za visoko šolstvo namreč vztrajajo, da se najprej zapolnijo že obstoječe zmogljivosti v dijaškem domu v Celju, ki so namenjene bivanju študentov. Zato bodo namesto novogradnje študentskega doma raje prenovili dijaški dom.
Študentski dom so nameravali zgraditi na dvorišču za nekdanjo poslovno stavbo Kovi-notehne, v neposredni bližini mestnega jedra in streljaj od fakultete za logistiko. V njem je bilo predvidenih približno 200 postelj. Pred tremi leti je Mestna občina Celje z ministrstvom za visoko šolstvo tudi podpisala pismo o nameri glede gradnje študentskega doma. Zanj bi občina prispevala komunalno urejeno zemljišče in postopke izpeljala do izdaje gradbenega dovoljenja, ministrstvo pa bi zagotovilo denar za njegovo gradnjo v višini približno 4 milijone evrov. Gradnja študentskega doma se je nato prestavljala iz leta v leto, dokler ni zdaj dokončno padla v vodo.
Predstavniki Mestne občine Celje so se lani na pobudo od-
delka za družbene dejavnosti dvakrat sestali s predstavniki ministrstva za visoko šolstvo in direktorico Regijskega študijskega središča, da bi se dogovorili o nadaljnjih aktivnostih v zvezi z uresničevanjem pisma o nameri. »Na direkto-ratu za investicije visokošolskega ministrstva so povedali, da je pri izgradnji študentskega doma v Celju treba upoštevati neizkoriščenost že obstoječih objektov za bivanje študentov,« pojasnjujejo na mestni občini. Tudi v interesu ministrstva za šolstvo in šport je, da se prenovi obstoječi dijaški dom, za kar so idejni projekti že narejeni. Prav tako sta obe ministrstvi, šolsko in visokošolsko, že podpisali dogovor o delitvi upravljanja, investicijah in investicijskem vzdrževanju namestitvenih zmogljivosti v dijaških domovih za potrebe dijakov in študentov. Ni pa še urejen prenos lastništva zemljišča dijaškega doma z Mestne občine Celje na ministrstvo za šolstvo in šport. Ko bo to urejeno, bodo lahko začeli s postopkom pridobivanja gradbenega dovoljenja za prenovo dijaškega doma, dodajajo v občinskem oddelku za družbene dejavnosti. Po prenovi, ki se bo pred-
vidoma začela prihodnje leto, naj bi bilo v dijaškem domu prostora za vsaj 80 študentskih mest.
Obnova dijaškega doma je sicer nujna, a ta po prepričanju Kluba študentov občine Celje (KŠOC) ne bo rešila problematike na področju študentskega bivanja v Celju. »Glede na porast potreb nastanitev študentov v Celju smo tudi iz naše strani želeli pospešiti ureditev bivalnih potreb za celjske študente. Odločitev, ki so jo na ministrstvu za visoko šolstvo sprejeli, je za nas neprimerna, saj ne rešuje akutnega problema. Ob tem se sprašujemo, kako lahko razmišljajo o Celju kot univerzitetnem mestu, če ni poskrbljeno niti za osnovne pogoje študentskega življenja,« pravijo v KŠOC in opozarjajo, da veljajo za bivanje študentov drugačni kriteriji kot za dijake, zato je potrebna tudi drugačna prilagoditev bivalnih prostorov. Vsekakor pa v KŠOC zahtevajo, da ministrstvo zagotovi primerne študentske postelje vsaj za socialno šibke študente, ki težko pokrijejo vse stroške, povezane s študijem.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
Iz Občine Štore bodo zdaj poslali še eno pismo, naslovljeno na Policijsko upravo Celje. Na predlog svetnika Franca Buserja je občinski svet v sredo soglasno sprejel predlog, naj policijska uprava pregleda celotno poslovanje Komunale Štore ter naj se ne omeji zgolj na ugotovitve posebne svetniške komisije, ki so zapisane v njenem zapisniku. Nekdanji direktor Komunale Štore (oziroma sedanji župan) Miran Jurkošek je na sejah občinskega sveta že večkrat poudaril, da je njegova vest čista.
BRANE JERANKO
VELIKA NAGRADNA IGRA

—. L
picerija, frizerski salon in cvetličarna. Pogodba med GIC Gradnjami in Občino Štore za nove občinske prostore še ni podpisana. »V osnutku pogodbe nekatere popravke še usklajujemo, tako da pričakujemo podpis pogodbe v naslednjem tednu,« je pojasnil župan Miran Jurkošek, ki ima za podpis pogodbe pooblastilo občinskega sveta.
BRANE JERANKO
Na štorski Lipi imajo že mesec dni še eno večje gradbišče. Nivojevo hčerinsko podjetje Dom Lipa gradi ob domu starejših občanov prostore za štirideset varovanih stanovanj ter za devetnajst novih domskih postelj.
' "' . Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost '..■'% in svoj hladilnik napolnite i \w* brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15	;
naRadiuCel,« :
Kako lahko sodelujete?	:...........
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
tus
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
Ime in priimek: Naslov:_
■ y
idi celje
95 1 95.9 100.3 90.6 MHz
Št. Tuš klub kartice:
Davčna številka:_
Telefon:_
tus klub
Podpis:
Zaključek stečaja Gradisa: »Skregano z vso logiko«!
Bo med upniki Gradisa zavrelo? - Dva dni pred zaključkom stečaja prodali za 44 tisoč evrov premoženja
Stečajni upravitelj Janez Golob se s stečajem Gradisa noče več ukvarjati. Bo primer, v katerem je bilo kup nepravilnosti (sploh pred uvedbo stečaja), res kar na hitro povsem potihnil?
Stečaj gradbenega podjetja Gradis Celje najverjetneje vendarle ne bo kar na hitro zaključen. Pričakovati je, da se bodo v zakonsko določenem roku na tak sklep pritožili upniki, predvsem ločitveni, saj z načinom, ki ga predvideva stečajni upravitelj Janez Golob, to je s prenosom premoženja Gra-disa na Republiko Slovenijo, izgubijo vse. Tudi ostali stečajni upravitelji se nad odločitvijo stečajnega upravitelja Janeza Goloba in tudi sodnika Dušana Erjavca, ki je podpisal tak sklep, zgražajo. »To je edino, kar sem v danem primeru lahko naredil,« za svojo odločitvijo stoji stečajni upravitelj Golob.
»Moje mnenje in mnenje ostalih stečajnih upraviteljev, s katerimi sem se pogovarjal, je, da je takšen zaključek stečaja ena velika neumnost,« pravi celjski stečajni upravitelj, ki ne želi biti imenovan. »Nočem se mešati v >ta drek<,« pojasni. »A dejstvo je, da stečajni upravitelj ni niti opravil vseh svojih aktivnosti. Na primer, vsaj preizkus terjatev bi lahko naredil. Razlog da je premalo denarja, v takšnih primerih ne more
vzdržati. Tako se stečaja ne vodi! Mogoče ima, podobno kot sodnik, premalo izkušenj.«
»Da se tako velik stečaj kar tako zaključi, je skregano z vso logiko,« je bil mnenja drugi stečajni upravitelj, ki prav ta-
ko ni želel biti imenovan. »Očitno je upravitelj izbral lažjo pot, ki pa je pogubna za upnike. Ozadja, zakaj se je s tem strinjal tudi stečajni sodnik, ne poznam. Takšna pot je po zakonu sicer možna, vendar pa zakon v svojem 98. čle-
nu zapoveduje tudi skrbnost stečajnega upravitelja. V tem primeru Golob ni ravnal v skladu z načelom o dobrem gospodarju.«
Oba pričakujeta, da se bo nad tak sklep sodišča vsulo »malo morje pritožb.« »Pre-
moženje bi najprej moral ponuditi ločitvenim upnikom. Če bi ti odklonili, bi ga moral ponuditi navadnim. Šele če ga tudi ti ne bi želeli prevzeti, bi ga lahko ponudil državi.«
»Če ne vidim ven, končam!«
Še pred tednom je stečajni upravitelj prodal za 44 tisoč evrov premoženja Gra-disa. Šlo je za prodajo kontejnerjev ter dveh stolpnih žerjavov, za katere je zahteval 100-odstotno predplačilo. Le dva dni kasneje se je stečaj končal z obrazložitvijo, da ni likvidnih sredstev za pokrivanje stroškov v času stečajnega postopka. Golob je v obrazložitvi navedel, da podjetje sicer ima premoženje. Na primer, za 4,3 milijona evrov naložb v nepremičnine, za 5,9 milijona evrov nepremičnin, za 15,5 milijona nedokončane proizvodnje ... Vendar so nepremičnine zastavljene in bi se z njihovo prodajo poplačali le ločitveni upniki, pa še ti ne v celoti. Podobno so zastavljene tudi naložbene nepremičnine. »Vse bodoče poslovne terjatve so na podlagi notarskih zapisov že odstopljene v zavarovanje Abanki,« je še zapisano v obrazložitvi. Iste terjatve so naprej v pretežnem delu odstopljene tudi kooperantom in podizva-jalcem. »Mislim, da je to edini možni način. To sem naredil po tehtnem premisleku,« pravi Janez Golob. »Zdaj me
kličejo stečajni upravitelji in pravijo, da sem ga polomil. O tem, ali imam prav ali ne, bo presojalo sodišče.«
Če bo sklep o končanju stečajnega postopka Gradisa postal pravnomočen, bo Gra-disovo premoženje preneseno na Republiko Slovenijo. Ne le delavci, tudi ločitveni upniki (banke, op. p.) na ta način ostanejo praznih rok. Delavci so sicer včeraj prejeli vsaj sredstva iz jamstvenega sklada, gre za dve plači, del regresa ter nadure.
Golob je pred tem upnike pozival, naj založijo denar za to, da bo lahko izpodbijal določena pravna dejanja, in podobno. »Odgovora ni bilo, meni se je pa mudilo, saj se izguba vsak dan veča.« Mesečni stroški vodenja stečajnega postopka znašajo 133 tisoč evrov, letno torej dober milijon evrov. Prilivi v stečajno maso ne bi zadoščali niti za pokritje manjšega dela stroškov postopka, kaj šele za poplačilo zapadlih obveznosti, je še zapisal v obrazložitvi.
Je pa, zanimivo, Golob v obrazložitvi zapisal tudi, da so premičnine edino neobremenjeno premoženje. Njihova likvidacijska vrednost znaša 294 tisoč evrov, vendar jih prej kot do konca septembra ni mogoče prodati. Pa vendar je pred tednom prodal šest kontejnerjev in dva žerjava?
ROZMARI PETEK Foto: Grup A
Hudourniku zlato ostaja
Podjetju Hudournik in njegovemu direktorju Stanku Zakelšku, ki sta povezana z visokimi finančnimi obveznostmi Občine Štore, naj bi zlati grb Občine Štore odvzeli.
Hudournik in Zakelšek sta zlato prejela za občinski praznik v letu 2002 in to za »dosežke na gospodarskem področju, še posebej na turističnem«. Leto pred tem so namreč zgradili Almin dom na Svetini, edini hotelski objekt v občini, ki je omogočal nadaljnji turistični razvoj. Zaradi poznejših hudih Hudournikovih težav bodo Almin dom, ki je že precej časa zaprt, sredi junija spet skušali prodati na licitaciji.
Odvzem zlatega grba Hudourniku in Zakelšku je predlagala občinska komisija za odlikovanja, o natančnih razlogih zanj pa naj bi bil v tem tednu odločil občinski svet. Kljub temu, da so svetniki na Hudournik danes jezni, se za takojšen odvzem zlatega grba kljub vsemu niso mogli odločiti, saj je to treba natančneje preučiti po pravni plati. Pravilnik o občinskih priznanjih, ki je veljal do pred dvema letoma, namreč odvzema priznanja ni predvideval. Na seji so se pojavili pomisleki tudi zaradi tega, ker Za-kelšek uradno še ni obtožen.
BJ
Prometne priprave na kongres
www.radiocelje.
Investitor
to^mimsm
LGM
lam prodaja D01M0I/ D.O.O.
S dolnov
Na uoljo je samo še 22 stanovanj, v vila blokih.
Nezammlile dneva odprtih vrat
13. junija bo na celjskem štadionu Arena Petrol slovenski evharistični kongres. Na njem pričakujejo množice katoliških vernikov iz vse Slovenije ter zamejstva, ki bodo v knežje mesto prispeli večinoma z avtobusi.
Osrednji dogodek bo slovesna nedeljska maša na štadionu, ki bo ob 11. uri, med njo naj bi Slovenija dobila novega blaženega, mučenca Lojzeta Grozdeta. Razglasil ga bo drugi človek Katoliške cerkve, vatikanski državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone.
Množični dogodek pripravlja neposredno več kot tristo prostovoljcev iz vseh slovenskih škofij, pri zagotavljanju parkirnih mest za več sto avtobusov in osebnih vozil sodelujejo policija, zveze ZŠAM in prostovoljna gasilska društva celjske okolice. Pri širših pripravah sodelujejo različne lokalne in državne službe, prav tako civilna društva in organizacije.
Organizatorji udeležencem prihod z osebnimi avtomobili odsvetujejo, saj so za avtobuse pripravili možnost parkiranja ob dvorani Zlatorog in na parkiriščih Celjskega sejma, z rezervnimi parkirišči na Ljubečni ter Teharjah. Za udeležence kongresa, ki bodo v Celje prispeli z vlakom, bodo vozili na prizorišče brezplačni mestni avtobusi. Nekoliko bo poskrbljeno tudi za osebne avtomobile, saj bo možnost parkiranja na parkiriščih trgovskih centrov City-center, Planet Tuš in Merkur.
BRANE JERANKO
Podobnih prizorov in velikega zanimanja za novinarske konference, na katerih po navadi sodelujeta predsednik Bobinac in »finančnica« Mirjana Dimc Perko, smo v Gorenju že vajeni.
Svež kapital za Gorenje
Delničarji potrdili dvakrat po 25 milijonov evrov dokapi-talizacije - Trije meseci v znaku plusa
Delničarji Gorenja so na petkovi skupščini brez večjih pomislekov sprejeli sklep o dvojnem povečanju osnovnega kapitala, skupno pa bodo dobili dvakrat po 25 milijonov evrov svežega kapitala.
V prvem krogu bodo vse delnice ponudili Mednarodni finančni korporaciji, članici skupine Svetovne banke. IFC naj bi 25 milijonov evrov nakazal predvidoma v enem mesecu. »Vesel sem, da
so delničarji podprli predlog uprave o dokapitalizaciji. Vstop tako uglednega investitorja, kot je mednarodna finančna korporacija IFC, pomeni veliko za finančno trdnost Gorenja, za še hitrejše doseganje strateških ciljev, razvoj novih izdelkov in storitev. Tudi za kakšen prevzem,« je po skupščini povedal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
Delničarji so sicer glede do-kapitalizacije sprejeli nas-
protni predlog, ki ga je že kmalu po sklicu podala Kapitalska družba, podprla pa sta ga tudi uprava in nadzorni svet. Cena delnice je 13,32 evra, pod enakimi pogoji pa bodo izvedli drugo dokapi-talizacijo v juliju, ko bodo delnice ponudili vsem delničarjem, ki bodo tedaj vpisani v delniško knjigo. Število delnic, ki jih bodo lahko vpisali, bo odvisno od njihovega deleža v osnovnem kapitalu, sodelovali pa bodo lah-
ko še v drugem delu dokapi-talizacije. Če bo kaj delnic še ostalo, jih bodo ponudili »tretjim osebam«. Obe doka-pitalizaciji naj bi Gorenju omogočili še hitrejše izpolnjevanje strateškega načrta, vlaganje v razvoj novih izdelkov in storitev, morebitne prevzeme in prestrukturiranje.
Na skupščini se je več težav pojavilo pri imenovanju novega nadzornega sveta. V njem so Peter Kraljič, Maja Makovec Brenčič, Keith Miles, Uroš Slavinec in Marcel van Assen. Prav na sestavo NS je Vseslovensko združenje malih delničarjev, nezadovoljno s sestavo sveta, napovedalo izpodbojno tožbo. Kot je pojasnil Bobi-nac, uprava na imenovanje nadzornikov nima vpliva.
Poslovanje s plusom
Glede poslovanja je Bobi-nac poudaril, da sicer niso evforični, vendar pa Gorenje že tretje četrtletje posluje pozitivno. V prvih treh mesecih letos so ustvarili 7,8 milijona evrov dobička, lani pa so imeli 7 milijonov izgube. Ob tem poudarjajo, da so razmere na trgu še vedno zaostrene, dostop do virov financiranja še otežen, zaradi brezposelnosti pa je manjše povpraševanje po izdelkih široke potrošnje.
Zato je dokapitalizacija tembolj nujna, da bodo lahko uvajali nove izdelke in storitve ter prestrukturirali proizvodnjo na lokacijah v Sloveniji in v tujini. Tudi za kak prevzem. Gorenje je tako že v četrtek oddalo zavezujočo ponudbo za prevzem enega od pomembnih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov. Bobinac o podrobnostih ni želel govoriti, po neuradnih informacijah naj bi šlo za švedski Asko.
URŠKA SELIŠNIK
Slovenska podjetja v Srbiji
Na velikem spomladanskem sejmu Tehnika v Beogradu je od 11. do 15. maja razstavljalo tudi več podjetij iz Slovenije in njihovih partnerskih firm, med njimi s Celjskega Unior, Gorenje, Firšt Rototehnika, Cinkarna Celje in VACSI Velenje. Na sejmu je sodelovalo 700 razstavljavcev iz 22 evropskih držav.
Elemente regulacijskih sistemov za dom in industrijo, sobne in diferenčne termostate, avtomatiko za ogrevanje ter različne motorje za regulacijske ventile, je razstavilo podjetje Firšt Rototeh-nika iz Radegunde v občini Mozirje z obratom proizvodnje v Velenju. Rototehnika že vrsto let uspešno sodeluje tudi s podjetji iz držav nekdanje Jugoslavije, še posebej odlično s firmo Termomont iz Ši-manovcev pri Beogradu. Slednji so eni vidnejših proizvajalcev kotlov in grelne tehnike ter solarne opreme na Balkanu, z vgrajevanjem in
Franc Firšt, lastnik podjetja Firšt Rototehnika
prodajo Firštovih kakovostnih izdelkov pa dosegajo tudi sami zavidljive prodajne rezultate. Franc Firšt, lastnik podjetja Rototehnika, je na sejmu povedal, da kriza ni obšla njihovega podjetja, vendar so že pred njo vlagali v raziskavo tržišča in razvoj. »Stik na trgu Balkana, ter še posebej v Srbiji, je po mojem izjemna priložnost za številna slovenska podjetja, tudi za nas.«
JOŽE MIKLAVC
Biva hiše v najem
Proizvodne obrate gomilskega podjetja Biva hiše bo za 2 tisoč evrov mesečno najelo domžalsko podjetje Lesdom, ki prav tako izdeluje montažne hiše. S takšno odločitvijo stečajnega upravitelja Toneta Kozelja soglašajo tudi člani upniškega odbora. Kozelj je upnikom pojasnil tudi, da je vložil tožbo za ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe, ki jo je direktor Biva hiš Peter Golob sklenil s svojim matičnim podjetjem Lesne gradnje. Upniki pa so mu naložili, naj preveri še dokumentacijo v zvezi z gradbenim zemljiščem Hajdina. Vanj je vpleten tudi prejšnji večinski lastnik Biva hiš zreški Unior.	RP
Obrtne zbornice na obisku
Izjemna volatilnost zaznamovala teden
V zadnjem tednu so bili finančni trgi pod vplivom izjemne volatilnosti. V začetku tedna je za negativno dinamiko poskrbela španska banka CajaSur, saj jo je pretirana izpostavljenost nepremičninskemu trgu pripeljala na rob propada. Za pozitivno vzdušje so proti koncu tedna poskrbeli dobri makroekonomski podatki za ameriški trg.
			' mi 'nuuii
Oznaka	Ime	Enotni tečaj	Promet v tEUR %spr.
CICG	Cinkarna Celje	0.00	0.00 0.00
CETG	Cetis	0.00	0.00 0.00
GRVG	Gorenje	12.50	349.30 ^ 4,55
PILR	Pivovarna Laško	21.00	20.60 -3,23
JTKG	Juteks	0.00	6.10 ^ 2.78
ET0G	Etol	130.00	0.10 0,00
Tako so se delnice po svetu v enem tednu povprečno pocenile za nekaj več kot 1,5 odstotka. Na ljubljanski borzi je bila dinamika bistveno manjša, a vpliv iz tujine se je poznal tudi na tečajih delnic pri nas. Vrednost osrednjega borznega indeksa SBITOP je pridobila skromnih 0,03 odstotka. Med pro-metnejšimi so največ izgubile delnice Mercatorja in Petrola. Med delnicami, ki so največ pridobile, velja izpostaviti delnice novomeškega farmacevta Krka in kranjske Save.
m
	
Indeks	Zadnji tečaj
SBITOP	881,61 4
Predstavniki območnih obrtnih zbornic Celje, Laško, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Slovenske Konjice in Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec so skupaj z Regionalno gospodarsko zbornico Celje prejšnji teden obiskale Zvezo bank v Celovcu ter Gospodarsko zbornico Koroške. Udeleženci so se seznanili z delovanjem institucij, ki zastopajo gospodars-
www.novitednikxom
tvo na Koroškem, nato pa se je razvila razprava o možnostih sodelovanja.	TŠ
%spr.
0,03
Vrednost evra se je okrepila. Zanj je bilo konec tedna treba odšteti 1,237 dolarja, kar je 1,9 odstotka več kot teden prej. V skladu s tem se je močno podražila vrednost nafte. V četrtek je sod nafte bil vreden že 75,5 dolarja. Izkoristite priložnost! ILIRIKA vam do konca meseca omogoča enkratna vplačila v ILIRIKA vzajemne sklade brez vstopnih stroškov!
ROMAN GOMBOC borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana
Vir: Ljubljanska borza d.d.
Kapitol nepremičnine
V ■	I	■
v mreži novogradenj
Prodaja novih nepremičnin se je v zadnjih mesecih okrepila. Število transakcij se povečuje, cene novih nepremičnin pa so nekoliko padle, ugotavljajo v družbi Kapitol nepremičnine.
Ni pa še povsem jasno, kaj bo prinesel nov Zakon o nepremičninah, ki naj bi bil sprejet do konca leta. Predvidoma naj bi se zvišala davčna stopnja za večja stanovanja, zato strokovnjaki svetujejo, da se kupci stanovanj pravočasno odločijo za nakup in tako stanovanje kupijo po sedaj veljavni zakonodaji. Ravno tako je po podatkih Statističnega urada RS že nekaj časa opaziti manj izdanih gradbenih dovoljenj, kar posledično pomeni, da bo v naslednjih letih primanjkljaj novih stanovanj.
Družba Kapitol nepremičnine je sicer kot edina partnerica s Celjskega vključena v novoustanovljeno Mrežo novogradenj Slovenije, v katero so povezani strokovnjaki nepremičninskih agencij iz vseh slovenskih regij. »Gre za partnerski projekt, katerega namen je na enem mestu kupcu ponuditi tisto, kar dejansko potrebuje. To so točni podatki o cenah in razpoložljivosti nepremičnin, primerljivost med projekti, obveščanje o obstoječih in načrtovanih projektih ter celovita storitev, od ogleda do primopredaje,« je povedal direktor družbe Kapitol nepremičnine Janko Parfant.	BA
Načrti fotovoltaikov
Prejšnji teden je bila v Celju druga generalna skupščina Združenja slovenske fotovoltaične industrije (ZSFI), ki se ukvarja s pridobivanjem energije iz sonca. Na njej so potrdili poslovanje v lanskem letu in finančni načrt za letos, ki prinaša nekaj novih aktivnosti.
Združenje, ki mu predse- ga trga za obdobje do 2015
duje dr. Uroš Merc, bo v tem letu oblikovalo »zemljevid« fotovoltaike v Sloveniji, ki bo zajemal cilje, napovedi in finančno analizo fotovoltaične-
oziroma 2020. Nadalje bodo izdelali publikacijo, ki bo vsebovala tako tehnične informacije kot tudi zakonodajo s področja fotovoltaike in bo
namenjena vsem potencialnim investitorjem v sončne elektrarne. Člani ZSFI-ja, trenutno jih je 19, bodo jeseni opravljali strokovno usposabljanje za pridobitev certifikata, ki prinaša konkurenčno prednost pred drugimi inštalater-ji, ki jih je iz dneva v dan več na domačem tržišču. Združenje daje velik poudarek tudi na kakovosti materialov in storitev pri gradnji sončnih elektrarn.	MJ
Podelili priznanja, dobili certifikat kakovosti
Od danes je v Celju nekoliko spremenjeno in dražje parkiranje.
V Celju višje cene parkiranja
Ura parkiranja na mestni tržnici od danes stane 2 evra -Dražji odvoz vozila s »pajkom«
V Celju od danes veljajo nove cene parkiranja na območju mestne tržnice ter odvoza vozil s pajkom, Raz-lagova in Savinjska ulica ter Savinjsko nabrežje, ki so bile do sedaj uvrščene v modro cono II, pa po novem sodijo v modro cono I, kar pomeni, da je v teh treh ulicah dovoljeno parkiranje samo do dve uri. Mestni svetniki nad predlaganimi spremembami sicer niso bili navdušeni, a so jih minuli teden vseeno potrdili.
»Analize zasedenosti parkirišč kažejo, da je prometa v mestu vedno več, saj so nekatera parkirišča v dopoldanskem času polno zasedena. Zato je treba sprejeti nekatere spremembe ali dopolnitve v parkirnem režimu in ga prilagoditi današnjim razmeram,« pojasnjujejo v občinski upravi. Tako z današnjim dnem uvajajo 15-minutni brezplačen vstop za dostavo na celjsko tržnico, pri čemer je treba ob vstopu plačati kavcijo v višini dveh evrov, ki jo uporabnik dobi nazaj, če tržnico zapusti v predpisanem času. Če uporabnik na območju tržnice pusti avtomobil parkiran dlje kot 15 minut, pa mora za vsako prekoračeno uro plačati po dva evra. Takšen režim se po besedah vodje oddelka za okolje in prostor Romana Kra-merja uvaja zaradi preprečevanja daljšega parkiranja na
območju tržnice in s tem zagotovitve zadostnih parkirnih mest za potrebe delovanja tržnice (dostave).
Dražji je od danes tudi odvoz napačno parkiranih vozil s »pajkom«. Namesto dosedanjih 63 evrov znaša nova cena odvoza 85 evrov oziroma pol manj, če voznik pride do svojega avtomobila, ko je to že naloženo na vozilo, a še ne odpeljano na »deponijo« na Lju-bečno. Z zvišanjem cen želijo pokriti stroške odvozov ter hkrati omejiti objestna parkira-
nja v mestu, ki ogrožajo pešce, kolesarje in druge udeležence v prometu.
To storitev je v mestni občini do zdaj izvajal ZŠAM Celje, zdaj pa je ta dejavnost prešla na ZPO, ki ima z mestno občino sklenjeno koncesijsko pogodbo za to dejavnost. ZPO sicer še nima svojega vozila za odvoz napačno parkiranih avtomobilov, zato bo začasno imel v najemu »pajka« ZŠAM, ki pa ni
Ko je deževnik ptič ...
No ja, ne čisto navaden deževnik, ampak mali deževnik! Ogroženo vrsto ptic, ki gnezdi na prodiščih reke Savinje, vendar se njen življenjski prostor zaradi človekove dejavnosti in onesnaževanja vztrajno krči, so proučevali celjski taborniki in nocoj ob 19. uri vabijo na predstavitev projekta v Celjski mladinski center.
Projekta Mali deževnik Dubi so se v Društvu tabornikov Rod druge grupe odredov lotili v sklopu mednarodnega leta biotske raznovrstnosti ob finančni podpori okoljskega ministrstva, Urada RS za komuniciranje in Študentske organizacija Univerze v Ljubljani. Z njim želijo opozoriti na po-
men čistega okolja, voda in biotske raznovrstnosti ter osvestiti čim več ljudi. Skupina tabornikov se je najprej odpravila na raziskovalno popotovanje od izvira reke Savinje v Logarski dolini do Centralne čistilne naprave Celje v Tre-merjah. Na tej poti, ki so jo v celoti opravili s kolesi, so preiz-
V počastitev praznika občine Zreče je bila v petek na Gorenju svečana seja občinskega sveta. Slavnostni govornik je bil župan Boris Podvršnik, ki je med drugim ugotovil, da so tudi v zadnjem letu v občini uspešno stopali po poti začrtanega razvoja.
Na prireditvi so podelili let. Srebrni grb je prejela Fol-priznanja občine. Zlati grb je klorna skupina Jurij Vodov-prejelo Planinsko društvo Zre- nik Skomarje in bronasti grb če, ki uspešno deluje že 50 Godba na pihala Zreče.
Občina je na svečani seji prejela tudi certifikat kakovosti ISO 9001 : 2008 za sistem organiziranja, vodenja in izvajanja upravnih in strokovnih postopkov občinske uprave. Sad domala triletnih priprav je za uporabnike bolj prijazna občinska uprava. MbP
usposobljen za odvoz večjih vozil. Trenutno lahko v Celju s »pajkom« odvažajo le osebna vozila (tip limuzina). Lani so tako odpeljali le 234 napačno parkiranih vozil.
Glede prekategorizacije treh ulic v starem mestnem jedru iz druge v prvo modro cono so imeli svetniki pomisleke, da bo takšna ureditev bistveno poslabšala parkirne razmere za tamkajšnje stanovalce. Zato je mestni svet sprejel dodaten sklep, da ostajata cena in režim parkira-
Predstavnika Folklorne skupine Jurij Vodovnik Skomarje Andrej Arbajter, Godbe na pihala Zreče Zdenko Kovačec, župan Boris Podvršnik in predsednik Planinskega društva Zreče Drago Črešnar.
IZJAVI TEDNA
»Da štorklje nosijo otroke, bi še verjel. Ampak da pajki odnašajo avtomobile, me pa ne boste prepričali.« Župan Bojan Šrot na seji mestnega sveta
»Tako stari že ne morejo biti, če že evre jemljejo.«
Odgovor župana Bojana Šrota na očitek svetnika, da so parkomati v Celju zastareli.
»Pajek« vam lahko odpelje vozilo, če parkirate na prehodu za pešce, kolesarski stezi, železniškem prehodu, v križišču, predoru, podvozu, označenem avtobusnem postajališču na vozišču, na ozkem in nepreglednem odseku ceste (ovinku, pod klancem), na pospeševalnem, zaviralnem in prehitevalnem pasu, če parkirano vozilo zakriva postavljen prometni znak ... skratka vedno, ko napačno parkirano vozilo ogroža druge udeležence v prometu. Odstranjevanje nepravilno parkiranih vozil v mestu sicer ureja odlok o ureditvi prometa v Mestni občini Celje.
nja za stanovalce, ki imajo mesečno dovolilnico za parkiranje v Razlagovi in Savinjski ulici ter na Savinjskem nabrežju, enaka kot do zdaj.
V odboru za družbene dejavnosti so še izpostavili, da bi morali povsod v Celju omogočati 15-minutno brezplačno parkiranje, tako kot imajo to urejeno v drugih mestih.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
kušali kakovost reke Savinje na različnih mestih, posneli in fotografirali kritične točke, ki kažejo na onesnaženje, obenem pa poskušali dokumentirati čim več različnih živalskih in rastlinskih vrst. Posneli so tudi film, Matej Koren pa je ves čas fotografiral.
Projekcijo posnetega filma ter razstavo fotografij bodo predstavili nocoj, v torek, ob 19. uri v Celj skem mladinskem centru. Vstop na predstavitev je brezplačen, po zaključku pa taborniki pripravljajo še prijetno druženje.
IS
S ClTYBON-om boste lahko zares privarčevali!
Ponovno smo za vas pripravili CITYBON in razlog več za ugodne nakupe v Citycentru Celje. Priznane blagovne znamke v več kot 80 prodajalnah in lokalih, kulinarična razvajanja in darila, ki vas čakajo ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBONOM privarčevali več kot 800 EUR.
CITYBON boste lahko koristili od 3. do 25. junija in morda bo prav to obdobje razlog za nakup darila ob koncu šolskega leta ali za rojstni dan, pripomočka za počitnice in prosti čas.
Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
«=ity7«
Vse najboljše
IZ
V KIT je od sobote na ogled razstava o »cigoncah«.
Industrijska
■	■■ V VI	■	■
dediščina pred nami
V Kulturno info točki (KIT) v Linhartovi ulici v Celju je na ogled nova razstava z naslovom Cigonce -industrijska dediščina pred nami.
Z razstavo želijo obisko- - poljske opekarne, kjer so
valce opozoriti na bogato industrijsko dediščino ter predstaviti nekdanjo Opekarno na Ljubečni, še zlasti »cigonce«
nekoč izdelovali zidno in strešno opeko, s katero so pozidali Celje in širšo okolico. Širši javnosti, predvsem pa
Pipec bo spet vetril
V četrtek bo izšla letošnja številka satirično-humori-stičnega časopisa Pipec, ki ga že 47 let izdaja celjski aktiv Društva novinarjev Slovenije. V uredniškem odboru se pred izidom skrivnostno muzajo in napovedujejo, da bo Pipec tudi tokrat prevetril regijo in širšo Slovenijo, ki je kot dežela vina in referendumov na dobri poti, ni pa še znano, kam.
Pipec je vzel pod lupo bitko talentov za župane na Celjskem, kjer kandidati že stra-
šijo volivce s svežimi vetrovi, v Celju, kjer bo treba zamenjati kar županski stol, pa talentom pri tem svetuje znamenita oboževalka Starega gradu. Katera in na kak način, boste lahko prebrali le v Pipcu, ki tudi razkriva, kdo na Celjskem je zabetoniran na direktorski stolček, kdo in s čim ruši bratstvo in enotnost v Šaleški dolini, zakaj v Za-drečki dolini frčijo posušeni kravjaki, kako se zapleta garažna afera v Rogaški Slatini, zakaj Vonarsko jezero posta-
Kolona kolesarjev proti Logarski
Mlekarna Celeia iz Arje vasi je v soboto pripravila 8. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline v Logarsko dolino, dolg 70 kilometrov.
Skupni štart je bil pri Mlekarni v Arji vasi, cilj pa pri hotelu Plesnik v Logarski dolini. Zbrane so na štartu pozdravili predsednik uprave Mlekarne Celeia Marjan Jakob,
predsednik nadzornega sveta Anton Pušnik in letošnja mlečna kraljica Mateja Pavlič s Planine pri Sevnici. Vsi so udeležencem zaželeli srečno in varno vožnjo. V sončnem
in lepem vremenu na štartu, proti cilju v Logarski dolini pa v dežju, se je maratona, ki je bil izključno rekreativnega značaja, udeležilo rekordnih 695 kolesarjev, ki so skoraj vsi prišli na cilj. Ta maraton je po udeležbi največji na Celjskem.	TT
mlajšim rodovom želijo prikazati tudi, kako so nekoč izdelovali opeko na ročni način in kakšno orodje so pri tem uporabljali.
Razstava bo v KIT na ogled do konca junija.
BA, foto: TimE
ja nov Piranski zaliv in s kakšnim krampom se bodo regijski župani lotili divjih odlagališč evropskega denarja. »Eni potvarjajo zgodovino, drugi pa celo pravljice,« se zgraža Pipec, ki je tudi letos navil ušesa tistim, ki si to zaslužijo.
Najbolj smešen slovenski brezplačnik bo tokrat izšel v več kot 20.000 izvodih in celo na 32 straneh ter s tem dokazuje, da vsaj humor ni v krizi.
MK
Manj za komunalni
prispevek
Investitorji v Celju se bodo razveselili znižanja prispevka za komunalno ureditev stavbnih zemljišč.
Mestni svetniki so namreč po hitrem postopku spreme-
nili odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za celjsko občino. S tem odlokom bodo komunalni prispevki nižji za približno
20 odstotkov in bodo primerljivi s komunalnimi prispevki v drugih občinah. Za takšno spremembo so se na mestni občini odločili na podlagi pritožb oziroma pripomb investitorjev, češ da so komunalni prispevki v Celju med najvišjimi.
BA
V spomin talcem v Celju in pod Gozdnikom
Stari pisker v Celju je minulo nedeljo zjutraj znova doživel obujanje spomina na čas II. svetovne vojne in streljanje talcev. Njihovemu spominu so se poklonili pohodniki, ki so se odpravili na triurno pot iz Celja pod Gozdnik, kjer je bila vsakoletna proslava v spomin na 10 talcev, ki so jih Nemci tu postre-lili 29. maja 1943.
Glavni organizator pohoda in proslave je ob sodelovanju Občine Žalec in Planinskega društva Zabukovi-ca, Združenje borcev za vrednote NOB Žalec s krajevno organizacijo NOB Griže. Pohoda se je udeležilo
preko 150 pohodnikov. Spregovoril jim je žalski župan Lojze Posedel, ki je bil poleg veteranov vojne za Slovenijo Adija Vidmajer-ja, Milana Vogrinca, Antona Gržine in policijskega veterana Iztoka Rumfa pobudnik tega pohoda in skupaj z omenjenimi tudi udeleženec vseh treh pohodov.
S kulturnim programom so slovesnost obogatili Godba Liboje, KUD Svoboda Griže z ženskim pevskim zborom, z Ubranimi strunami in Olgo Markovič, učenci OŠ Griže ter harmonikarja Anže Vidrih in Sandi Bobovnik.
DN
Vedeževanje __ __ _ _
Astrologija 090 42 24


Dijakova pot do proteze
Akcija za nakup gibljive proteze za dijaka Marka An-toliča, ki je v nesreči z vlakom ostal brez noge, poteka uspešno. Zaenkrat je zbranih 24 tisoč evrov, od česar jim je uspelo skoraj polovico zbrati s pomočjo oddaje Tednik TV Slovenija.
Denar je prav tako naka- društvo likovnikov Mavrica zala Občina Rogaška Slatina, je prispevalo slike (ki jih pro-
Ček za dva tisoč evrov so pred dnevi Marku izročili predstavniki Lions kluba Rogaška Slatina.
dajajo), pomagala je Kolesarska sekcija Mestinje, različna društva, Rdeči križ, učitelji in učenci Šolskega centra Celje, različni posamezniki ... Pred nekaj dnevi so nesrečnemu dijaku iz Čače vasi pod Bočem izročili ček za dva tisoč evrov tudi trije predstavniki Lions kluba Rogaška Slatina.
Kot je povedala Marija Čakš iz odbora za pomoč dijaku Marku, stanejo gibljive proteze od 30 do 120 tisoč evrov, odvisno od možnosti, ki jih imajo. V odboru želijo zbrati od 35 do 40 tisoč evrov, zato bodo oktobra pripravili v Rogaški Slatini velik dobrodelni koncert, pomoč pripravljajo tudi študenti, denar zbirajo v društvih ...
Marko Antolič po operaciji, ko so mu odrezali nogo nad kolenom, redno obiskuje pouk v Celju, kamor se vozi z vlakom s Podplata. Do blizu štiri kilometre oddaljene železniške postaje Podplat (ter s postaje) ga odpeljejo domači, v Celju pa mora s postaje do šole pešačiti. Ker ima na drugi nogi poškodovano peto, hodi s težavo. Marko je iz družine s petimi sinovi.
BRANE JERANKO
Teden multiple skleroze
Zaključil se je teden multiple skleroze. Namenjen je bil predvsem osveščanju javnosti o tej bolezni, ki prizadene tudi številne mlade ljudi, o problemih, ki jih povzroča obolelim in njihovim svojcem ter o možnih načinih pomoči.
Celjska podružnica Zdru- pravila v petek. »Naša stoj-ženja multiple skleroze Slo- nica je bila ves dan v City-venije, ki združuje 195 čla- centru Celje. Ob njej smo nov, je osrednji dogodek pri- predstavljali program, ki ga
uresničujemo v celjski podružnici. Na voljo so bile tudi zloženke o multipli sklerozi in o zdravilišču Laško, kamor se zatekamo, da nam za nekaj časa olajšajo težave,« je povedala predsednica podružnice Ida Brečko. Ob stojnici so zbirali tudi donacije za delo celjske podružnice.
MBP, foto: GrupA
UE Celje za otroške nasmehe
»Državni uslužbenci in uslužbenke ne opravljamo zgolj in samo nalog, ki nam jih veleva naš zakonodajalec, pač pa prvenstveno želimo pomagati ljudem. Na poseben način bi zato radi 3. junija polepšali vsakdanjik tistim, ki se znajdejo za zaprtimi vrati Otroškega oddelka Splošne bolnišnice Celje,« se glasi sporočilo zaposlenih na Upravni enoti Celje, kjer se je dvanajst deklet iz ljubezni do prepevanja povezalo v vokalno zasedbo in ustanovilo svoje društvo. Članice društva Vokalne ...) prepevajo že približno
zasedbe Upravne enote Celje, ki sicer ob različnih priložnostih (zaključku leta, življenjskih obletnicah
tri leta, v četrtek ob 18. uri v Narodnem domu pripravljajo dobrodelni koncert. Na njem bodo nastopile s šte-
vilnimi glasbenimi gosti, prireditev pa bodo povezovali otroci zaposlenih na UE Celje. Vsa zbrana sredstva želijo nameniti Otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. »Ker verjamemo, da si nihče ne želi gledati žalostnih otroških oči, upamo, da bomo na ta način poskrbeli za kakšen nasmeh več,« dodajajo pojoče državne uslužbenke.
BA
Prijatelji za vedno
Mestna občina Celje že vrsto let prijateljuje in sodeluje z mesti iz bivše skupne države, kot so Ćuprija v Srbiji, makedonski Veles in črnogorska Budva. Letos pa je Celje navezalo stike tudi s Slavonskim Brodom na Hrvaškem. Celjski mestni svetniki so na zadnji seji potrdili sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med obema mestoma.
Ena od svetnic je imela pomisleke, ali je zdaj, ko so odnosi med Hrvaško in Slovenijo zaradi mejnih sporov načeti, primeren čas za skle-
panje prijateljstev. Župan Bojan Šrot je odvrnil, da so taki sporazumi potrebni ravno v tem času. Tudi sicer so na Mestni občini Celje ve-
090 42 24
Od rolerjev do nogometa
Na sobotnem tretjem dnevu (od petih) v akciji Raz-pnimo jadra se je v Športnem centru Žalec zbralo preko 250 ljubiteljev »malih koleščkov«.
Na prireditvi Nam se rola so se nekateri učili prvih ro-lerskih prvin pri Metki Umek, zopet drugi tekmovali na hi-trostno-spretnostni progi, za katero je skrb in vso organizacijo prevzel Smučarski
klub Gozdnik Žalec, tretji in najbolj vešči so igrali hokej, četrti pa spoznavali dokaj novo športno aktivnost »skajk«, ki jo je podrobneje predstavil Igor Uranjek. Hokejisti na rolerjih so se merili v dveh ločenih kategorijah. Tako je med 8 ekipami iz širše Savinjske doline v razburljivem finalu največ znanja pokazala ekipa Kingsov. Izvajalec hokejskega dela druženja je IHK
Kingsi z vodjo Janijem Pod-miljšakom.
Naslednjo prireditev v okviru akcije Razpnimo jadra, ki jo pripravlja žalski Zavod za kulturo, šport in turizem, najtežje pričakujejo ljubitelji nogometa. Ti se bodo družili v nedeljo, 13. junija, ob 10. uri v Športnem centru Žalec na Nogometni Afriki v Žalcu.
TT
seli, da je Slavonski Brod izbral ravno Celje kot mesto, s katerim želi sodelovati, saj ga prepoznavajo kot najhitreje razvijajoče se mesto v Sloveniji, ki lahko s svojimi izkušnjami in dobrimi praksami pospeši tudi njihov razvoj.
Mestna občina Celje je na svojem nedavnem obisku v Srbiji obiskala tudi pobrateno mesto Ćuprija in z njim tudi podpisala sporazum o obnovitvi pobratenja. Sicer ima celjska občina podpisan sporazum o prijateljstvu in sodelovanju tudi z mestoma Grevenbroich in Singen.
BA
Pri učenju rolerskih prvin
8
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Naše srečanje s Tonetom Pavčkom
V ponedeljek, 17. maja, smo v knjižnici OŠ Petrovce gostili Toneta Pavčka, velikega pesnika, mojstra besed in poezije, ki je zelo ljuba tudi otrokom.
Srečanje smo poimenovali kar velesenzacija, nad njegovim prihodom smo bili namreč navdušeni, saj Tone Pavček zaradi svojih let ne obiskuje več šol. Pa je naredil izjemo! Napisali smo mu prijazno pismo, njegove Majhnice in Majnice so bile namreč v letošnjem šolskem letu izbrane za literaturo na Cankarjevem tekmovanju. Več kot 60 učencev naše šole, osmo- in devetošolcev, je prebiralo njegovo pesniško zbirko in so jo vzljubili - zbirko, pesmi, pesnika, Toneta Tralaloneta, njegov odnos do
jezika, otrok, življenja, ljubezni, otroka v njem ... Želeli smo ga spoznati, ga povprašati o vsem tistem, kar piše v svoji poeziji, pa nismo našli odgovorov, predvsem pa smo se mu želeli zahvaliti, za vse ... In nam je odpisal, v njemu tako značilnem slogu, v verzih: »K vam pridem, ker sem priden in vem, da na hvalo je treba dati pohvalo.«
V literarnem večeru, ki so ga pripravili učenci 8. in 9. razredov, »CankarTončki«, bronasti, srebrni in zlati dobitniki Cankarjevega priznanja, skupaj z mentoricama Natašo Grobelnik in Bredo Šip, smo uživali vsi, otroci, njihovi starši, učitelji, učenci iz drugih šol občine Žalec ... kot tudi Pavček, ki se je pošalil: »Če bi vedel, da bo
Čisti in zdravi zobje v Laškem
V občini Laško se je zaključila 24. akcija Čisti in zdravi zobje ob zdravi prehrani. Vključenih je bilo 608 učencev od 1. do 5. razreda iz 11 osnovnih šol v občini.
Ob zaključku akcije je ZD Laško s pomočjo sponzorjev pripravil zaključno prireditev v Kulturnem centru Laš-
ko. Najuspešnejši učenci, teh je bilo 393, so si ogledali predstavo družinskega gledališča Kolenc Posebni Ježek in prejeli priznanja za odlično umite zobe ter manjše praktične nagrade. Prav posebno priznanje in pokal za zmagovalni razred čistih zob so v šolskem letu 2009/ 10 prejeli učenci 1.-3. raz-
Kaj veš o prometu
tako dobro, bi pa prišel že prej .« Navdušen je bil tudi nad prvošolci, ki so recitirali njegove pesmi, ter nad Učenjakom, ki ga je zapel pevski zbor.
Nato pa je govoril On - in nam razkrival tančice svojega življenja: od poti v šolo, o svoji učiteljici Pavli, Roža-mariji, vinogradu, Istri, Dolenjski, volji do življenja, optimizmu do lumparij in vra-golij, ki so mu še danes zelo blizu in prepričali smo se, da otrok v njem še kako živi. Recitiral je svoje pesmi in želeli smo si, da se večer ne bi končal. Na koncu nam je položil na srce, da naj ljubimo življenje in ostanemo »živi« za lepe in manj lepe stvari, ki jih prinaša življenje.
NG
Na avtopoligonu Združenja šoferjev in avtomeha-nikov Savinjske doline v Lo-čici ob Savinji so pripravili 42. občinsko kolesarsko tekmovanje občine Žalec Kaj veš o prometu.
V teoretičnem in praktičnem delu ter v spretnostni vožnji na poligonu se je pomerilo 36 učenk in učencev iz petih osnovnih šol. Med ekipami sta se pri mlajših in starejših učencih najbolj izkazali ekipi iz OŠ Šempeter. Med mlajšimi je posamezno zmagal Lovro Eman iz OŠ Griže, med starejšimi pa Luka Kopitar iz I. OŠ Žalec, ki se je z mentorjem Iztokom Božičkom v soboto udeležil 19. državnega tekmovanja v Murski Soboti. Za osvojena prva tri mesta so tekmovalci prejeli kolajne in praktične nagrade, ki jih je podelil predsednik Sveta za preventivo v cestnem prometu Občine Žalec Milan Čadej.
Podobno akcijo so pripravili tudi v OŠ Rečica ob Savinji, kjer so se v cestno-pro-metnem znanju pomerili učenci štirih osnovnih šol. Največ znanja so pokazale ekipe iz OŠ Ljubno ob Savinji, na državno prvenstvo pa
Spretnostna vožnja je bila sestavni del tekmovanja.
so odšli Martin Budna in Jan Jeraj (OŠ Ljubno) ter Timi
Podsedenšek (OŠ Rečica).
US, TT
reda podružnične šole Zidani Most, kajti njihova uspešnost čistosti zob je bila kar 97,9-odstotna in so tako najuspešnejši razred v občini Laško.
V novem šolskem letu bomo nadaljevali preventivni program s 25. akcijo čistih zob.
DAMJANA KLJUČEVŠEK
Polulski hrast naj
raste
V petek, 21. maja, smo v OŠ Frana Kranjca v Celju obeležili svetovni dan bio-diverzitete.
Skupaj s 150 šolami po celem svetu smo sadili drevesa. Prva so bila posajena v Oceaniji in nato, v smeri sonca, v Aziji, Evropi in Afriki ter nazadnje v Ameriki. Sajenje dreves je za nas zelo pomembno, ker nas opozarja na pomen narave, varstva okolja in je simbol mednarodnega sodelovanja. To je priložnost, ko moramo premisliti o svojih dosedanjih dejanjih kako obvarovati biotsko raznovrstnost na Zemlji, predvsem pa
gledati naprej in se spoprijeti s sprotnimi izzivi in ukrepati takoj. Projekt organizira ENO - Environment online (okolje na spletu), globalna virtualna šola za okoljsko ozaveščenost in trajnostni razvoj. Šolarji po vsem svetu se učijo o istih temah, povezanih z okoljem, in delijo svoje znanje in ugotovitve v svojih lokalnih skupnostih in na svetovnem spletu. Teme zavzemajo gozdove, vodo, klimatske spremembe, okoljski odtis in kulturne zadeve . Program se je začel pred desetletjem in ima sedež na Finskem.
Na zelenici pred OŠ Frana Kranjca Celje smo posa-
dili Polulski hrast. Hrast dob predstavlja glavno drevesno vrsto hrastovih nižinskih gozdov. Značilni predstavnik je bil Plevčakov hrast dob na Hudinji, ki je s svojo starostjo 250 let dolgo veljal za najstarejše celjsko drevo. Potem ko je zaradi številnih negativnih vplivov opešal, je celjski gozdar Robert Host-nik uspel iz semen vzgojiti njegove naslednike. Enega izmed teh je Zavod RS za gozdove podaril šoli, ki ga bo od zdaj naprej skrbno vzgajala. Njegovo rast so osmo-šolci pospremili z mislijo: Drevo je simbol življenja! obvarujmo naravo, pomagajmo Zemlji!
DRAGICA MILOJEVIĆ,
Tri ... Štiri ... Zdaj! Očki so morali s svojimi otroki preteči približno 350 metrov.
Zmagovalci teka očkov so bili vsi, ki so progo prehodili, pretekli ali jo opazovali z očkovih ramen.
Očki bi še
Na Savinjskem nabrežju v Celju že dolgo ni bilo tako živahno in toliko zadovoljnih obrazov kot v soboto dopoldne, ko je Javni zavod Socio v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravil prvi Tek očkov. Okoli 80 očkov z več kot sto otroki se je odzvalo na dogodek, kar je nad pričakovanji organizatorjev.
Nekateri malčki so se na progo zagnali, da so jih očetje komaj dohajali, spet drugi so pritekli do cilja z roko v roki, najmlajše tekače pa so očetje kar nesli. Čeprav za tek očkov nihče ni potreboval posebnih atletskih sposobnosti in predhodnih priprav, so nekateri očki tek vzeli nadvse zares. »Predvsem psihične priprave smo imeli doma,« je v smehu priznal eden od očkov, drugi pa je »krivdo«, da je bil slabši od hčerke, iskal v slabem ogrevanju. A na koncu so bili zadovoljni vsi - očki, otroci ter njihove mamice, ki so običajno tekle za njimi s kamero ali fotoaparatom v rokah ter navijale. Na cilju so vse udeležence teka čakale medalje in sladke lizike.
Tek namreč ni bil namenjen tekmovanju, ampak spodbujanju aktivnega preživljanja časa očetov z otroki. Z njim so želeli organizatorji opozoriti na pomembno vlogo očetov in pokazati, da očetje skrbi za otroke ne prepuščajo zgolj mamam, ampak tudi sami prevzemajo svoj del odgovornosti za družino. Vsekakor so organizatorji s tekom zadeli v polno. Mlade družine si v Celju želijo še več takšnih dogodkov, organizatorji teka pa obljubljajo, da bo ta postal tradicionalen.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: TimE
Udeležencev teka ni bilo težko prepoznati: manjši tekači so imeli zelene majice in na njih napis Moj očka je ..., očetje pa so tekli v vijoličastih majicah z napisom Aktivirani očka.
\ I?
SAl/TE SURMADI...
o44aja. ki zaupa jazz, etno in blues glasbi.
Po teku so imeli otroci in njihovi očetje še toliko moči, da so skupaj z mamicami zarajali.
;
vsak torek ob 2100 na Ra4lu Celje 90.6,95.1,95.9 in 100.3 MHz
Pobovrtelj o44a|e je BANKA CEUE
Igor Korošec z neizogibnimi slušalkami na glavi
Pesmi še ni izpel
Igor Korošec praznuje 40-letnico glasbenega delovanja z dogodkom na Starem gradu
Minilo je 40 let, odkar je na sceni znan celjski glasbenik, komponist, producent in snemalec Igor Korošec. »Minilo je hitreje kot bi pihnil veter. Kar nekakšen cunami je bil,« pravi Igor Korošec, ki se mu zdi prav, da ob jubileju svojega vsestranskega glasbenega udejstvovanja prijateljem in vsem Celjanom pričara lep večer, zaznamovan z glasbo, ki jo je ustvaril v štirih desetletjih, in z izvajalci, s katerimi je ta leta delil.
V petek, 4. junija, nas na Starem gradu tako čaka večer, ki ga je Igor naslovil Neiz-peta pesem. »Izvedli bomo izbor skladb, ki sem jih napisal v teh letih. Igrala bo moja skupina Coda Express, Coda Singers bodo nastopili kot pevci in spremljevalni vokali, zapeli bodo gostje, ki so zaznamovali teh mojih 40 let: Oto Pestner, Majda in Marijan Petan, Hajdi, ki sicer ne poje več, a bo ob tej priložnosti še zapela dve skladbi, pa Izidor Krivec - Dorč, ki je z mano sodeloval v skupini Nočna izmena, danes pa je direktor Celjskih mesnin, Milan Ein-falt - Enfi, ki še vedno poje v skupini Oliver Twist in je bil z mano v treh skupinah, pa moj partner v duetu Can-Can Tomo Hartman, sodelovala bosta brat Boštjan Korošec in operna pevka Željka Predo-jevič iz Dubrovnika, ki z nami kot pedagoginja in glasbenica sodeluje že več let. Nastopilo bo Zreških 6, za katere sem pisal, pa skupina Vokali, ki se bo spet zbrala posebej za to priložnost, da ne ostane kaj neizpetega, pa še kdo bo prišel na ta lep nostal-gičen večer,« vabi na grad Igor Korošec.
Kako ste »padli« v to glasbo, ki zaznamuje že
kar večji del vašega življenja?
Najbrž je kaj v genih. Oče je bil priznan glasbenik in jabolko na pade daleč od drevesa. Če preskočim leta učenja, sem zelo kmalu začel igrati že kar poklicno. Pri 14 letih sem pri takrat zelo cenjenem ansamblu Ota Pestnerja začel vskakovati kot basist, kadar zdaj že pokojni stari oče Toni Pestner ni imel časa ali se je slabo počutil. Ansambel je bil pojem v Celju in spomini na te čase so čudoviti. Takrat so na ožjem prostoru mesta vsak dan po peti uri igrale skupine po vrtovih, ki jih je bilo takrat najmanj pet.
Kdaj ste se sami pri sebi odločili, da je glasba tisto, kar boste počeli, kot producent, snemalec, avtor ...?
Precej let sem vozil po dveh tirih. Bil sem redno zaposlen, redno pa sem tudi igral v najrazličnejših ansamblih. V tistih letih še nisem kaj veliko ustvarjal. Potem sem si lepega dne rekel, da ne bom več počel stvari, ki mi pomenijo manj od glasbe. Ustanovil sem podjetje Glasbeni atelje Coda. Od takrat se ukvarjam s produkcijo, z agencijo, založbo, glasbenim izobraževanjem, s svetovanjem pri nabavi inštrumentov in naprav za ozvočenje. Podjetje zdaj že 15 let kar uspešno posluje, s čimer sem povsem zadovoljen.
Coda je edini resni pravi glasbeni studio v Celju. Pri izbiri »strank« niste prav nič izbirčni. Snemate vse od narodnozabavne glasbe in skupin do otrok, od klasike do popa in roka .
Že pri izvajanju glasbe ne izbiram med stili in tudi pri producentskem in snemalnem delu nisem izbirčen, ker se mi zdi, da širina pomaga pri kakovosti. Ozka specia-
lizacija zavira inventivnost. Le široko znanje, poznavanje vseh glasbenih zvrsti, daje prave možnosti za dober izdelek. Zadnja leta največ delam na terenu. Vokalne skupine, klasične zasedbe, godbe ... Z mobilno opremo grem na teren, v različne dvorane, kjer se stvar dogaja le enkrat, in tam popravnih izpitov ni. Če narediš, kot je treba, imaš posnetek. V studiu lahko popravljaš, ponavljaš. Večji izziv mi je zabeležiti trenutek, ki tako dobi neko mesto v času.
Imate veliko priznanj -tudi hrvaškega porina, ki je nekakšen njihov grammy ali naš nekdanji, zdaj že davno v »župo« skuhan zlati petelin.
Porina sem dobil leta 2000 za delo z Zagrebškimi solisti. To je visoko priznanje in ponosen sem nanj. To je potrdilo, da sem dobro delal, in je tudi spodbuda za naprej
Najraje delate na terenu. Kje so najboljši pogoji za snemanje?
To je zelo odvisno od vrste glasbe, ki jo snemam. Teorija, da moraš pevski zbor zaradi akustike snemati v cerkvi, ne drži več. Tehnika danes veliko omogoča. Pogoji so najboljši tam, kjer se najbolje počutijo izvajalci in dajo maksimum od sebe. Pa zunanjih vplivov seveda ne sme biti, kot je hrup traktorjev, tovornjakov in podobno .
Neglasbeniki slabo poznamo proces snemanja. Koliko dela je treba za na-primer triminutni posnetek?
Pri zabavni glasbi je za skladbo, ki traja kakšne tri, štiri minute, potrebnega vsaj teden resnega dela skupine in producenta, z opremo, ki to delo omogoča. Neposredno se ta vložek sicer ne poplača, je pa občutek, ko stvar
izpelješ všečno za ljudi in izvajalce, dostikrat več od honorarja. Povedal bom še, da so slabši izvajalci s snemanji hitro gotovi, ker nimajo kaj več dati od sebe. Dobri pa so samokritični in pri njih si vzamem več časa, ko vidim, da zmorejo še več. Pričakoval bi ravno obratno.
Na kaj ste ob tem jubileju še posebej ponosen?
Težko izberem. Že pri spominski zgoščenki, ki je s 40 skladbami izšla ob tej obletnici, sem imel ogromno težav. Odločil sem se, da ta leta predstavim tako, kot sem delal. Polovico časa sem delal za odrasle, drugo za otroke, zato sem izbral 20 skladb z odraslimi izvajalci in 20 iz otroškega sveta. Prva skladba, ki sem jo napisal, je bila Neizpeta pesem. Na besedilo Marijana Petana je pela Majda Petan, aranžma je naredil Oto Pestner. Sledile so skladbe, pisane za Veselo jesen. Pa kir fakin Ota Pest-nerja se je veliko vrtel, upora-
bili so ga tudi za reklamo, a ob tem honorarja nisem dobil. Sploh me težko najdejo, ko gre za te stvari. Sledil je Kamion za skupino OK in takrat sva prvič skupaj zapela s Tomom Hartmanom, s katerim sva do danes neločljiva. Lahko bi še našteval, vse do zadnje, Večno mlad, ki sem jo napisal prav za to zgoščenko in ki jo izvaja Marijan Petan in v kateri govorim o tem, kakšni bomo, ko bomo stari. Sicer pa so moje skladbe kot moji otroci. In očeta ni dobro spraševati, katerega otroka ima najraje.
Kaj pa otroški opus?
Zaznamuje ga projekt Ci-gutke na besedila Brigite Kobe, ki so mi takoj dala glasbeno idejo. Vse sem postavil v sodobno glasbeno obliko in zgoščenka s priloženo knjižico, ki jo je ilustrirala njena hči, je bila uspešnica pri generacijah mladih. Še danes na otroških prireditvah, ki jih ozvočujem, vrtim to glasbo.
Pogosto se zgodi, da me ljudje sprašujejo, kaj za vraga so te pesmi in kje jih je mogoče dobiti.
Posebno obdobje delovanja je sodelovanje z Radiem Celje in oddaja ali kar projekt Full Cool Demo Top ...
Simona Brglez je dala idejo za oddajo, v kateri bi dali mladim možnost za nastopanje, predvsem pa jim pokazali, kako teče snemanje v studiu, kako sploh nastajajo posnetki. Skupaj sva se odločila za ime oddaje, za »fensi« izraz »full cool« z definicijo, da gre za demo - poskusno, ampak tudi vrhunsko - top. V desetih letih tega projekta je preko avdicij skozi moj studio šlo vsako leto po sto mladih talentov in mnogi so tudi uspeli. Anžej Dežan je prišel do Evrovizije, uspele so Nuška Drašček, Tinkara Zo-rec, Barbara Leber s Polka puncami, Klavdija Winder in še vrsta drugih. S tistimi, ki so po raznih ansamblih, bi jih lahko naštel zelo veliko. Na to delo, ki je bilo ves čas volontersko, sem ponosen in vesel, da sem nekaj prispeval za razvoj te glasbe in teh mladih. V zadoščenje mi je, ko me še vedno sprašujejo, kaj bo s to oddajo, in ko me kdo na to spomni ali obuja spomine. Nekateri so uspeli, drugi so omagali, saj je to težaško delo.
Ne morete pa tudi brez glasbe v živo. Imate več skupin. Kaj pomeni ta del ustvarjanja?
Svoje delo bi lahko preusmeril le v studijsko in producentsko, a sem človek, ki potrebuje stik z občinstvom. Videti moram, kako ljudje sprejemajo moje delo. Tako se lažje odločam in še nekaj časa bom prisoten kot »one man band« ali v duetu CanCan ali v skupinah Coda party, ki je ansambel za zabave, in Coda Express, skupini desetih glasbenikov, ki pokriva zahtevnejše prireditve. Imam tudi vokalno skupno Coda Singers, v kateri so zbrani pevci, ki so začeli snemati pri meni. Imel sem tudi otroško skupino Črički, ki je izvajala Cigutke. Zdaj so to odrasli ljudje, a še vedno sodelujejo z menoj. Imamo lepe koncerte, zlasti s Codo Express in Codo Singers.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Petek, 4. junij na STAREM GRADU CELJE
20.00 NEIZPETA PESEM
Koncert ob 40-letnici glasbenega delovanja IGORJA KOROŠCA
21.30 NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA STARI GRAD CELJE
2010 Poletje v CELJU, knežjem
Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3
ZAVOD CELEIACEUE
C
0
ÉMm
IZ
NAŠIH KRAJEV
Zvezde nad Ločami so bile najbolj zaželene
Z umetniškim večerom, razstavo in dražbo so se v petek v Penzionu Kračun v Ločah zaključila 16. Likovna prijateljevanja. Organizatorji iz konjiške in zreške občine jih ocenjujejo kot ene najuspešnejših doslej.
Tako kot vsa pretekla leta so tudi tokrat prodali na dražbi vseh deset ponujenih likovnih del, po eno od vsakega sodelujočega umetnika, in deset steklenic posebne polnitve renskega rizlinga konjiškega Zlatega griča.
Deset novih lastnikov je za umetniška dela skupaj odštelo nekaj čez 16 tisoč evrov. Največ, 2.550 evrov, je Alojz Cug-majster iz Loč odštel za sliko Zvezde nad Ločami primorskega akademskega slikarja
Franca Goloba. Zadovoljni so bili lahko tudi drugi slikarji in kiparka: Denis Senegačnik, Rok Slana, Stojan Špegel, Jože Šubic, Etko Tutta, Alenka Viceljo, Žarko Vrezec, Boris Zaplatil in Nina Zuljan.
Izkupiček prodanih umetnin namreč dobijo avtorji.
Drugače je s prodajo steklenic posebne polnitve, saj na ta način polnijo štipendijski sklad Likovnih prijateljevanj. Letos so vanj primaknili 7500 evrov. Največ sta za posamezni steklenici prispevala konjiški podjetnik Franc Riemer in Alojz Cugmajster, vsak po tisoč evrov. Dražbo je tradicionalno vodil Mitja Meršol.
Dražbi, še bolj pa štiridnevno slikarsko druženje, so
potrdili, da je bila izbira Loč za gostiteljico letošnjih prijateljevanj, dobra. Ločani so odprtih rok sprejeli medse umetnike, ti pa so se jim oddolžili tudi z vrsto nastalih del. Na razstavi v Penzionu Kračun si jih je bilo mogoče ogledati več kot 40.
Gostiteljica prihodnjih likovnih prijateljevanj bo občina Zreče, saj se s konjiško, kamor sodijo tudi Loče, izmenjujeta. Ne glede na to, katera je gostiteljica, umetnikom vedno pokažeta in ponudita najboljše, kar imata, pa naj gre za Žičko kartuzijo in Zreško Pohorje ali Zlati grič med njima. Tako je bilo tudi letos, le da so doživetja obogatili še z loškimi zanimivostmi. MBP Foto: SHERPA
Na svetovni dan sonca, 28. maja, je Banka Celje vsem otrokom, ki so vključeni v
celjske vrtce (Vrtec Anice Černejeve, Vrtec Tončke Če-čeve in Vrtec Zarja) podarila kape za zaščito pred soncem. »Za akcijo smo se odločili, ker se zavedamo po-
Vzajemnine pižam'ce za male zaspance
V okviru donatorske akcije Pižam'ce za male zaspance je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica pediatričnemu oddelku celjske bolnišnice v ponedeljek podarila otroške pižame. Mlade bolnike so ob donaciji razveselili s priljubljeno predstavo za otroke Ribič Pepe.
To je že šesta donacija Vzajemne, v skupno desetih pa bo otroškim oddelkom slovenskih bolnišnic podarila 3.400
pižam. Bolnišnice bodo lahko denar, ki ga namenjajo nakupu pižam, porabile za nakup druge nujne opreme ali izboljšanje delovnih pogojev.
V Celju sta direktor sektorja za trženje Branko Kra-
Vedeževanje 090 42 24

Slika Zvezde nad Ločami in njen avtor, akademski slikar Franc Golob. Dražitelj Mitja Meršol je z njo že kar na začetku dražbe dodobra ogrel zbrane ljubitelje. Ste vedeli, da je Franc Golob do končane srednje šole živel v Celju, kjer je pred 50 leti pripravil svojo prvo razstavo?
Dež zalil šmarnice
Kulturno-etnološko društvo Tremerje je pred dnevi pripravilo 11. prireditev Med dišečimi šmarnicami.
Prireditev, ki jo pripravljajo na prostem, se je začela s skoraj polurno zamudo zaradi pravega pomladnega naliva. Potem je posijalo sonce in najvztrajnejši obiskovalci so slabi dve uri uživali v dobrem programu. Zapeli so Pevke treh dolin iz Savinjske doline in Kvartet Grmada, na harmoniko pa so zaigrali Domen Trobiš, Peter
Podkoritnik in Dejan Kušer, ki je študent glasbene akademije v Ljubljani, pred leti pa je postal tudi absolutni zmagovalec Zlate harmonike na Ljubečni. Navdušili so Drago in Saša, oče in hči Sivka, z igranjem na harmoniko in flavto ter dva ansambla Ni-dani iz Šaleške doline in vse obetavnejši Fantje izpod Lisce, ki pripravljajo prvo ploščo, prihodnje leto pa se bodo odpravili na festivale. Ansambel Nidani dela z mentorico Romano Cafuta, pev-
ko v ansamblu Klavžar, Fantom izpod Lisce ob stalnem mentorju pomaga tudi Rok Švab.
Tako kot že nekaj let je tudi letošnjo prireditev začel 88-letni Jože Hrastnik s Strmce pri Laškem s »trjanče-njem«, kar počne že več kot 70 let. Spomnili so se tudi Radovana Gobca, ki je ustvaril opereto Tremerski dukat in govori o zakladu v Tremer-jah. Zaključek prireditve je izzvenel v vabilu na obisk 14. Lukeževe nedelje, ki bo 17. oktobra.
TV
»Loče in zvezde nad njimi morajo ostati v Ločah. In pika.« Loški podjetnik Alojz Cugmajster je vztrajno dvigoval svojo številko in ceno - in uspel. Močno moralno oporo mu je nudilo celotno »loško« omizje, še posebno Alojz Kračun, ki se je, razumljivo, počutil kot doma.
Kape za zaščito pred soncem
mena zaščite pred soncem. Želimo si, da je otroška igra tudi v sončnih poletnih dneh varna,« so pospremili donacijo.
MBP
Ansambel Fantje izpod Lisce v Tremerjah
plMN'M

C? ■
R AOV*
CELJE
f
šovec in direktorica Vza-jemnine poslovne enote v Celju Damjana Jager donacijo predala direktorju bolnišnice Marjanu Ferjancu.
MBP
POP DESIGN PEPEL IN K Rl CUDE3NŮ POLJA STANE VIDMAR KORAOO IN BRENDI ANS, ISKRICE WERNER F L'A
MARIJAN NOVINA
ANS ËKANÉfA KLAU2ŮRJA
ANS SPËU
ANS, ROKA žlindre
ans jopel express
-	RUDI SANTL KATRCA
-	ANS. JUHE J
-	ANS RA CE ANS KRANJCt
-	KARLI GRADIŠNIK . BORIS KOPITAR , ROK FERENCJA
HARMQNIKARSKI ORKESTER KLEMNA R05ERJA
-	OKTET ŽUPANOV
-	GLASBENO PRESENEĆE
M
. Novega tednika
Laško
OB KONCU KONCERT TANJE ŽAGAR S SPREMLJEVALNO 3KUMS
AAiAfÙiTrV BO OB 1/SjrfďlW VRiHEMU )SOTO*l rcwjto za orno«!
. MSI1HE	1
- lORJJL VtLMt!tHA
™NMM! VOJNIK, 20.6.2010, OD 14. U RE YSTOPXixent.
Celjani še vedno peti
Nogometna zveza Slovenije je zaradi postopkovnih nepravilnosti zavrnila zahtevek nogometnega kluba Drava za razveljavitev zadnje tekme državnega prvenstva.
To pomeni, da ostaja v veljavi izid tekme zadnjega kroga 1. SNL, na kateri je Olimpija z 2:0 premagala Dravo. Ljubljančani torej ostajajo na četrtem mestu, CM Celje pa na petem. Celjani še lahko upajo na skok po lestvici, kajti v ptujskem taboru so prepričani, da so oškodovani in da so razlogi za razveljavitev njihovega zahtevka neutemeljeni. Pravijo, da sploh niso vložili pritožbe, temveč zahtevo. Na utemeljitev organa prve stopnje pri NZS se bodo pritožili.
Predsednik celjskega kluba Marjan Ven-gust je potrdil, da bo člansko moštvo tudi v prihodnje vodil Milan Đuričić.
DŠ
Foto: SHERPA
Martini zmaga v Ostravi!
Milan Đuričić naj bi ostal v Areni Petrol.
Martina Ratej, atletinja šentjurskega kluba, je na mitingu serije svetovnega izziva Mednarodne atletske zveze v Ostravi na Češkem zmagala v metu kopja.
Njeno orodje je pristalo pri 64,68 metra, za njo je zaostala tudi domačinka Barbora Špotakova, olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka. V prvih dveh serijah so bile razmere še ugodne, potem pa je začelo močno deževati. Ratejeva bo v nedeljo nastopila na slovenski Veliki nagradi v Postojni.
DŠ
Foto: SHERPA
V Celju so rajali nogometaši Šmartnega 1928. V
Šampion postalo Šmartno v Celju?
V	soboto je derbi 3. slovenske nogometne lige vzhod med Simerjem Šampionom in Šmartnim na štadion Olimp privabil 500 gledalcev. Zmagali so Šmarčani z 1:0 z golom Roka Cizeja v 78. minuti in krog pred koncem za točko prehiteli doslej vodilne Celjane.
Najvišja prednost Celjanov pred Šmarčani v tej sezoni je znašala že 7 točk, v soboto pa so jo na svojem igrišču dokončno zapravili. Izkušena naveza Šmartnega z branilcem Jo-višo Kraljevičem in napadalcem Alenom Mujanovičem (oba sta stara 33 let) ter vmes z vezistom Matejem Kolen-cem je bila za odtenek boljša v Celju. Za uvrstitev v 2. ligo se bo v zadnjem krogu doma pomerila s predzadnjo Pesnico in težko je verjeti, da bi iz rok izpustila tako lepo priložnost.
Usodni centimetri
V	1. delu so imeli Celjani s povprečno starostjo dobrih 20 let - pomembnost tekme je precej vplivala na njih - izrazitejše priložnosti, gostje pa so imeli več žogo v svojih nogah.
Zavedali so se, da morajo zmagati, kljub temu pa so strpno čakali na svojo priložnost. Na domači strani pa je očitno trener Jani Žilnik pomislil, da bi krog pred koncem odločil prvenstvo in osvojil 1. mesto. V 75. minuti je - sicer pogumno - Fermeta zamenjal z bolj
preko Jammkarja in Cizeja zapravili možnost za potrditev zmage (izkazal se je domači vratar Siniša Pavlovič), je v 91. minuti domačim, predvsem pa gostujočim navijačem zastal dih. Hitronogi, 18-letni Miha Korošec je s 25 metrov oddaljenosti zamajal prečko, žoga pa se je odbila nazaj v polje: »Bilo je napeto, zapustila nas je sreča. Trudili smo se, imeli smo priložnosti, zatresli okvir vrat, zadeli pa so gostje. Prvenstva še ni konec. Če nam ne bo uspelo tokrat, pa bomo spet poskusili v naslednji sezoni.«
Vse za deseto zmago
Na zadnji tekmi za Šmartno zaradi poškodbe ne bo igral odlični napadalec Alen Mu-janovič: »Vložek je bil velik, zato tekma morda ni bila posebej lepa. Zato pa je bila prisotna ogromna želja obeh moštev. Dokončne odločitve še ni, zato moramo proti Pesnici odigrati na visoki kakovostni ravni. Mislim pa, da smo 90 odstotkov dela glede druge lige opravili. Med enim od šprintov so se mi pretrgala mišična vlakna in zame je sezona že končana.«
Prvi dve tekmi je Šmartno vodil Drago Kostanjšek, nato do konca jesenskega dela Peter Irman, ki pa je zaradi študijskih obveznosti ekipo prepustil Bojanu Žureju, a mu še naprej nesebično pomagal. Žurej je dejal: »Za nas
je zaradi stanja na lestvici, ko smo zaostajali za dve točki, prišla v poštev le zmaga. Kolikor toliko dobro smo se pripravili na derbi. Igralci so prikazali pravi karakter in si zasluženo priborili zmago ter obenem drugo ligo. Slednjo morajo potrditi v zadnjem krogu. S takšnim pristopom po mojem mnenju ne bi smeli imeti težav. Moj osebni cilj je bil deset spomladanskih zmag, devet jih že imamo v žepu, deseto pričakujemo v soboto.«
»Zmanjkalo nam je za las«
Predsednik kluba in trener Jani Žilnik je pred petimi leti začel tekmovati s celjskim članskim moštvom v Medobčinski nogometni ligi Celje. Mladinci Simerja Šampiona so v nedeljo z domačim porazom padli na (še vedno odlično) 4. mesto v 1. slovenski ligi.
Čeprav je pred klubom lepa bodočnost, Žilnik po sobotnem derbiju ni skrival razočaranja: »Prikazali smo dobro igro. Po moji oceni je Šmartno zmagalo nezasluženo, kajti tekma je bila popolnoma izenačena. Pričakovati je bilo, da bo že en gol na eni ali drugi strani prinesel odločitev. Prejeli smo ga iz edine resne priložnosti gostov. Ritem igre je bil za 3. ligo pravi, nam pa se ni izteklo po željah. Priznam, da sem razočaran. Verjel sem, da
smo sposobni enakovrednega boja s Šmartnim, ki pa je trenutno v zelo dobri formi. Na prejšnjih dveh tekmah smo imeli dosti lažja nasprotnika, a smo ostali skorajda praznih rok in zapravili visoko točkovno prednost.« Dogodek v sodniškem podaljšku, ko je sprožil Korošec, bi se lahko iztekel tudi drugače. »Njihova dobra akcija se je zaključila z golom, naša, ko je dobro udaril Korošec, pa ne. Tak pač je nogomet, ko odločajo odtenki. Moram dodati, da so se izkazali navijači obeh ekip.« Zaradi številnih presenetljivih izidov pa morda še ne velja obupati. »Šmartno se bo moralo potruditi, mi pa bomo na vsak način poskusili zmagati v Veržeju. Imeli smo dobro pomlad, moji fantje so ponos kluba. Prikradle so se nam težave, čedalje manj igralcev je bilo sposobnih za igro. Morali smo igrati s poškodovanimi, pa tudi z zelo mladimi igralci. Ko vse skupaj seštejem, nam je do cilja zmanjkalo za las,« je grenko dodal neutrudni Žilnik.
Glede na to, da je njegovim fantom odgovarjal tudi neodločen izid, so bili na pogled »premehki«, v njihovi dosedanji »tekmi vseh tekem« niso storili resnejšega prekrška in ostali brez rumenega kartona! Odlični sodnik Šart s Prevalj je gostom pokazal dva.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Nevarnima streloma Naprudnika in Lazičiča je sledil še poskus Bojana Djuranoviča, toda obramba Šmartnega na čelu z odličnim Jovišo Kraljevičem (številka 5) ni klonila. V ozadju je kapetan gostov Matej Kolenc.
napadalno usmerjenim Bizjakom, ki se je nemudoma znašel v ugodnem položaju, a ga ni izkoristil. Po desni strani je v protinapad potegnil Jahič, podal pred vrata, kjer je Ci-zej natančno udaril žogo z glavo in odločil lokalni oziroma regijski derbi. Ko so gostje
Mladi nogometaši Simerja Šampiona, ki so ob igrišču vračali žogo, so zajokali v 78. minuti .
»Ose« za igrala
Humanitarna tekma med rokometaši ekip Gorenje včeraj in Gorenje jutri se je v Rdeči dvorani zaključila z izidom 52:53.
Bolj pomembno je, da je atraktivna tekma navrgla 7.000 evrov (polovico je prispevala MO Velenje), ki jih bodo vrtci Velenja namenili za nakup igral. Pod strop dvorane so obesili dres Boruta Plaskana, ki je celotno kariero igral le za Gorenje. Njegove številke 7 ne bo nosil nihče več od »os«, kakor tudi imenujejo velenjske rokometaše.
DŠ
Foto: SLAVKO KOLAR
Luko Žvižeja, ki se je kot gost odzval vabilu na humanitarno prireditev, je eden izmed soigralcev visoko dvignil med atraktivno akcijo.
PANORAMA
NOGOMET
3. SL - vzhod, 25. krog: Simer Šampion - Šmartno 0:1 (0:0); Cizej (78), Dravograd - Kovinar Štore 2:2 (1:1); Perpar (21, 47), Zreče - Mons Claudius 10:1 (5:1); Tirovič (10-11 m, 79, 82), Grašič (19), Podgrajšek (23), Žižek (39, 43, 70), Flis (78), Tolar (90); Petrič (30). Vrstni red: Šmartno 52, Simer Šampion 51, Čarda 45, Dravograd, Stojnci 43, Malečnik 39, Odranci 38, Veržej 35, Zreče 34, Kovinar 30, Tromejnik 29, Paloma 24, Pesnica 32, Mons Claudius 8.
Štajerska liga, 25. krog: Ormož - Vransko 9:1 (4:0); Krivec (73), Bukovci - Šoštanj 0:0, Rogaška - Šmarje 0:0. Vrstni red: Bistica 52, Ormož 51, Podvinci 43, Peca 40, Pohorje 39, Šoštanj, Gerečja vas 38, Šmarje 37, Rogaška 36, Poljčane 35, Koroške gradnje 32, Partizan 21, Bukovci 18, Vransko 8. (KM)
Boštjan Kuhar (desno) in Samo Udrih.
Kuhar
zapustil
Hopse
Z mesta trenerja polzelskih košarkarjev je odstopil Boštjan Kuhar. Po zadnji tekmi Hopsov v ligi za obstanek v 1. slovenski ligi je obvestil vodstvo kluba, da odstopa, vendar do objave tega v javnosti ni prišlo.
Očitno je bilo, da ga je klubsko vodstvo želelo zadržati.
V kakšno smer so krenili pogovori, ko ste sporočili svojo odločitev?
Prejšnje sezone so bile uspešnejše in atraktivnejše. Svojega cilja nisem izpolnil, zato sem se odločil za prekinitev sodelovanja. Klubsko vodstvo je želelo podaljšati pogodbo. Zaradi preobremenjenosti z delom enostavno ne morem več opravljati vloge prvega trenerja na Polzeli.
Deveto mesto v prvenstvu in uvrstitev na zaključni turnir slovenskega pokala, to je izkaz Hopsov v pretekli sezoni. Znani in uspešni ste še z delom na dveh področjih. So se glede fizične priprave že oglasili slovenski reprezen-tantje, pred katerimi je veliko tekmovanje?
Z Benom Udrihom nadaljujeva sodelovanje iz prejšnjih sezon. Letos sva že nekaj delala v zvezi z njegovimi poškodbami. Poklical me je tudi Boštjan Nachbar, s katerim načrtujeva treninge konec tega meseca in v začetku naslednjega. Zraven bosta tudi Goran Jagodnik in Samo Udrih.
Prav slednji nam je opisoval vaše zdravljenje s »preverjeno učinkovito nemedicinsko metodo«. Za kaj gre?
Z mnogimi igralci sem opravljal rehabilitacijo po poškodbah. Večina jih je imela stično točko. Ugotovljen je fiziološki vzrok, in sicer na prvem vratnem vretencu, atlasu. Ta je zamaknjen, zato se statika in mehanika telesa popolnoma porušita. Obremenitve na določene sklepe in mišice so neenakomerne in posledično prihaja do bolečin v hrbtenici ter do poškodb. Z nastavitvijo tega vretenca se statika uredi. Denimo Beno in Samo Udrih sta odlično reagirala po nastavitvi. Tudi tisti, ki se ne ukvarjajo s športom, so zelo zadovoljni po posegu.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Pet prvakov, devet medalj
Na državnem prvenstvu do 23 let v judu na Ptuju so se zelo dobro odrezali tekmovalci Judo kluba z'dežele Sankaku.
Prva mesta so osvojili Tina Trstenjak, Vlora Beđeti, Urška Grač-ner, Ana Velenšek in Matjaž Trbovc, druga sta bila Anja Pečnak in Tadej Zalaznik, tretja pa Marcel Brajdič in Timotej Verdel.
DŠ
Kajakaši trikrat zlati
Kajakaši KKK Nivo Celje so na mladinskem državnem prvenstvu v Solkanu osvojili pet medalj, od tega kar tri zlate.
Na reki Soči, ki velja za zelo zahtevno, je v paradni disciplini kajak enosed zmagal Simon Brus, ki velja za enega najperspektivnejših slovenskih kajakašev. 17-letni Brus je dru-gouvrščenega Nejca Rusjana premagal za kar 7 sekund. V kategoriji mlajših mladincev sta bila na zmagovalnem odru dva Celjana, in sicer je Martin Srabotnik ugnal vso konkurenco, medtem ko je bil Vid Karner tretji. Izkazala se je tudi Tonka Kadilnik, ki je pri mlajših mladinkah osvojila bronasto odličje. Celjski kajakaši so bili prepričljivi tudi v moštveni tekmi, ko so Simon Brus, Martin Srabotnik in Vid Karner z brezhibno vožnjo, brez dotika vratic, osvojili 1. mesto. Najboljšega Brusa čaka še ta mesec mladinsko SP v Franciji, kjer se bo kot prvi Celjan pomeril v slalomu.
MOJCA KNEZ
Zmagovalna trojica Karner, Brus, Srabotnik
Veselo druženje odbojkaric
Na dvodnevnem, 16. mednarodnem turnirju za pokal Občine Zreče je zmagala ekipa odbojkaric iz Rovinja.
Druga je bila tržaška Sloga. Igralke domačega SwatyCometa so bile tretje med štirimi ekipami. V svojih vrstah so imele najboljšo podajalko turnirja, Ano Atar.
DŠ
ur
V
I L I ■i,
ť ■o' i a' ■ u.
Na dobrodelni IV. Lions rally preko sto jadralcev
Od srede do nedelje bo v šibenskem akvatoriju tradicionalna navtična regata Lions rally, ki jo v dobrodelne namene prireja Lions klub Konjice.
Udeležilo se jo bo 120 jadralcev, članov sedmih Lions in Leo klubov in njihovih prijateljev iz Slovenije, ki bodo na ogled postavili svoje jadralsko znanje, ob tem pa znali prisluhniti glasu dobrodelnosti. Lanski zmagovalec Tomislav Pugelj iz Lions kluba Konjice bo imel tako ostro konkurenco v boju za prehodni pokal.
Vodja projekta je Stanko Kolar, predsednik Lions kluba Konjice: »Z izkupičkom bomo pomagali CUDV Dobrna pri postavitvi senčila v atriju centra. Naložba je ocenjena na štiri tisoč evrov in jo bomo ob pomoči našega tajnika, arhitekta Mira Kvasa, v celoti speljali sami.« Za tekmovalni del prireditve bo skrbel Sebastijan Levstik oziroma Kon-tiki Sailing.
MBP
Pester športni vikend
Športno društvo Celjan bo od petka do nedelje prvič pripravilo Celjski športni vikend.
V petek bodo štarti tekov od 18. ure naprej pred Osrednjo knjižnico Celje, ob 21.30 pa se bo začel pohod na Stari grad. Triatlonci bodo na svoj račun prišli v soboto na bazenu od 16. ure, kolesarji pa bodo v nedeljo (10.00) štartali s parkirišča na Dečkovi cesti. Štartnine znašajo od 5 do 20 evrov.
DŠ
H i	VB V V	I	■■■■
Zatočišče pred divjim
S^^^^t^)^^^ Orkester Akord je s koncertom proslavil 65-letni-
co delovanja
S slavnostnim koncertom v Narodnem domu v Celju je včeraj zvečer 65-letni jubilej proslavil celjski orkester Akord pod vodstvom Matjaža Brežnika in z gosti - s kvartetom Akord, flavtistko Mirjano Božičnik, z mladimi opernimi pevci sopranistkami Natašo Krajnc, Mojco Bedenik in Ivo Kovačič, s tenoristom Sebastjanom Pod-bregarjem in z baritonistom Darkom Vidicem ter Akademskim pevskim zborom Celje pod vodstvom Sonje Čen-dak Pavlič. Prvi del koncerta so namenili skladbam slovenskih glasbenih ustvarjalcev, skladateljem, ki so pisali posebej za Akord, drugi del pa je povzel dolgoletno programsko usmeritev, nekaj madžarske glasbe in nekaj Straussa, ki ga vsakič izvajajo ob novem letu.
Kot vselej ob nastopih Akorda je bila dvorana polna, vzdušje pa kot se za jubilej spodobi. Orkester že 22 let vodi Matjaž Brežnik, s katerim smo obudili zgodbo te edinstvene zasedbe, ki je zrasla iz skromne tamburaške skupine.
»Zgodba se je začela leta 1945. Morda jo je spodbudil kakšen partijski dekret, da se mora začeti na novo vzpostavljati kultura v mestu. Takrat je zdaj že pokojni ustanovitelj orkestra Janko Hočevar zbral druščino glasbenikov in naredil manjši tamburaški zbor-ček. Kasneje se je ta zbor priključil Železničarskemu prosvetnemu društvu Franceta Prešerna, v katerem sta delovala tudi pevski zbor in pihalni orkester,« obuja spomin na začetek Brežnik. »V letih delovanja so nastopali na raznih občinskih prireditvah, proslavah in mitingih, nakar se je za-
skladatelje prepričala, da so pisali posebej za nas.
Najbrž za tako zasedbo literature ni prav veliko. Kako se znajdete, kdo opravlja priredbe klasične literature, ki jo predvsem uvrščate v spored?
Dejansko je to kar velik problem. Priredbe in transkripcije pripravim sam, a je res, da je potreben dober razmislek, kaj je pri tem es-
nih prijateljev, ki ob svojih poklicih in službah z veseljem muzicirajo v orkestru. Vadimo vsak teden, a v prednovo-letnem času, ko je koncertov veliko, samo v Celju koncert ponavljamo trikrat, tu pa so še gostovanja, si vzamemo oddih. Obremenitve za ljubiteljske glasbenike in njihove družine so prehude. Kakšna mesečna pavza takrat zelo prav pride. Tudi zato, ker se po tak-
kar na hitro naučiti inštrumenta. Nekateri rabijo nekaj mesecev, drugi leta. A če ima človek interes, se lahko hitro vključi.
Kaj pa glasba sama? Danes se dogaja elektrifikacija orkestrov, mlade privlači bolj ritmična glasba ... Kam bo to peljalo Akord?
Kar programsko usmeritev zadeva, smo v zadnjih 22 letih našli programsko pot. Ob slovenskih avtorjih ležijo tej zasedbi madžarski komponisti, panonska duša. Kar zadeva program, ne razmišljam daleč naprej, le za enega. Skušam najti rdečo nit in nekaj posebnega. Orkester je zelo prilagodljiv. Tako smo izvajali že tudi operne izvedbe,
Matjaž Brežnik s »svojimi« akordovci na lanskem novoletnem koncertu
»V orkestru nas je od 25 do 30, odvisno tudi od programa, delovnih obveznosti, porodniških dopustov ...«
čelo delati tudi na kakovostni rasti. Udeleževali so se festivalov in tekmovanj. Zlasti pomembno je bilo takrat tekmovanje tamburaških orkestrov v Osijeku, kjer je ta orkester vedno dosegal zavidljive rezultate in se uvrščal v vrh takratne Jugoslavije.«
Akord je zlasti zanimiv, ker je nastal kot klasičen tamburaški orkester, potem je napredoval v nekaj povsem drugačnega. Kako je prišlo do preskoka?
To ni bila moja ideja, v orkestru je zorela že od prvih let. Zelo pomemben mož v zgodovini orkestra je bil slovenski skladatelj Janko Gre-gorc, ki je veliko pisal pose-
bej za ta orkester. Ker je bil simfonični in operetni skladatelj, je veliko razmišljal o tem, kako bi se dalo tudi tamburaški orkester pople-menititi. V skladbe, pisane posebej za ta orkester, je začel dodajati klarinet, flavto, trobento. Dejansko so videli, da se na ta način možnost glasbenega izražanja zelo razširi. Že Srečko Cizelj je orkester dopolnil z nekaj pihali, s kakšno violino ... Sam sem dodal še tolkala, trobente. Nastala je edinstvena zasedba, a ne le v slovenskem prostoru. Šele dandanes vidim, da na primer poklicni zagrebški tamburaški orkester RTV občasno osnovnemu tamburaškemu korpusu dodaja kakšne inštrumente - sicer smo, kolikor vem, edini, ki to počnemo že dolga leta. Ta zasedba je na tak način mnoge
tetsko in kaj ne, kaj se da tako prirediti, da je dobro in tudi dobro zveni. Naš repertoar sicer ni zelo širok, toda od glasbene romantike dalje se da najti kakovostne skladbe, ki jih lahko izvajamo na kakovostni ravni. Prav slavnostni koncert, na katerem smo v prvem delu izvajali skladbe, napisane posebej za nas, je dokazal, da je to tisto najboljše, najbolj pravo za ta orkester. Tudi za prihodnje si želimo, da bi se še več skladateljev odločalo za to pot.
Letno pripravite po dva, tri programe .
Da. Tako veleva tradicija. Te sporede potem nekajkrat odigramo v mestu, z njimi pa tudi gostujemo. A najpomembnejše se mi zdi osnovno vodilo orkestra, ki izhaja iz besede društvo in ta iz druženja. Akord je zasedba oseb-
šni pavzi že vsem po domače rečeno »zalušta« spet zaigrati v orkestru, vaditi in pripravljati nov program.
In prihodnost? Ta je najbrž vprašljiva. Tamburice ne poučujejo več praktično nikjer. Ima tamburaštvo sploh perspektivo?
Zelo sem vesel, da glasbena šola uvaja prihodnje šolsko leto program za ljudske inštrumente - tamburice, citre in diatonično harmoniko. To bo veliko pomenilo, že če se bo za izobraževanje odločilo le nekaj otrok. Sicer pa smo v orkestru vedno delovali tako, da se je vsak, ki se mu je hotel priključiti, moral s pomočjo ostalih članov
koncert:
Carmen na primer, pa operete, kot je Netopir, ali pa smo imeli koncert z Vladom Kre-slinom . Mislim, da za zanamce ne bo težav. Kar pa se elektronske glasbe tiče, se mi zdi, da so to dobrodošli eksperimenti, a pri društvu in druženju, kar je temelj našega dela, je orkester tudi nekakšno zatočišče pred vedno hitrejšim tempom življenja, kjer tudi zmanjkuje časa za pristne odnose. To je protiutež, saj v orkestru nisi odgovoren le zase, ampak za vse svoje soizvajalce, ki vsi igrajo prostovoljno, brez honorarjev. Takšno pribežališče bi v današnjem svetu privoščil večini ljudi.
Opereta po meri mladih
Nadaljuje se evropski glasbeno-muzeološki projekt Jumum, v katerem bodo v prihodnjih treh letih ustvarjali umetniki in strokovnjaki vseh generacij iz Avstrije, Nemčije, s Poljske in iz Slovenije.
Velikopotezno zasnovan projekt koordinira avstrijsko mesto Bad Ischl, glavna tema projekta pa je opereta, ki jo s poudarkom na mladi us-
tvarjalnosti skušajo reformirati v sodobno, mladi publiki privlačno obliko. V projekt se vključujeta tudi muzej novejše zgodovine in Hiša kulture Celje. Muzej bo ob projektu pripravil pregledno razstavo o opereti in samem projektu, Hiša kulture Celje pa se vključuje v produkcijski del, ki zajema novo operetno predstavo. To bodo ustvarili štirje mladi skladate-
lji iz partnerskih držav, pri čemer bo Celje in Slovenijo zastopal 15-letni komponist Leon Firšt.
Odprtje razstave in krstna uprizoritev nove operete bosta prihodnje poletje v Bad Ischlu, projekt pa se bo končal spomladi 2012 v Celju. Tako so se partnerji dogovorili pred dnevi na delovnem sestanku v Celju.
BS
UROS PERIC
S KVARTETOM
Četrtek, 3. junij ob 20.00
na STAREM GRADU CELJE
Iz orkestra je zrasel še en sestav, kvartet Akord .
Zgodba o tem je zanimiva. Pred 12 leti so imeli v Muzeju novejše zgodovine Celje odprtje neke razstave in nekaj dni prej so poklicali, če bi prišli tja zaigrat z orkestrom. Ko sem si ogledal prostor, sem videl, da se vanj orkester nikakor ne bi mogel stlačiti. Čez kakšno uro me je poklical Živ-ko Beškovnik in predlagal, da
»Prišel sem kot član, igral z orkestrom dve leti, ko ga je vodil Srečko Cizelj. Ko se je poslovil, so mi ponudili, da prevzamem vodenje . tega je zdaj že 22 let.«
pridemo le kakšni trije, štirje in kaj zaigramo. Tako smo se kakšne pol ure prej res dobili štirje člani, se dogovorili, katero bomo »urezali«, in uspeh je bil neverjeten. Mislili smo, da bo ostalo le pri tem nastopu, a so nas hitro začeli klicati in vabiti tudi drugam. Kakšnega pol leta smo igrali le tiste tri skladbe, ki smo jih znali. Potem so začela prihajati povabila za celovečerne koncerte . in smo ugotovili, da bo treba začeti vaditi. Ekipa kvarteta je homogena, deluje na istem principu kot orkester, ljubiteljsko in prijateljsko.
Kaže, da kakšnih posebnih ambicij kljub odprtim vratom nimate?
Res je. Vsi smo tudi v službah, nekateri tudi v zelo odgovornih in zahtevnih. Odločiti se je bilo treba, ali želimo v tej smeri narediti neko veliko kariero, ki bi pomenila me-nedžerje. Ti bi nas pošiljali sem in tja in služili z nami. Zgodaj smo se odločili, da tega nočemo. Da nam je lepo, ko nastopimo, da nam je lepo, ko smo skupaj na vajah. Tega ideala niti za ceno kakršnekoli hude kariere nočemo izgubiti. Ne izhajamo iz uspeha, puščamo, da se vse zgodi samo. Vsi nastopi in vabila so zgolj plod prejšnjih nastopov. Ko nas slišijo, nas vabijo. Posneli smo zgoščenko z Vito Mavrič, sami pa se že dolgo pogovarjamo o tem, da bi kaj posneli. Toda občutek studia je zelo nečloveški, tako da še vedno oklevamo. A slej ko prej bo.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
2010 Poletje v CELJU
knežje mestu
V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. Več info na www.celeia.info in TIC Celje, Krekov trg 3
ZAVOD CELEIA CELJE
HESUUOBfDUdUE
Že lani je postala Mestna plaža kraj druženja in zabave, letos bo še bolj pestro.
Poletje se začenja
Na zunanjih prizoriščih bo občinstvo videlo kar 202 prireditvi
Z današnjim uradnim odprtjem Mestne plaže in z večernim koncertom, na katerem bo Simfonični orkester Hiše kulture Celje pod taktirko Simona Dvoršaka izvedel Handlovi Glasbo na vodi in Glasbo za kraljevi ognjemet, se začenja letošnje Poletje v Celju.
Zasnovo tega festivala najrazličnejših dogodkov, ki se vse poletje odvijajo na mestnih ulicah in trgih ter na Sta-
rem gradu, letos pa tudi na novi plaži ob Šmartinskem jezeru, so predstavili v Zavodu Celeia Celje, ki tudi letos usklajuje vse prireditve. Te so izbrali na osnovi 54 prijav na javni poziv. Organizatorji so z 38 tisoč evri občinskega denarja in s 15 tisoč evri, ki so jih zbrali od sponzorjev in do-natorjev, pripravili privlačen trimesečni program prireditev z nekaj vsebinskimi viški in s praktično stalnimi dogaja-
nji zlasti na Mestni plaži. Celje je s svojim Poletjem ubralo drugačno pot kot večina drugih slovenskih mest. Ni se namreč odločilo za klasičen nekajdnevni poletni festival, ampak za kontinuirano dogajanje skozi vse poletje. Tako nas že kar v začetku Poletja v Celju čaka nekaj prav vrhunskih dogodkov: ob današnjem koncertu v četrtek koncert Uroša Perića, v petek Neizpeta pesem Igorja Korošca, konec ted-
V SLG Celje so predstavili repertoar prihajajoče sezone, v kateri bo celjski Talijin hram praznoval 60-letnico. Za novo sezono so pripravili pet uprizoritev, igralski ansambel pa bo štel 25 igralcev, pri čemer bosta nova člana Blaž Set-nikar in Branko Završan.
Upravnica Tina Kosi je s sezono, ki se izteka, silno zadovoljna. »Uprizorili smo šest premier, v letu 2009 smo odigrali 194 svojih predstav, od tega 142 na domačih deskah, 45 na gostovanjih po Sloveniji, šest v tujini in eno v zamejstvu. Gostovali smo na mnogih festivalih. Na Zlatem levu v Umagu smo dobili glavno nagrado za najboljšo predstavo v celoti, sodelovali smo na Zlati paličici, Borštnikovem srečanju, na Skupu na Ptuju smo dobili dve nagradi, gostovali smo v Virovitici in na Sarajevski zimi, na Tednu slovenske drame, čaka nas še gostovanje na Sterijinem po-zorju in konec junija še v Ki-kindi na festivalu komornih gledališč. Sezono bomo zaključili na Lentu in umaš-
kem Zlatem levu,« je uspehe minule sezone naštela Tina Kosi. In dodala še podatke o osvojenih nagradah in gostovanjih.
Prihajajoča sezona je, se zdi, nov in zelo pomemben izziv za ansambel. Zlasti zato, ker bo to jubilejna, 60. sezona, kar je že v izboru sporeda postavilo pred umetniško vodjo in upravnico po-
Tudi prihodnje leto bo Celje gostilo svoje Dneve komedije, in sicer med 11. februarjem in 6. marcem. 7. junija letos pa se bo začel predvpis abonmajev za novo sezono. Brez srednješolskih je imelo v sezoni, ki se izteka, abonma 900 Celjanov, medtem ko letni obisk predstav v gledališču dosega neverjetnih 49 tisoč gledalcev.
seben izziv. »Celje je imelo že pred uradnim odlokom občine o ustanovitvi SLG bogato gledališko tradicijo. Zadnjih 60 let pa je prineslo vzpone in padce. »Imeli smo veliko prvih ali krstnih
na »obisk« Afrike v Celju, čez teden dni koncert svetovno znane folklorne skupine Lado in takoj zatem prvi celjski mednarodni džez festival Džjezz 2010.
Zanimiva je tudi statistika zadnjih Poletij v Celju, ki jo v zavodu Celeia vodijo zadnjih pet let in ki potrjuje pravilnost tovrstnega pristopa k poletnim prireditvam v mestu. Tako je bilo leta 2005 poleti 47 prireditev, lani sto, za letos napovedujejo 202 dogodka. Leta 2005 je bilo organizatorjev dogodkov 11, letos jih bo že 39. Leta 2005 si je prireditve ogledalo malo več kot 8 tisoč obiskovalcev, lani že več kot 20 tisoč.
Direktorica zavoda Celeia Milena Čeko Pungartnik pravi, da te številke pomenijo konec večnih prepirov, ali je usmeritev prava. »Prepričana sem, da nobeno mesto v Sloveniji letos ne bo pripravilo toliko prireditev kot mi. Verjamem, da bo to prepričalo tudi tiste največje skeptike, ki govorijo, da si Celje zasluži festival. Ta koncept se mi zdi bistveno boljši kot na primer festival Lent, kjer se dogajanje skoncentrira na nekaj dni, potem pa se celo poletje ne dogaja nič. V Celju lahko prebivalci, ne glede na to, kdaj načrtujejo dopust, preživijo lepe večere ob kakovostnih prireditvah vse poletje.«
Poletje v Celju se bo končalo zadnje dni avgusta s tokrat kar dvodnevno srednjeveško prireditvijo na Starem gradu.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA (arhiv NT)
Od plaže do knjižnice
Potem ko so v Celju odprli novo knjižnico, je ob Savinjskem nabrežju nastal nov prireditveni prostor. Ta povezuje knjižnico, lapidarij pokrajinskega muzeja in Mestno plažo. Izziv tega prostora so v Osrednji knjižnici Celje sprejeli kot možnost za izvedbo številnih prireditev.
Direktor osrednje knjižnice mag. Branko Goropevšek pravi, da so s partnerji prostor prepoznali kot izvrstno prizorišče za najrazličnejše prireditve, od otroških, pod blagovno znamko Miška Knjižka, do družabnih.
V poletnih mesecih čaka tako najmlajše ob tradicionalni gusarski zabavi, ki bo 23. junija, vsako sredo šopek ustvarjalnih delavnic, na kate-
rih se bodo ob uporabi naravnih materialov in pomoči Nade Minardič učili predvsem spretnosti svojih babic.
Popolna novost v Celju bodo četrtkovi večeri v atriju knjižnice, kjer bodo pripravljali improvizirane nastope celjskih glasbenikov in njihovih gostov. Iztočnica bo džez, nosilci pa Jaka Kopač, Gašper Piano in Mitja Centrih.
Na ploščadi pred knjižnico se bo tudi plesalo, v lapidariju pa Mestni kino Metropol pripravlja Kino pod zvezdami z izborom lahkotnih, a kakovostnih filmov ob petkih in sobotah in še s posebnim arabskim tednom, kjer bodo ob petih filmih pripravili še atraktivno predstavo s trebušnimi plesi in z vsem, kar sodi zraven.	BS
NE ZAMUDITE
... koncerta Uroša Perića in njegovega Bluenote quar-teta s skupino Pearlettes, ki bo v četrtek ob 20. uri na Starem gradu. Perić je izvrsten pianist, vokalist in tudi harmonikar, ki je glasbeno javnost doma in v tujini dobesedno šokiral z izvrstnimi in-terpretacijimi glasbe Raya Charlesa. Tako dober je, da, pravijo, občasno preseže original, daleč pa presega vse ti-
sto, čemur pravimo posnemanje. Perić se najbolje počuti na odru in zato daje prednost nastopanju v živo. Pred kratkim je s svojimi interpretacijami Raya Charlesa navduševal tudi Američane z nastopi na pomembnih festivalih, in to v Atlanti, državi Georgia, ki ji je Charles napisal eno svojih najlepših skladb. Uroš je povsem pravi beli Ray Charles. Vstopnina 18 EUR ...
Pred jubilejno sezono
V SLG Celje predstavili repertoar nove sezone in potegnili črto pod to, ki se izteka
uprizoritev, za jubilej pa se mi je zdelo pomembno, da se lotimo novih uprizoritev tekstov iz svetovne in domače dramatike, ki so pomembni, aktualni in izziv za ustvarjalce ob tem, da publiki nudijo pričakovan užitek ne glede na prostorske težave, s katerimi se še vedno spopadamo,« je izhodišča pri izbiri predstavila Kosijeva.
V novi sezoni bo tako občinstvo videlo kultno dramo Smrt trgovskega potnika, ki jo bo režiral Janez Pipan, sledila bo prva slovenska komedija Županova Micka v posodobljeni različici in v režiji Luke Martina Škofa. Za otroke bo Cesarjeva nova oblačila režiral Boris Kobal, na Odrupododrom bodo odigrali lirično farso Jaz vas ljubim v režiji Nikole Zavišiča, eden od vrhuncev sezone bo uprizoritev klasične drame Antigona v režiji Andreja Jusa, sezono pa bo sklenila drama Knapi slikarji, ki bo prva slovenska uprizoritev, režiral pa bo Samo M. Strelec.
BRANKO STAMEJČIČ
Do 13. junija je na ogled tradicionalna študijska razstava dijakov likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center.
Likovna tvornost mladih
V Galeriji sodobne umetnosti Celje je še do 13. junija na ogled tradicionalna študijska razstava dijakov likovne smeri na Gimnaziji Celje - Center.
Že šesta razstava tudi tokrat pregledno prikazuje izbor likovne tvornosti mladih v tem šolskem letu. Na njej se obiskovalec sprehodi skozi osnove likovnega ustvarjanja, od študij proporcev do prostorskih predstav, preslikav slik renesančnih mojstrov, plastik, vse do izdelkov industrijskega oblikovanja. Mentor letošnje generacije Ratimir Pušelja pra-
vi, da je ta učni proces v prvi vrsti pripravljalnica za visokošolski študij. »In razlike v generacijah so, saj je informatika pustila sledove tudi na njih. Pogosto se pripeti, da zaradi računalnika ne vidimo gozda. Umetniška gimnazija skuša učiti po notranji presoji, po po-notranjenju zaznavanja, da se mladi vpeljejo v likovno snovanje, prepoznajo svojo osebnost. To je za pedagoge veliko zadovoljstvo.«
Na gimnaziji so ponosni, ker se veliko dijakov umetniške gimnazije odloča tudi za študij v tej smeri. »Anahronizem
šole je, da bolj kot so otroci nadarjeni, manj so uspešni na maturi. A pri nas dosegamo vse večji vpis v smeri, za katere izobražujemo. Lani je četrtina dijakov odšla v šole, za katere program umetniške gimnazije sploh je -akademijo za likovno umetnost, arhitekturo, pedagoški poklic, restavratorstvo, biotehnično fakulteto, krajevno arhitekturo. Vse to so dejavnosti, ki jih ta družba potrebuje,« je ob odprtju razstave povedal Ratimir Pušelja.
BRST Foto: SHERPA
16
ŠTIRINOŽCI
NOVI TEDNIK
IŠČEMO TOPEL DOM
Za obisk
zavetišča je treba le do Dramelj
Lep pozdrav, ljubitelji živali! Je že res, da sem že več kot teden dni nazaj s potepanja po Portugalski, a vtisi so še kako živi. Zato je tudi današnji članek portugalsko obarvan, bolj natančno s tamkajšnjim zavetiščem za male živali, ki sem ga obiskala.
Azil stoji tik ob železniški progi in glavni prometni cesti, okoli pa nobene zaplate trave, nobenega drevesa. Ob vstopu skozi težka železna vrata in pogledu na ogromno sivo zaprašeno stavbo, ki spominja na staro tovarno, ter kupe železa naokoli, sem se nehote vprašala, v kakšnih razmerah tu bivajo živali. In že sem si v mislih ustvarila neprijetno podobo iztrebkov, premajhnih boksov, natlačenih s psi, in bolne ter poškodovane živali. A sem
Ne, ne, saj nisem več plašen, samo stikam za priboljški, ki so mi jih pustili sprehajalci. Ampak ugotavljam, da so vse pojedli drugi kužki ... (Barni)
kmalu ugotovila, da so bile moje slabe slike v glavi odveč. Ko sem vstopila v halo, sem dobesedno ostrmela, saj sem pred sabo imela več kot 200 lajajočih kužkov, ki so me pozdravljali ali odganjali z glasnim laježem. Ko sem se sprehajala med boksi in
Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Sprehajanja po dogovoru in predhodni najavi po telefonu, preko e-maila nina.star-kel@gmail.com ali preko fa-cebook skupine Zonzani od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Telefon: 03/ 749-06-00; internetni naslov www.zonzani.si
poskušala preko mreže pobožati vsakega izmed psov, me je prešinilo, da so tukaj kužki vseh velikosti, barv in starosti ter da so isti kot tisti v naših zavetiščih, saj si oboji želijo, da se jih dotakneš, jim nameniš del svojega časa in jih odpelješ s seboj. Nekateri so imeli v boksu tudi pasje ute, drugi pa
Dopustovanje
■ ■ v ■ ■
s hišnimi ljubljenčki
Bliža se čas dopustov. Nekateri zaupajo svoje živalice v varstvo družini, prijateljem ali hotelu za živali, mnogi pa jih vzamejo s sabo na dopust.
Pred odhodom je treba preveriti, ali ima vaš ljubljenček urejeno predpisano dokumentacijo - potni list, mikročip, redno cepljenje proti steklini (velja za pse, mačke in bele dihurje). Ta pravila zadostujejo za večino evropskih držav. Izjema so Velika Britanija, Švedska, Irska in Malta, kjer uradno stekline ni. Posebni pogoji veljajo tudi za Črno goro in Srbijo, ki nimata ugodnega statusa glede stekline. Za podrobnejše informacije se obrnite na svojega veterinarja. Posebnosti so tudi za našo sosedo Hrvaško. Psi, mačke in beli dihurji, ki so mlajši od treh mesecev in necepljeni proti steklini, lahko potujejo v Republiko Hrvaško, če so pravilno označeni in imajo potni list.
Priporočamo, da živali pred odhodom razglistite in zaščitite pred zunanjimi zajedalci (klope, bolhe). V zadnjem času je ob morju vedno več komarjev, ki prenašajo t. i. srčno glisto, ki se naseli v večjih pljučnih žilah in srcu. Zato je dobro uporabiti tudi ampule oziroma tabletke preventivno in nenazadnje tudi za zdravljenje. Ravno tako se ob obali pojavlja tudi peščena muha, ki prenaša zajedalca Leishma-nio. Leishmanioza je nalezljiva bolezen ljudi in živali. Za preventivna zdravila vprašajte svojega veterinarja.
Pri potovanju z avtomobilom se pogosto pojavlja slabo počutje in bruhanje med vožnjo. Najpogosteje se to dogaja pri mladih živalih. Pri veterinarju lahko dobimo tabletke, ki omilijo slabost. Če vožnja traja dlje časa, naredite vmes postanke in ponudite vodo. Pred in med vožnjo nikoli ne hranite živali, saj jim s tem lahko povzročite slabost. V avtu je dobro imeti razkužilo, gazo in povoj, saj se tako kot ljudje lahko poškoduje tudi žival.
Na dopustu v poletnih dneh naj ima žival vedno na voljo dovolj sveže vode, hranimo pa jo zjutraj in/ali zvečer, saj ima zaradi vročine tudi manjši tek.
INES PIVEC, vet. teh., URŠKA BOGATAJ, dr. vet. med., Veterinarska bolnica Šentjur
DELOVNI ČAS pon.-pet.7-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstva 24 ur
tel. 03/7493210 gsm 041-618-772
T
veterinarskabolnicašentjur
www.vb-sentjur.si_
Torek, 1. junij: Dan bo čarobno obarvan, prepleten z nenavadnimi, usodnimi okoliščinami. Luna ob 7.09 vstopi v Vodnarja. Marsikaj se lahko pokaže v povsem novi obliki. Izogibajte se negativnim drastičnim ukrepom. Domišljija bo delovala z vso silo, čutili boste več nemira. Pazite se slepega optimizma, saj bo Luna v sekstilu z Uranom.
Sreda, 2. junij: Čeprav ne boste imeli posebnega vzroka za slabo voljo, boste obremenjeni s skrbmi in napetostmi zaradi kvadrata med Luno in Merkurjem. Komunikacija ne bo spontana in sproščena, zato se izogibajte ostrim debatam. Veliko malenkosti gre lahko narobe, zato morate biti strpni in razumevajoči.
Četrtek, 3. junij: Zaradi napetega aspekta Lune v opoziciji z Marsom ne bo spontanosti in veselja. Obremenjeni boste z blokadami, ki se bodo kazale neuravnoteženo in nekoliko problematično. Zelo povečani bosta su-mičavost in neprilagodlji-
S ponosom pokažem jezik vsem tistim, ki trdijo, da smo kužki iz zavetišča agresivni in neprimerni za posvojitev. Zraven pa še dodajam, da smo najboljši psi na svetu. (Joja)
Kaj na mene so pa čisto pozabili? Svoje nove lastnike čakam že 5 mesecev, pa še nobenega od nikoder. (Dejzi)
ležalne košare. Nihče tudi ni bil videti poškodovan, bolan ali zanemarjen, o iztrebkih in smradu pa ne duha ne sluha. Zmotilo me je samo to, da so boksi precej manjši od tistih v našem zavetišču, v njih pa je tudi po več psov, ter da kužkov ni dovoljeno voditi na sprehode. Ampak moj splošen vtis je bil, da je za kužke lepo poskrbljeno. Če bom še kdaj v Portu, bom vsekakor obiskala to zavetišče in takrat živalim namenila več časa.
Tudi vi storite podobno in namenite del svojega časa za živali v zavetišču. Za to pa vam ni treba na Portugalsko, ampak samo do Dramelj.
NINA ŠTARKEL

îj
«
Črn lepotec Muri, star 3 leta, me-šanček z labradorcem, krasnega karakterja in ubogljive narave, iščem človeškega prijatelja za družbo, igro in skupno življenje. Priporočljivo je, da imaš družino.
1
NAPOVED
* *
vost. Aktivirajte pozitivno komunikacijo in na življenje glejte optimistično in veselo. Močno bo povečana strast in vročekrvnost. Luna ob 19.35 vstopi v Ribi. Preobčutljivost bo izrazita, na vsak način boste želeli zaščititi ljudi, ki vam pomenijo več. Popoldne bo umirjeno, zato boste načrtovali, kako preživeti preostanek dneva. Večer bo
Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost
Astrologinja Gordana je dosegljiva na 041 404-945 in 090 14-28-18,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na Astrologinja Gordana facebook
Astrologinja Dolores
je dosegljiva na 090 64-30,
cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si
čaroben, aktivirajo se lahko nepričakovane spremembe, od vas pa je odvisno, na kakšen način jih boste doživeli.
Petek, 4. junij: Razpoloženje bo zaradi Marsa v opoziciji z Neptunom nestabilno, zato se borite za uskladitev razuma in čustev. Nepričakovano vas lahko obidejo nenavadne ideje, kako izboljšati delovne aktivnosti, odkrijete lahko kakšno skrbno varovano skrivnost. Odnosi bodo na preizkušnji, primanjkovalo vam bo potrpežljivosti in ne boste se znali vživeti v čustva in občutja drugih. Popoldne bo zaradi Sonca v kvadratu z Luno od napete energije kar prasketalo. Občutljivi in nezadovoljni boste, kar bo sproščalo razdraž-ljivost in nemir. Ni primerno za akcije.
Sobota, 5. junij: Luna je v Ribah, zato bo razpoloženje še naprej nihajoče, izpostavljen bo samosvoj način delovanja. Primerno za druženje, dogovore, v poslovnem smislu za realiziranje nenavadnih idej in zamisli. Samosvoji boste, želeli boste uiti pred rutino ali dolgočasjem, zato lahko povzročite kar nekaj težav z obnašanjem. Zvečer bo Luna v sekstilu z Merkurjem aktivirala občutek lagodja. Izogibati se morate ostri kritiki in strogosti,
veliko pozornosti namenite pozitivnim odnosom.
Nedelja, 6. junij: Zaradi napetega aspekta Lune s Saturnom se morate izogniti tveganju. Moč presoje ne bo najboljša, zlasti zjutraj in dopoldne. Lahko pričakujete novice, spremembe, na katere ne morete sami vplivati. Luna ob 7.51 vstopi v Ovna in se zatem sreča z Uranom. Jupiter ob 8.28 vstopi v Ovna, kjer bo ostal do septembra. Ovni, rojeni v prvi dekadi, se boste pod tem prijetnim vplivom srečevali z novimi priložnostmi in bili pod pozitivnim okriljem planetranih energij.
Ponedeljek, 7. junij: Mars ob 8.12 vstopi v Devico, kjer bo izpostavil občutljiv živčni sitem. Bolj se boste ukvarjali s podrobnostmi, težje ločili, kaj je pomembno in kaj ne. Dopoldne bo počutje izredno nihajoče. Močno boste čutili energijo ljudi okoli sebe, zato se lahko občasno počutite ogrožene zaradi nerazumljivih razlogov. Reakcije morajo biti strogo nadzorovane, kajti obremenjeni ste lahko z nejasnimi strahovi. Tekmovalnost bo velika, zato skušajte biti čim bolj pozitivni. Pozno popoldne in zvečer bo lep vpliv, zato bo počutje polno energije.
Astrologinji GORDANA in DOLORES
Trenja v sodni dvorani
Minister Matej Lahovnik: »Nisem žalil, ampak opozarjal na domnevne nepravilnosti.«
»Danes bi ravnal enako, drugače se lahko nehamo iti politiko,« je v svojem zagovoru dejal minister za gospodarstvo Matej Lahov-nik. Na zatožno klop celjskega okrožnega sodišča je moral sesti, ker naj bi raz-žalil Matejo Perger, nekdanjo predsednico uprave Pa-lome. Lahovnik je namreč kot poslanec v oddaji Trenja na komercialni televiziji januarja predlani dejal, da je Pergerjeva po razrešitvi konec julija leta 2007 prejela odpravnino in omenjal menedžerske odkupe. S tem naj bi namerno škodil njenemu ugledu.
Tudi včeraj ni bilo govora o kakršnikoli poravnavi, še manj o opravičilu s strani La-hovnika, ki ga brani odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Lahovnik je trdno na stališču, da je kot takratni opozicijski poslanec moral in imel pravico opozarjati na nepra-
takem ni držalo. Na sodišču je dejal, da je informacijo o odpravnini dobil od Danila Marina, ki je bil nekaj časa začasni predsednik uprave Palome. Predsednik sveta delavcev Palome Jože Korotaj pa je v zaslišanju omenil, da pod vodstvom Pergerjeve niso niti en mesec poslovali pozitivno in da mu je Marin dejal, da se pripravlja menedžerski odkup.
Pergerjeva vztraja, da odpravnine v času oddaje ni dobila ne zahtevala, čeprav ji je po pogodbi odpravnina pripadala, in da so v Pa-lomi že pred to oddajo jasno dejali, da ne gre nikakor za menedžerski odkup. »Lahovnikove izjave v od-
daji so bile zame žaljive, saj so odmevale tudi v poslovnih krogih,« je dejala Per-gerjeva. Ni pa želela odgovoriti Zidar Klemenčičevi, ko jo je ta vprašala: »Kdaj pa ste nato ugotovili, da vam odpravnina vendarle pripada?« Znano je namreč, da je Pergerjeva nato odpravnino (okoli 60 tisoč evrov) vendarle iztožila (po tej oddaji) na sodišču ... Pergerjeva in Zidar Klemenčiče-va sta si izmenjali kar nekaj ostrih v dvorani, saj prva ni oziroma je s težavo odgovorila na vprašanja (kar tudi ni nujno, saj v tem primeru nastopa tudi kot t. i. zasebna tožilka), ki so povezana s politiko. »V Palo-mi sem delala izključno kot gospodarstvenica in ne kot politična funkcionarka,« je dejala Pergerjeva na dejstva o tem, da je bila vidna članica Nove Slovenije ...
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
E o
u
<u
■
15
U
O
■	^m
"C
®
(B J*
■	^m
C O
Matej Lahovnik in odvetnica Nina Zidar Klemenčič
vilnosti v Palomi, ki je bila v državni lasti. Z nepravilnostmi so ga seznanili delav-
ci, mediji pa so poročali o tem že mesece pred oddajo Trenja. In ravno kup novi-
Celjski paznik toži zaradi odpovedi
Paznik v celjskih zaporih Igor Cvikl je na delovno sodišče v Celju vložil tožbo zoper Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij, saj naj bi ga odpustili v neskladju z zakonom. Odpoved je dobil zaradi februarskega pobega zapornika Leona Bojica, ki je z dvorišča splezal na streho zapora, od tam pa se po strelovodu spustil do Linhartove ulice. Cviklu, ki je bil tisti čas na dvorišču, so očitali, da je opustil nadzor nad priporniki in s tem storil hudo kršitev delovnih obveznosti. V tožbi očitke zavrača in navaja, da je o možnosti pobega obvestil dva paznika, med drugim tudi vodjo izmene. Kljub temu, da so sodelavci vedeli, da je Cvikl opazil, da Bojica ni na dvo-
rišču, naj ne bi storili, kar bi morali. Niso ugotovili, kje se je Bojić takrat dejansko nahajal niti poklicali policije ali naredili blokado ulice, po kateri je Bojić pobegnil. Cvikl, čigar delo naj bi bilo do zdaj vedno ocenjeno pozitivno, še meni, da za Bojića ni bila opravljena varnostna ocena, saj mu nihče ni povedal, da je pripor-nik posebej treniran alpinist in izredno usposobljen plezalec. Njegov odvetnik Ve-limir Cugmas meni, da so celjski zapori dolžni Cvikla vzeti nazaj v službo in mu za vsak mesec obračunati plačo, plačati vse davke in prispevke ter stroške, ki jih ima s sodiščem.
SŠol
narskih člankov, ki so izhajali že leta 2007, sta z odvetnico vložila v kazenski spis. V taisti oddaji pa je sedel tudi takratni minister za finance Andrej Bajuk, ki je Lahovniku dejal (kar se je slišalo tudi pri predvajanju posnetka dela oddaje v sodni dvorani), da je Pergerje-va odpravnino vrnila. »Se pravi, če nekdo nekaj vrne, je pred tem to moral tudi dobiti,« je dejal Lahovnik, ko je razlagal, da je neverjetno, da nekoga, ki ga razrešijo iz uprave in ostane kot svetovalec v podjetju (kjer prejema direktorsko plačo), poleg tega dobi še odpravnino. Zanimivo pa je, da je Bajuk trdil nekaj, kar potem-
Mateja Perger in odvetnik Marjan Feguš
Kalup na nogo
V obratu livarne v štorskem podjetju je v četrtek prišlo do hude delovne nesreče. 42-letnemu delavcu je med delom na nogo padel kalup in mu jo poškodoval v predelu gležnja. Zaradi hude poškodbe je ostal na zdravljenju v celjski bolnici.
Trčila v peško na prehodu za pešce
V četrtek popoldne sta se v Celju zgodili dve hujši prometni nesreči. V križišču Miklošičeve in Kocbekove ulice je 42-letna voznica avtomobila na prehodu za pešce zbila 80-letno žensko. Peška se hudo ranjena zdravi v celjski bolnišnici. V križišču Ceste na Dobrovo in Pohorske ulice v Celju pa je 16-letni motorist trčil v 38-letnega voznika avtomobila, ki mu je med zavijanjem zaprl pot. Mladi motorist, ki je vozil neregistriran motor, se je pri tem hudo poškodoval.
Soba za najmlajše žrtve in storilce
Kriminalisti Skupine za mladoletniško kriminaliteto Policijske uprave Celje bodo odslej razgovore z najmlajšimi žrtvami in storilci kaznivih dejanj opravljali v prijaznejšem okolju.
V petek so namreč dočakali odprtje novega prostora, sobe za razgovore z otroki in mladostniki. Ideja o prijaznejšem prostoru je bila že dlje časa. Doslej so razgovore z najmlajšimi žrtvami in storilci kaznivih dejanj opravljali v običajnih sobah za razgovore, nekaj časa tudi v zunanjih ustanovah. Otvoritev novega prostora so s kratkim glasbenim programom popestrile na flavti Tjaša Trafela iz III. OŠ Celje ter učenki OŠ Šempeter Maša Rajh s kitaro in z vokalom Maruša Hrnčič. Ob tej priložnosti sta zbrane nagovorila vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto Zdenka Jan in direktor policijske uprave mag. Karol Turk.
MJ
ALKOMETER
Samo na območju Slovenskih Konjic so v soboto in nedeljo pridržali kar šest pijanih voznikov, dvema so zasegli tudi vozili, saj sta stalna kršitelja. V Vitanju sta dva moška napihala več kot en promil alkohola, v Ločah pa je alkotest nekemu vozniku pokazal krepko več kot 2 promila. Eden izmed pridržanih je poleg tega, da je bil pijan, vozil neregistrirano vozilo brez vozniškega dovoljenja.
Odslej bodo razgovori z otroki in mladoletniki, žrtvami in storilci kaznivih dejanj, v bolj prijaznem okolju.
Projektni dan na Starem gradu
V torek, 25. maja, na prvi lep sončen dan v maju, so dijaki in učitelji Srednje šole za gradbeništvo v okviru projekta Zdrava šola preživeli lep dopoldan nekoliko drugače.
Učitelji so pripravili orientacijski pohod od stavbe Šolskega centra Celje, mimo mestnih znamenitostih, do Starega gradu. Dijaki so bili razdeljeni v male skupine, ki so po različnih poteh, ozna-
čenih na njihovih načrtih mesta Celje, hodili proti cilju. Na poti so jih na kontrolnih točkah čakali njihovi učitelji. Učitelji so za vsako skupino pripravili različna vprašanja, tudi zelo zabavna; o znamenitostih, zgodovini mesta, ekologiji ...
Na cilju, Starem gradu, so dijaki ob glasbi in v čudovitem okolju pomalicali, učitelji pa so pregledali odgovore skupin in razglasili
S Comeniusom v Romuniji
Dijaki in učitelji Poslov-no-komercialne šole Celje smo v aprilu letos v okviru projekta Comenius obiskali partnersko šolo v Romuniji.
V projektu sodelujejo šole iz Poljske, Češke, Bolgarije, Italije in Grčije. Rdeča
nit projekta je turistična predstavitev in trženje regij partnerskih šol s pomočjo sodobne tehnologije in ustvarjalnih metod trženja. Svojo ustvarjalnost pri predstavitvi posameznih regij so dijaki pokazali na turističnem sejmu, ki se je odvijal v trgovskem
centru v mestu Alba Iulia. Obiskovalci so bili navdušeni nad kulinarično ponudbo naše stojnice.
Dijaki so v enotedenskem bivanju v Romuniji spoznavali turistične znamenitosti Transilvanije, spoznavali nove okuse, nove besede in ples. Bilo je delovno, zabavno in prehitro končano.
Čaka pa nas že nov izziv v juniju - Poljska prihajamo!
JASMINA BORNŠEK
zmagovalce posameznih poti.
Ob vseh športnih igrah je pohod še vedno najbolj zdrava telesna dejavnost, ki se je aktivno udeležijo vsi dijaki, zato ga je šola izbrala za zadnjo aktivnost letošnjega projekta Zdrave šole. Čudovito prenovljen grad je lepa točka nad Celjem, ki je primerna za številne aktivnosti in dejavnosti šol.
IP
www.novitednik.Goniwww.radiocelje.com
Dijaki GCC, ki so osvojili zlate in srebrne bralne značke iz španščine z mentorico
Dijaki GCC tekmujejo za špansko bralno značko
V Gimnaziji Celje - Center so dijaki od prvega do tretjega letnika že drugo leto zapored tekmovali v španski bralni znački Epi Lectu-
DZS. Prebrali so dve knjigi v španščini in se na preverjanju znanja borili za bralne značke. Letos so bili izredno uspešni, saj so osvojili
ra, ki jo organizira založba enajst zlatih in triindvajset
Prenosi, oddaja Ponedeljkovo športno dopoldne (10.15),
Šport danes (vsak dan ob 15.00J?
Odlični v v znanju računovodstva
Na Ekonomski šoli v Murski Soboti so 12. maja organizirali državno tekmovanje dijakov srednjih ekonomskih šol v znanju računovodstva. Na vseh dvanajstih do sedaj so sodelovali tudi dijaki Srednje ekonomske šole Celje in, kot že večkrat, dosegli odličen uspeh.
Tekmovanje je potekalo na dveh nivojih: drugošolci so se preizkusili na osnovni, četrto-šolci pa na višji zahtevnostni ravni. Dijakinje Srednje ekonomske šole Celje: Ana Mari-
ja Jezovšek in Rebeka Govek iz 2. a ter Nina Peternel Ar-zenšek in Lucija Turnšek iz 4. a razreda so se odlično odrezale, saj so si med šestnajstimi šolami priborile ekipno 3. mesto. Posebej velja pohvaliti Ano Marijo Jezovšek, ki je osvojila srebrno priznanje, in Nino Peternel Arzenšek, ki je s 94 odstotki dosegla 3. mesto in zlato priznanje.
Pokrovitelj tekmovanja je Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Tudi letos so za najboljše, ki
so prejeli zlato priznanje, na svojem sedežu v Ljubljani pripravili slavnostni sprejem in jim podelili še denarne nagrade.
Na šoli v Murski Soboti in na prireditvi v Ljubljani je bilo vzdušje krasno. Na tekmovanju je bilo čutiti malo zdrave tekmovalne treme in veliko mladostnega veselja ob druženju z vrstniki in ustvarjanju novih prijateljskih vezi. Tradicionalni sprejem za nagrajence v Ljubljani pa je prava spodbuda najboljšim - iz njihovih vrst so že izšli dobri finančniki, revizorji in računovodje. Zagotovo bo tako tudi z letošnjimi.
IN
srebrnih bralnih značk. Na ta način se dijaki postopno navajajo na branje v tujem jeziku in si bogatijo besedni zaklad.
AB
Podelitev nagrad najboljšim (3. in 2. z desne: Nina Peternel Arzenšek z mentorico Ireno Naraks) Št. 42 - 1. junij 2010 -
Kovisovo srečanje z 200 zaposlenimi
V Štorah je bilo maja na območju industrijske cone 3. Kovisovo srečanje za več kot 200 zaposlenih v sistemu Kovis (poleg štorske livarne ga sestavljajo še Ko-vis iz Brezine in Velike Doline, Kovis Bačka Palanka iz Vojvodine in Kovis Transporti).
Lastnik podjetja Kovis Anton Pangrčič je v novembru 1996 kupil Livarno Štore, ki je bila takrat v stečaju. V preteklosti je sicer imela na območju takratne Železarne Štore pomembno mesto in tradicijo. Prvo litje v livarni, ki je dobila naziv Livarna specialne litine, je bilo v maju 1968. Sodobna avtomatska formarska linija je bila vgrajena leta 1987, dve leti kasneje je bilo proizvedenih rekord-
nih 12 tisoč ton ulitkov. V 90. letih je doživela dva stečaja in bila takrat, ko jo je kupil Pangrčič, v zelo slabem stanju. Konec leta 1996 in v prvi polovici leta 1997 je bil opravljen celoten remont livarne, pri čemer je bilo vloženega precej kapitala za nemoten začetek poslovanja. Poskusna proizvodnja je bila opravljena že decembra 1996.
Tako letos mineva 10 let, odkar družba posluje pod imenom Kovis Livarna, in počasi se bo začelo 15. leto, odkar je v lasti Antona Pangr-čiča. »Prav to, da pripadamo sistemu Kovis, nam je pomagalo preživeti krizno leto 2009,« so bile uvodne besede direktorja livarne Petra Falnoge. Livarna danes proizvaja 60 odstotkov ulitkov za
železniški program (predvsem zavorne plošče in ležaj-na ohišja), ki jih Kovis uspešno plasira na evropskem in svetovnem trgu. Po uradnem začetku srečanja v Kovis Livarni, se je program nadaljeval z ogledom celjskega gradu, sledile so nogometne tekme na igrišču Športnega društva Kovinar Štore, zaključni del prireditve pa je bil na letališču Levec, kjer so se udeleženci lahko pomerili v raznih igrah spretnosti, lahko so se predstavili v Kovisovih talentih ali se preprosto zabavali ob dobri glasbi ansambla Vigred in odlični postrežbi gostišča Amerika.
Srečanje se je končalo s podelitvijo pokalov najboljšim tekmovalcem srečanja in z zaključnimi besedami di-
Sistem Kovis, v katerega sodi tudi štorska livarna, ima 200-članski kolektiv.
rektorjev Sistema Kovis, ki so poudarili, da so ključ do uspeha vsi zaposleni, da takšna srečanja omogočajo, da
se vsi zaposleni med sabo spoznajo ne samo na poslovnem, ampak tudi na prijateljskem področju, in dali zago-
tovilo, da se prihodnje leto spet srečajo še v večjem številu.
JERICA VRANC
Srečanje nekdanjih učencev OŠ Pilštanj
Z vrčkom ob Savinji
Pred znano vseslovensko prireditvijo Pivo in cvetje smo organizirali ex tempo-re v parku v Laškem. Niti dež nas ni ustavil, da ne bi vsak naslikal čisto posebne slike, kakršno je pač videl tistega deževnega dne, nekaj pa smo slikali tudi po spominu na sončne dni.
Najprej smo se odpravili na ogled Pivovarne Laško, kjer nam je gostoljubni uslužbenec razložil vse o zgodovini in proizvodnji piva. Nekateri so bili v pivovarni prvič, drugi po zelo dolgem času, vsem pa je bilo sila zanimivo. Na koncu je v polnilnici zadonela vesela pesem.
Nato smo se razdelili v dve skupini. Pol nas je slikalo v avli kulturnega centra, druga polovica pa je svoja platna odnesla v Thermano.
Čez kako uro so že bili vidni prvi rezultati - nasta-
jale so vsakovrstne slike na temo Z vrčkom ob Savinji. Ker pa slikar menda nikoli ni zadovoljen s svojo umetnino, je bilo treba slike seveda dodelati, dodati barve, popraviti kakšno malenkost - skoraj smo pozabili na pijačo, ki je seveda ni manjkalo.
Tako smo bili zatopljeni v delo, da smo si komaj odtrgali čas za kosilo pod šotorom. Zelo živahno je bilo tam, saj so istočasno družine praznovale svoj dan. Ker smo imeli na razpolago še vsaj dve uri, smo imeli dovolj časa tudi za klepet, za posvet ob slikanju, izmenjavo mnenj itd. A kaj bi slikarji in ex tempore brez fotografa? Za slike sta tokrat poskrbeli članici fotografskega krožka OŠ Laško, Nika in Živa. Nenehno sta se vrteli okoli nas, nas lovili v objektiv, ko smo to videli ali ne, in
Učenci Osnovne šole Pil-štanj, ki smo končali šolo pred letom 1958, smo se ponovno srečali 11. maja.
Zbrali smo se na Pilštanju pred Zakoškovo domačijo. Predsednik Kulturnega društva Lesično Pilštanj Miha Za-košek je skrbno pripravil mizo z dobrotami s svoje eko kmetije. Tudi drnulovca ni manjkalo. Zbralo se nas je 40 sošolcev in naši trije vitalni učitelji - Hedvika Lešnik, Jožica Jazbec in Franci Bizjak. Podajali smo si roke, se objemali in jokali od veselja.
Vabilu se je odzval tudi vsestranski in ljudski župan Dušan Andrej Kocman, ki nas je toplo pozdravil in na kratko prikazal razvoj Kozjanskega. Ponosno je povedal o odličnih uspehih OŠ Lesično.
Sošolec Miha Zakošek nas je popeljal po prenovljenem Pilštanju. Ogledali smo si Hišo zavetja za otroke - Malo hišo, obnovljeno cerkev, šolo v kateri smo si ogledali raz-
stavo zgodovine kraja in likovno razstavo. Po ogledu smo se odpeljali v moderno OŠ Lesično, kjer nas je pozdravila ravnateljica Irena Krajnc. Učenci so pod mentorstvom učiteljev pripravili prisrčen kulturni program. Ravnateljica nam je pokazala sodobna, najmodernejša učila. Ponosna je na kolektiv in na učence.
Srečanje smo nadaljevali na kmečkem turizmu Velbana gorca Toplišek. Gospodar Slavko nas je toplo pozdravil in zrecitiral svojo pesem. Mize so bile skrbno pripravljene in okusno kosilo nam je teknilo. Za sladkosnede je poskrbela sošolka Danica Kolar Kreitner, ki je spekla odlična peciva. Nazdravili smo z rujno kapljico virštanjčana. Učitelji so nam povedali nekaj zanimivih zgodb učiteljevanja. Živeli so v izredno skromnih razmerah, a bili so srečni. Srečanje so popestrili kulturniki Pilštanjski gospodarji s skečem Turist na vinski cesti. Nasme-
jali smo se do solz. Slavko nas je popeljal do Topliškove elektrarne in domačije, od koder je čudovit razgled po Kozjanskem. Zaključili smo v Velba-ni gorci, kjer smo ob pršjači, dobri kapljici in harmoniki zapeli nekaj pesmi in se celo zavrteli. V spomin na srečanje je vsak udeleženec dobil grafiko, poslikano s pilštanjskim motivom, ki ga je upodobila sošolka Jelka Gubenšek - Vi-šner. Razšli smo se z občutki, da smo si vsak sebi in drug drugemu podarili nepozabne trenutke.
Zaključila bi z mislijo Helene Keller, ki pravi, da najboljših in najlepših reči na svetu ne moremo videti niti se jih dotikati, čutiti jih moramo s srcem.
Vsem, ki so nas tako lepo sprejeli želimo, da bi si še naprej prizadevali za ohranjanje kulturne dediščine in promocijo čudovitega Kozjanskega.
DRAGICA MARČIČ
nastale so zanimive fotografije.
»Mojster delo na ogled postavi ...« Zvečer je sledila postavitev razstave, nato pa še otvoritev. Občudovali smo svoja dela, kot da so naši otroci in ob vsaki pohvali smo cveteli kot rože na polju. Slike na steni Thermane Laško so delovale kot celota, prav tako kot tudi vsi mi, ki smo ustvarjali, pa čeprav nismo bili vsi iz istega društva likovnikov. Sodelovali so namreč tudi likovniki iz Celja, Slovenskih Konjic, Radeč.
Otvoritev so popestrili mladi folkloristi iz Jurkloštra in mladi glasbeniki, vodila pa jo je Jožica Škorja. Seveda vsega tega ne bi bilo brez izjemnega truda gospe Neven-ke, za kar ji iskrena hvala.
Razstava bo ostala za oglede še cel mesec. Vabljeni!
CVETKA BERGINC
20
NASVETI
NOVI TEDNIK
PRAV(N)I KORAKI
Brezplačna pravna pomoč
Vprašanje: Imela sem strica, ki naj bi padel v 2. svetovni vojni leta 1944, zadnje javljanje je bilo iz Skopja. Mobiliziran oz. nasilno odpeljan je bil leta 1941, star komaj 18 let. Živa sta še brat in sestra, zato nas zanima, ali bi lahko dobila odškodnino po njem od Nemčije. Dobila sem kar nekaj dokumentov, da je izginil oziroma, da je bil pogrešan. Za mrtvega so ga proglasili leta 1980 - sklep o tem je izdalo Okrajno sodišče v Celju. Ker denarja za plačilo odvetnikov nimamo, me zanima, če bi kot socialno ogrožena družina lahko dobili brezplačno pravno pomoč.
Odgovor: V vprašanju ste sicer navedli številne podatke, a ker gre za zelo kompleksno zadevo, kljub temu žal razpolagam s premalo informacijami, da bi na vsebinski del vprašanja o odškodnini podala kakršenkoli odgovor. Poleg tega mi ni znana niti vsebina niti verodostojnost listin, s katerimi razpolagate, kar je za odgovor ali kakršnokoli nadaljnje koristno napotilo v tej zadevi ključnega pomena.
Kar zadeva drugega dela vašega vprašanja - brezplačnega zastopanja s strani odvetnika - svetujem, da podate prošnjo za dodelitev brezplač-
ne prave pomoči. Pravico do brezplačne pravne pomoči ureja Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki določa tudi pogoje in postopek za pridobitev lete.
Odgovor na vprašanje je podan teoretično glede na posredovane podatke in je izključno informativnega značaja. Z vsemi okoliščinami in podatki vašega primera nismo seznanjeni in ne prevzemamo nobene odgovornosti za morebitne nepravilne ali napačne pravne nasvete, nasvet pa uporabljate izključno na lastno odgovornost. Za celovito pomoč svetujemo, da se osebno oglasite pri pravnem strokovnjaku.
Država namreč skrbi za uresničevanje načela enake dostopnosti do sodnega varstva
tako, da v proračunu zagotavlja sredstva za plačilo storitev osebam, ki so po ZBPP pooblaščene za izvajanje pravne pomoči, da oprosti upravičence plačila stroškov postopka itd. Brezplačna pravna pomoč se lahko v skladu s 7. členom ZBPP odobri tako za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni za izvensodno poravnavanje sporov, ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Brezplačna pravna pomoč se odobri tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči
ali arbitražami, če s pravili mednarodnega sodišča ali ar-
Prihaja čas, ko se bomo lahko osvežili in sladkali z mičnimi živo rdečimi plodovi gozdne jagode. Če jih naberemo primerno količino, si iz njih iztisnimo tudi sveži sok in ga zmešajmo z mlekom, vinom ali limonovim sokom ...
Če na vašem koncu te drobcene živahne lepotičke še ne zorijo, si čas krajšajte z nabiranjem njenih listov, ki so prav tako zelo zaželeni v vsaki spodobni domači lekarni. Liste navadnega jagodnjaka nabiramo od aprila do junija in jih dobro posušimo. Naberimo jih nekaj več, saj se zelo dobro obnesejo v domačih čajnih mešanicah, ki si jih pripravimo sami. Dodamo jim lahko brinove jagode, jabolčne krh-lje, suhe maline, dišečo perlo, materino dušico in mnoga druga zelišča. S temi okusnimi čajnimi mešanicami v vročih poletnih mesecih uspešno gasimo žejo. Če si želimo dobro očistiti kri, jagodnim listom dodajmo še liste robide, maline, pljučnika in marjetice. Pitje samostojnega čaja iz jagodovih listov, ki mu lahko dodamo tudi kakšno koreninico, učinkovito čisti kri, spodbuja delovanje vseh organov in pomirja živce. Sebastian Kneipp je čaj iz listov toplo priporočal prebolevnikom po hudi bolezni. Po njem naj bi si hitreje opomogli. Po njegovem naj bi nadvse dobro del tudi šibkim otrokom in najstnikom, ki jim mladost grenijo mozolji, ogrci in drugi kožni izpuščaji. Velika vsebnost čre-slovin, ki se nahajajo v listih, pripomore k zaustavljanju driske in zdravi črevesni in že-
Trinajst let oddaje Zeleni val na Radiu Celje je razlog za že osmi izlet na zelene travnike pod obronke Gozd-nika v organizaciji naše medijske hiše, z voditeljico oddaje Matejo Podjed in s sodelavci.
Žreb bo 9. junija v času oddaje Zeleni val. Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo pravočasno prispeli na naš naslov, tudi če ne boste znali odgovoriti na vprašanje, ki ga tokrat zastavljamo in sicer: Koliko let je na sporedu Radia Celje oddaja Zeleni val?
Nato bomo 12. junija skupaj z izžrebanci krenili v zeleno, v smeri proti Savinjski dolini s postanki v Petrovčah ob dobrotah iz pekarne Ku-der iz Levca ter v zeliščnem
bitraže ni urejena pravica do brezplačne pravne pomoči oziroma, če posameznik po pravilih o brezplačni pravni pomoči do nje ni upravičen.
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in vsa navodila glede izpolnjevanja pridobite pri krajevno pristojnem okrožnem sodišču, pri
Piše: PAVLA KLINER
lodčni katar ter hemoroide. Čaj iz jagodovih listov naj bi pospeševal odvajanje vode in odpravljal vodo iz oteklih nog, če gre za posledico zastajanja vode v telesu, ter zdravil, rev-matizem in obolenja ledvic. Za grgranje ga uporabimo pri vnetju ustne votline in grla, gnojnih anginah in majavih zobeh. Pri razpokani koži, za čiščenje kože in ožanje površinskih krvnih žilic pa se dobro izkažejo obkladki iz čaja ja-godovih listov. Dolžni smo le še recept za pripravo tega koristnega čaja: 1-2 žlički listov prelijemo z 1 skodelico vrele vode, pustimo stati 10 minut, precedimo in pijemo.
No, končno smo prispeli še do slastnih plodov, ki so bogat
vrtu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu. Od tam bomo pot nadaljevali pod Gozdnik k domu lovske družine Griže in se z
strokovni službi za brezplačno pravno pomoč. Vloga in vsa potrebna navodila so sicer dostopna tudi na spletni strani www.sodisce.si, za kakršnokoli pomoč pa se lahko nanje obrnete tudi po telefonu.
PAVLA BOLNER, univ. dipl. pravnica
vir vitaminov C, A, B1, in B2, pa tudi železa, magnezija, kalija, kalcija in drugih mineralov. Zatorej jih le pridno uživajmo, naj smo zdravi ali bolni, mladi ali stari. Gozdne jagode naj bi po kvaliteti, vsebnosti vitaminov in hranljivih snovi močno prekašale vrtne. Ljudsko zdravilstvo gozdne jagode zaradi velike vsebnosti železa uporablja pri slabokrvnosti. Ker vsebujejo salicinsko kislino, naj bi bile v pomoč pri težavah z ledvicami in jetri, pro-tinom in revmo. Učinkovale naj bi tudi na znižanje krvnega tlaka in koristile pri aterosklero-zi, plašnosti, živčni napetosti, avitaminozi, hemoroidih in proti krvavenju iz maternice. Gozdne jagode naj bi uživali tudi študentje oziroma ljudje, ki se pripravljajo na zahtevne teste in izpite. Z jagodami si bomo pošteno očistili kri, se osvežili in pomirili. Poleg tega bo naša koža postala sijoča, gladka in zdrava. Še bolj bo zasijala, če bomo kot lepotilno sredstvo uporabljali tudi presni jagodni sok. Maurice Mes-segue meni, da ta sok stokrat lepše očisti, hrani in polepša polt kot umetne vodice, ki jih ženskam priporočajo reklame. 1 žlici svežega jagodovega soka primešajte 15 kapljic mleka. S tem pripravkom zvečer namažete obraz in pustite, da se posuši. Zjutraj se umijte z mlačno vodo. Že v srednjem veku je veljalo, da sok, iztisnjen iz plodov gozdne jagode, zdravi mozolje in ogrce na obrazu. Sveži sok gozdne jagode z dodatkom mleka, vina ali limonovega soka naj bi krepil srce in pomagal pri ledvičnih obolenjih.
HUJŠAIMJE
8 — 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
12/252 32 55,01/519
www.pirnat.si
zeliščarko, našo prvo sodelavko oddaje Faniko Bur j an in gosti učili prepoznavati zdravilne rože in trave, poskrbeli tudi za malico, glasbo v živo z Ubranimi strunami, javljanja v program Radia Celje in še za kakšnega gosta.
V rubriki Prav(n)i koraki vam bomo s kratkimi in brezplačnimi pravnimi nasveti pomagali olajšati kakšen korak poti, na kateri se srečujete s pravom. Vsak teden bomo izbrali eno vprašanje, ki ga boste zastavili, in nanj bo odgovorila Pavla Bolner, univ. dipl. pravnica. Vprašanja lahko pošljete na elektronski naslov ted-nik@nt-rc.si ali po pošti Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Lahko tudi pokličete na telefonsko številko 4225-154.
RECEPT ZA KRIZO - KUHARSKE BUKVE NA MIZO!
za uehne in male floâpodmje
J' • /
oaut/e!
3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje
NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR
e
• B-£8
S3
ïs
j= I £1
^J^uharóke bubve iiovenâkik ffoipodinj
Informacije: 03/4225-100
Podpisani-:
naslov:
[NAROČILNICA!
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
nepreklicno naročam	
kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naroČiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR ( + poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina).
izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod
(+ " ' '
izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje
Gremo v zeleno!
Kupon št. 3
^-
_
Priimek
Naslov
Telefonska številka
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
ROŽICE IN ČAJČKI
Gozdne jagode za lepo polt
Namažemo in »zmažemo«
Imate svež, hrustljav kruh? Verjamem, da bi ga pojedli kar samega, ampak s kakšnim dobrim namazom bo še bolj teknil.
V oddaji Kuhajmo skupaj smo v programu Radia Celje tokrat govorili o namazih. Ti so lahko sezonski, na osnovi skute, ribji ali preprosto tipa »počistimo hladilnik«. Vse je prepuščeno našim idejam in željam po kombinaciji okusov. Postrežemo jih lahko za zajtrk, malico, večerjo, za napovedane in predvsem nenapovedane obiske. Priprava namaza je namreč hitra in med kuhanjem kavice lahko že pogruntamo, kakšen namaz bomo dali na mizo. Namesto s kruhom lahko namaze ponudimo tudi s popečenim toastom, krekerji, papriko, mlado čebulo, bučkami, jajčevci,... Če boste izbrali zelenjavo, je lahko ta narezana na širše trakove (npr. paprika) in na njih namaz, lahko pa jo narežete, popečete in šele potem namažete (npr. jajčevci). Namazi so lahko tudi redkejši po konsistenci -takrat jih ponudimo kot pomake. In če so vaši domači ali obiskovalci za akcijo, lahko preprosto razporedite sestavine po mizi in priredite tekmovanje za naj namaz. Na koncu boste vse skupaj poskušali, ocenjevali in se imeli odlično. Dober tek!
Osnova za namaze
Sestavine: pasirana skuta ali namaz, kisla smetana, sestavine po želji. Priprava: Pasirano skuto vzamemo zaradi boljše mazavosti, lahko pa uporabimo skutine namaze brez dodatkov oz. okusa. S kislo smetano namaz redčimo in dodamo okus. Obe osnovni sestavini lahko damo v mešalnik skupaj z dodatki, ki bodo dali ime namazu, in zmiksamo, lahko pa dodatke narežemo ročno in tako tudi vmešamo vse skupaj. Po okusu še solimo in popramo.
Namaz s čemažem (poslušalka Marta) Sestavine: skuta, kisla smetana, čemaž, malo peteršilja.
Priprava: Razmerje skute in kisle smetane je prepuščeno okusu. Čemaž narežemo na drobno in ga vmešamo, enako tudi peteršilj. Sestavine zmešamo skupaj in malo posolimo.
Beli biftek (poslušalka Barbara) Sestavine: 1 čebula, 1 strok česna, 20 dag sira, 10 dag šunke, 1 kisla smetana, 2 veliki žlici majoneze, malo peteršilja. Priprava: Vse sestavine dobro zmiksamo in biftek ponudimo kot namaz k opečenemu kruhu ali toastu.
Sestavine: trdo majoneza
It
'čni namaz
:uhana jajca, kisla smetana,
Priprava: Jajca olupimo in naribamo. Po okusu dodajamo kislo smetano in majonezo. Pri kisli smetani bodimo previdni, saj je lahko hitro namaz pretekoč in boste morali dodati jajca. Premešamo, posolimo, popramo in ponudimo.
Širni namaz (poslušalka Irena) Sestavine: 25 dag naribanega sira, 2 stroka česna, vrečka majoneze. Priprava: Vse sestavine dobro vmešamo in namaz postrežemo s toplim toastom. Zraven se prileze kozarec piva ali vina. S tem hitro pripravljenim prigrizkom lahko lepo postrežemo tudi nenapovedanim gostom.
NL
Okusni namazi nastanejo tudi tako, da preprosto »počistimo hladilnik« in kombiniramo sestavme, kiph imamo doma. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^
Kdor rad kuha, gotovo tudi kdaj kaj zakuha! Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je za vas pripravilo akcijo, ki je namenjena vsem, ki imate radi dobro hrano. Ni pomembno, če vse pripravite sami ali samo veste, kje je dobra gostilna. V akciji Vedno kaj (za)kuham je včeraj že sodelovalo prvih šest srečnežev, ki smo jih izžrebali med prejetimi kuponi. Družili so se z mojstri kuhe v gostilni Koren na Dobrni. Reportažo boste brali v prihodnji torkovi izdaji. Vsi, ki bi tudi radi kaj (za)kuhali, pa boste lahko svojo srečo pri žrebu preverjali od 11. junija naprej, ko bomo objavili nov kupon, tokrat za druženje v gostišču Bezgovšek v Laškem. V sredo med 10. in 11. uro pa si vzemite čas za poslušanje in sodelovanje v oddaji Kuhajmo skupaj Radia Celje.
1MIRAN
, Trnovec pri D. 56 Dramlje Tel.: 03/5798-320 ■J Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
Gostísce^mprenoé/á^ ttSL" Bohorč "fit.
pwucu KUHI UJA, MAiiCE, PIZZE, KOSllA, A1A CAJtO, CťTtMNgj Sprejemamo naročila ta vrfjc lahljučent družbe Bohoti Marjan i.p., Duima Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju, Tel.: ++38Ů (0)3 146 14 30, Mobile: ++3B6 (0>41 666 7Î6
'tf/
„gostilna
Koren
Pristova il, 3204 Dobrna tel: 03/781 81 SO, fax: 03/781 81 SI e-mail: gostilna.koren@ginaa.com internet: www.gostilnakoren.si
VINOGRADI
HORVAT
www.vino-horvat. eu
ffoe/iůici
a\
Trubarjevo nabrežje 31 3270 Laško
e-mail: denis.bezgovsek@siol.net; Tel. 03 573 17 04 Gsm: 031 /572 301,031 /391 193
GOSTILNICA
italijanske specialitete - pice iz krušne peci -koktejl bar
Celje, Glavni trg 12, www.lastoria.s'
©31-602-*®®
22
BORZA DELA - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
•	na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:
http://www.ess.gov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UE CELJE
DELAVEC BREZ POKLICA
POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 3.6.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA
POMOŽNA DELA - M/Ž; POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 17.6.2010; DMS PLESKARSTVO DRAGAN MANČIĆ S.P., VODNIKOVA ULICA 6, 3000 CELJE
POMOŽNI DELAVEC - DELO V CELJU - M/Ž; POMOŽNA DELA V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2010; SABRA, AGENCIJA ZA POSREDOVANJE DELOVNE SILE D.O.O., KOTNIKOVA ULICA 5, 1000 LJUBLJANA
ZIDAR
ZIDAR - M/Ž; RAZNA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 9 MESECEV, 10.6.2010; AGRAM GRADBENIŠTVO ZVONE MARIĆ S.P., MILČINSKEGA ULICA 13, 3000 CELJE STRUGAR
OPERATER CNC STROJEV - M/Ž; PREVZEMA DOKUMENTACIJO, IZBIRA PROGRAME, IZBIRA POSAMEZNE OPERACIJE V PROGRAMU IN IZVAJA PROGRAM OBDELAVE NA CNC GLEDE NA ZAHTEVE PODANE Z DELOVNIM NALOGOM; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 8.6.2010; KO-VIS-LIVARNA PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE OBRATOVNI ELEKTRIKAR OBRATOVNI ELEKTRIKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE ELEK-TRO VZDRŽEVALNIH DEL OPREME, STROJEV, REMONTI IN DRUGA PODOBNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 5.6.2010; VALJI, PROIZVODNJA VALJEV IN ULITKOV D.O.O., ŽELEZARSKA CESTA 3, 3220 ŠTORE FRIZER
FRIZERSKA DELA - M/Ž; VSA FRIZERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2010; ZINKA PASARIČ S.P.; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., ULICA MESTA GREVENBROICH 9,3000 CELJE FRIZER - M/Ž; FRIZIRANJE, OBLIKOVANJE PRIČESK, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 11.6.2010; FRIZERSTVO ZINKA PASARIČ S.P., CANKARJEVA ULICA 21, 3230 ŠENTJUR MIZAR
MIZARSKA DELA - M/Ž; ZLAGANJE, RAZŽAGOVANJE, SKOBLJENJE, LEPLJENJE, STISKANJE, PROFILIRANJE, NAKLADANJE LESA. IZDELOVANJE IN MONTAŽA OKEN IN VRAT, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.6.2010; KAR-LES, MIZARSTVO IN TRGOVINA, D.O.O., ARCLIN 21 D, 3211 ŠKOFJA VAS
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽENJE PIJAČE IN HRANE V GOSTINSKEM OBJEKTU, NEDOLOČEN ČAS, 2.6.2010; ELIGO GOSTINSTVO IN STORITVE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE SLAŠČIČAR
SLAŠČIČAR, DELOVNO MESTO JE CANKARJEVA 1, CELJE - M/Ž; PRIPRAVA RAZNIH SLAŠČIC IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 20.6.2010; TRGOVINA IN TRANSPORT JASNA GRČAR S.P., ZAGATA 4, 3000 CELJE PRODAJALEC
PRODAJALEC TEHNIČNEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA V MALOPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KEMIJSKI PROCESNIČAR DELAVEC II. (M/Ž) - M/Ž; OPRAVLJANJE TEŽJIH PROIZVODNIH DEL, IZDELOVANJE PROIZVODOV PO DELOVNEM NALOGU, ČIŠČENJE PROIZVODNIH NAPRAV, EMBALAŽE IN PROSTOROV, TRANSPORTIRANJE Z ROČNIM VILIČARJEM, SAMOSTOJNO IZVAJANJE ENOSTAVNIH PROIZVODNIH NALOG TER OSTALA DELA PO NAVODILU NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.6.2010; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE, D.O.O. PODRUŽNICA CELJE, ULICA XIV. DIVIZIJE 6, 3000 CELJE
GIMNAZIJSKI MATURANT
REFERENT - DELO V CELJU - M/Ž; SPREJEM IN INFORMIRANJE STRANK, NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2010; DELNICA, POSREDNIŠTVO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI ZASTOPNIK NA TERENU - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN ISKANJE NAJUGODNEJŠIH PONUDB ZAVAROVALNIC MARIBOR, TRIGLAV, ADRIATIC-SLOVENICA IN GENERALI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD POSPEŠEVALEC PRODAJE ZA PODROČJE MARIBOR Z OKOLICO IN PREKMURJE - M/Ž; POSPEŠEVANJE PRODAJE MESNIH IZDELKOV IN PENINE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2010; CELJSKE MESNINE D.D. CELJE, CESTA VTRNOVLJE 17, 3000 CELJE TRGOVINSKI POSLOVODJA VODJA TEHNIČNEGA ODDELKA - M/Ž; VODENJE ODDELKA, PRODAJE IN SODELAVCEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE
PREDMETNI UČITELJ ZGODOVINE
PREDMETNI UČITELJ - M/Ž; POUČEVANJE ZGODOVINE, GEOGRAFIJE, GOSPODINJSTVA, NEDOLOČEN ČAS, 2.6.2010; OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO, FRANKOLO-VO 11, 3213 FRANKOLOVO KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA PODROČJE ELEKTROTEHNIKE - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA NA PODROČJU VELEPRODAJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST (VSŠ) KOMERCIALIST ZA PODROČJE OGREVALNE TEHNIKE
-	M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PODROČJE ELEKTRIČNEGA IN ROČNEGA ORODJA - M/Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PODROČJE DELOVNE ZAŠČITE - M/ Ž; NABAVA IN PRODAJA BLAGA V VELEPRODAJI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; INPOS, TEHNIČNA TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., CELJE, OPEKARNIŠKA CESTA 2, 3000 CELJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PSIHOLOG UČITELJ PSIHOLOGIJE V GIMNAZIJSKEM PROGRAMU
-	M/Ž; POUČEVANJE PSIHOLOGIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2010; ŠOLSKI CENTER CELJE, POT NA LAVO 22, 3000 CELJE
UE LAŠKO
DELAVEC BREZ POKLICA
NATAKAR - M/Ž; POMOČ PRI STREŽBI PIJAČ IN NAPITKOV (DELOVNO MESTO SE NAHAJA V RADEČAH), DOLOČEN ČAS, 11.6.2010; KOCKA PLUS, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STAROGRAJSKA ULICA 1, 1433 RADEČE
POMOČNIK NATAKARJA - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN NAPITKOV, TER DRUGA POMOŽNA DELA V GOSTINSTVU, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 2.6.2010; BAR VRELEC RE-ZELJ DIANA S.P., VRHOVO 43 A, 1433 RADEČE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
KONTROLOR V PROIZVODNJI - DELO V LAŠKEM - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: KONTROLA KONČNIH IZDELKOV, EVIDENTIRANJE, UREJANJE DOKUMENTACIJE, OSTALA DELA PO NAVODILIH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA PRODAJALEC
PRODAJALEC V RADEČAH - M/Ž; PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2010; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D., LETALIŠKA CESTA 34, 1000 LJUBLJANA BOLNIČAR-NEGOVALEC
BOLNIČAR NEGOVALEC - M/Ž; NEGA BOLNIKA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 5.6.2010; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO
TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRGOVINSKI POSLOVODJA - TRGOVINA JE V RADEČAH
-	M/Ž; VODENJE TRGOVINE S TEKSTILNIM BLAGOM, PRODAJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2010; TEKSTIL PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE D.D., LETALIŠKA CESTA 34, 1000 LJUBLJANA
VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBA CNC PROGRAMER - TEHNOLOG - M/Ž; NAČRTOVANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV VSEH VRST STROJNE OBDELAVE IN PROGRAMIRANJE CNC REZKALNIH OBDELOVALNIH CENTROV V PROGRAMIH: HAIDENHEIN, SIEMENS, FANUK, OKUMA IN FAGOR; NEDOLOČEN ČAS, 10.6.2010; MONTING SK, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 C, 3270 LAŠKO
UE MOZIRJE
NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST
UE SLOVENSKE KONjlď
NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET)
VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU ...; NEDOLOČEN ČAS, 17.6.2010; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO11 J,3214 ZREČE POMOŽNA DELA V LESNI PROIZVODNJI - M/Ž; DELA NA MONTAŽI IN KROŽNI ŽAGI, RAZREZ LESA, MONTAŽA PALET IN ZABOJEV; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2010; PLARD, AVTOPREVOZNIŠTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., ŠKALCE 1 C, 3210 SLOVENSKE KONJICE KUHAR
POMOČNIK KUHARJA - M/Ž; PRIPRAVA HRANE IZ DEJAVNOSTI PENZIONA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; KRAČUN D.O.O., PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, SLOMŠKOVA ULICA 6, 3215 LOČE
NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE V PENZIONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; KRAČUN D.O.O., PROIZVODNO, TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE, SLOMŠKOVA ULICA 6, 3215 LOČE NATAKAR - M/Ž; SPREJEM IN STREŽBA GOSTOV TER UREJANJE NAMIZNIH ARANŽMAJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2010; UNIOR KOVAŠKA INDUSTRIJA D.D., KOVAŠKA CESTA 10, 3214 ZREČE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK - PRIPRAVNIK - M/Ž; DELO TEHNIKA ZDRAVSTVENE NEGE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 10.6.2010; ZASEBNA PEDIATRIČNA AMBULANTA DAMIR DABRANIN, DR. MED., SPECIALIST PEDIATER, MESTNI TRG 17, 3210 SLOVENSKE KONJICE EKONOMIST ZA TRANSPORT IN LOGISTIKO
DISPONENT - M/Ž; KOMUNIKACIJA Z VOZNIKI, STRANKAMI. RAZPOREJANJE VOZIL, POŠILJANJE PONUDB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.6.2010; FIJAVŽ STORITVE, POSREDOVANJE, TRGOVINA, ZASTOPSTVO D.O.O., LIPTOVSKA ULICA 34 G, 3210 SLOVENSKE KONJICE
UE ŠENTJUR PRI CELJU
INŽENIR GRADBENIŠTVA
TEHNIČNI VODJA - M/Ž; VODJA GRADBIŠČ, NEDOLOČEN ČAS, 2.6.2010; STONEX PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 18, 3230 ŠENTJUR
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ŽIVILSKE TEHNOLOGIJE
ORGANIZATOR PREHRANE - M/Ž; ORGANIZACIJA, IZVEDBA IN NADZOR PREHRANE V VRTCU, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. 31.8.2010, 5.6.2010; VRTEC ŠENTJUR OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU, ULICA DUŠANA KVEDRA 25,3230 ŠENTJUR
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
ZIDAR
MONTER PVC STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; MONTAŽA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA IN OBDELAVA S KNAU-FOM, DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 14.6.2010; IZDELOVANJE ORGELSKIH PIŠČALI, SREČKO NARAT, S.P., CESTA NA BOČ 2, 3250 ROGAŠKA SLATINA MONTAŽER
MONTERJI MONTAŽNIH SISTEMOV KNAUF - M/Ž; MONTAŽERSKA DELA, DELO V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.6.2010; NAPI GRADBENIŠTVO, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., PODPLAT 10, 3241 PODPLAT KERAMIK
POLAGANJE KERAMIKE - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE IN KAMNA, NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2010; ZORMA TRADE, GRADBENIŠTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA, D.O.O., SPODNJE SEČOVO 85 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA V GOSTINSKEM LOKALU IN RESTAVRACIJI V PODČETRTKU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2010; ALONSO GOSTINSTVO D.O.O., MALI OBREŽ6,8257DOBOVA MIZAR
MONTER POHIŠTVA - M/Ž; SESTAVA IN MONTAŽA KUHINJ NA TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 7.6.2010; PAN-LES TRADE, TRGOVINA D.O.O., TEKAČEVO 62 B, 3250 ROGAŠKA SLATINA PEK
PEK - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 17.6.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
PRODAJALEC
PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; ISKANJE STRANK NA TERENU IN PRODAJA ŽIVILSKEGA BLAGA, POMOČ V PEKARNI, RAZVOZ KRUHA IN PEKOVSKEGA PECIVA OBSTOJEČIM KUPCEM; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.6.2010; GRATIS, PEKARNA, TRGOVINA IN GRADBENIŠTVO, D.O.O., CEROVEC PRI ŠMARJU 3 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH
LOGOPED
LOGOPED - M/Ž; LOGOPED, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.6.2010; JAVNI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD III. OSNOVNA ŠOLA ROGAŠKA SLATINA, IZLETNIŠKA ULICA 15, 3250 ROGAŠKA SLATINA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG
REFERENT ZA OGLAŠEVANJE IN STIKE Z JAVNOSTJO - M/Ž; PISANJE TEKSTOV, JAVNO NASTOPANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2010; KOZMETIKA AFRODITA PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN PROMET S KOZMETIČNO KEMIČNIMI IN KOVINSKO PLASTIČNIMI IZDELKI, D.O.O., ROGAŠKA SLATINA, KIDRIČEVA ULICA 54, 3250 ROGAŠKA SLATINA
UE VELENJE
DELAVEC BREZ POKLICA
ČISTILEC ZELENJAVE - M/Ž; ČISTI ZELENJAVO ZA PREDELAVO IN PAKIRANJE, IZVAJA PRANJE IN SUŠENJE ZELENJAVE, TEHTA IN PAKIRA ZELENJAVO, ZLAGA ZABOJE NA VOZIČEK IN V HLADILNICO, USTREZNO SKLADIŠČI IN SORTIRA ZELENJAVO; DOLOČEN ČAS, 1 MESEC, 4.6.2010; VEGEPAK, PREDELAVA IN PAKIRANJE SVEŽE ZELENJAVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 56 B, 3320 VELENJE STROJNI MEHANIK
POMOČNIK V PROIZVODNJI - M/Ž; KOORDINIRANJE DELA V PROIZVODNJI PO NAROČILU MOJSTRA IN VODJE PROIZVODNJE V SKLADU S PROIZVODNIMI PLANI IN DELOVNIMI NALOGI, NASIPAVANJE SUROVIN V STROJE ZA BRIZGANJE PLASTIČNIH MAS, MLETJE SUROVIN, MENJAVANJE OZIROMA POMOČ PRI MENJAVI ORODIJ, OPRAVLJANJE PREVENTIVNIH PREGLEDOV STROJEV IN NAPRAV, TRANSPORTIRANJE SUROVIN DO STROJA IN TRANSPORTIRANJE GOTOVIH IZDELKOV OD STROJA DO SKLADIŠČA; DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2010; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE OBLIKOVALEC KOVIN KOVINAR - M/Ž; STROJNA OBDELAVA KOVIN, DELO ZA CNC STROJEM ..., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.6.2010; TRGOTUR KADROVSKI INŽENIRING, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN POSLOVNO SVETOVANJE, D.O.O., LJUBLJANSKA CESTA 13 B, 3320 VELENJE ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE ZIDAR FASADER - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; ZIDARSKA IN FASADERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE TESAR - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE ZIDAR
ZIDAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; ZIDARSKA DELA, ZIDANJE, OMETAVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE ZIDAR - M/Ž; ZIDA POSAMEZNE ELEMENTE ZGRADBE, POVEZUJE LE-TE V TRDNO IN STABILNO KONSTRUKCIJO. IZDELUJE, SESTAVLJA, MONTIRA, DEMONTIRA, POSTAVLJA, PODPIRA ALI FIKSIRA KONSTRUKCIJE, FASADNE ALI LOVILNE ODRE ...; DOLOČEN ČAS, 5 MESECEV, 4.6.2010; ASENTA, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.O.O., LOKOVICA 15 D, 3325 ŠOŠTANJ KERAMIK
KERAMIK - M/Ž; POLAGANJE KERAMIČNIH PLOŠČIC, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2010; KIEMAL SPLOŠNA GRADBENA DELA, D.O.O., ŠALEK 70 A, 3320 VELENJE
AVTOMEHANIK
AVTOMEHANIK - M/Ž; IZVAJANJE AVTOMEHANSKIH DEL V SERVISU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 9.6.2010; AC MLAKAR, PRODAJA IN SERVIS VOZIL D.O.O., CESTA SIMONA BLATNIKA 18, 3320 VELENJE MONTER ELEKTRIČNEGA OMREŽJA ELEKTRIČAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; POLAGANJE KABLOV IN OSTALA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV,
9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE PLESKAR
KNAUF - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; BANDAŽIRANJE, KITANJE, OBLAGANJE STEN, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA PRODAJALEC ŽELEZNINARSKEGA BLAGA - M/Ž; PRODAJA / NABAVA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 2.6.2010; ŽELEZNINA HUDOVERNIK, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, D.O.O., PARTIZANSKA CESTA 2, 3320 VELENJE
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA
REFERENT NA TEHNIČNIH PREGLEDIH - M/Ž; ADMINISTRATIVNA DELA ZA REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL, SKLEPANJE AVTOMOBILSKIH ZAVAROVANJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2010; AVTO VELENJE TEHNIČNI PREGLEDI, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., KOROŠKA CESTA 64, 3320 VELENJE GOSTINSKI TEHNIK
NATAKAR - DELO V AVSTRIJI - M/Ž; GOSTINSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 9.6.2010; LUCONA BAU, GRADBENIŠTVO, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE
KUHAR
KUHAR Z IZKUŠNJAMI ZA POSLOVNO ENOTO HOTEL RAZGORŠEK, VELENJE - M/Ž; DELO V KUHINJI, DOLOČEN ČAS PO DOGOVORU, 2.6.2010; RAZ-IM-EX POSLOVNE STORITVE, IMPORT-EXPORT IN TRGOVINA, D.O.O. CELJE, AŠKERČEVA ULICA 15, 3000 CELJE EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI AGENT NA TERENU - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN ISKANJE NAJUGODNEJŠIH PONUDB ZAVAROVALNIC MARIBOR, TRIGLAV ADRIA-TIC-SLOVENICA IN GENERALI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD ELEKTRIKAR ENERGETIK ELEKTRO MONTER - M/Ž; ELEKTRO MONTAŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.6.2010; ATM SL AVTOMATIZACIJA IN TEHNIKA VODENJA PROCESOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 9 B, 3320 VELENJE ELEKTRIKAR ELEKTRONIK SAMOSTOJNI ELEKTROMEHANIK - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJA DELA PO DELOVNIH NALOGIH IN DRUGIH DOKUMENTIH TER RAZPOREJA DELO POMOŽNIM DELAVCEM, PLANIRA IN PRIPRAVLJA MATERIAL ZA IZDELAVO IN MONTAŽO, PREVZEMA TEHNIČNO TEHNOLOŠKO DOKUMENTACIJO ALI VZOREC IN OPRAVI NATANČEN PREGLED ZA PRIPRAVO IZDELAVE; DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2010; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE INŽENIR ELEKTROTEHNIKE VODJA RAZVOJA IN KONTROLE KAKOVOSTI - M/Ž; VODI IN KOORDINIRA DELO NA PODROČJU RAZVOJA IN KONTROLE KAKOVOSTI. OPERATIVNO VODI PROIZVODNJO IZDELKA OD RAZVOJA DO UVEDBE LE-TEGA V REDNO PROIZVODNJO. IZVAJA STROKOVNI NADZOR NAD DELOM IN KAKOVOSTJO OPRAVLJENIH DEL NA KLJUČNIH FAZAH PROIZVODNJE. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 1.6.2010; VIMOSA, PODJETJE ZA PROIZVODNJO IN STORITVE D.O.O., KOROŠKA CESTA 37 C, 3320 VELENJE
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST
DIREKTOR DRUŽBE - M/Ž; VODENJE DRUŽBE, NEDOLOČEN ČAS, 2.6.2010; INCEPTUM, CENTER ZA RAZVOJ PODJETNIŠKIH POTENCIALOV, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 10, 3320 VELENJE
UE ŽALEC
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA
NATAKAR DELOVNO MESTO JE NA POLZELI 128A - M/ Ž; STREŽBA PIJAČ V BARU SONČEK, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 12.6.2010; BAR SONČEK, STANISLAVA BONČI-NA, S.P., TRNAVA 45,3303 GOMILSKO STREŽBA PIJAČ - M/Ž; STREŽBA PIJAČ IN TOPLIH NAPITKOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.6.2010; GRIVE, GOSTINSTVO, D.O.O., GRAŠČINSKA CESTA 1, 3312 PREBOLD
AVTOKLEPAR
AVTOKLEPAR - M/Ž; POPRAVLJA POŠKODOVANE DELE AVTOMOBILSKIH KAROSERIJ IN JIH NADOMEŠČA Z NOVIMI IPD., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.6.2010; PIRH TRGOVINA, STORITVE IN SERVIS D.O.O., LOŽNICA PRI ŽALCU 52 A, 3310 ŽALEC MEHATRONIK OPERATER SERVISE - M/Ž; SERVISIRANJE IN MONTAŽA STROJEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.6.2010; KROIS IN SINOVI, ZASTOPSTVA, TRGOVINA IN SERVIS, D.O.O., CELJSKA CESTA 8, 3310 ŽALEC
MONTER VODOVODNIH NAPRAV
VODOVODNI INŠTALATER - M/Ž; VODOVODNE INŠTALACIJE, PRENOVA KOPALNIC, RUŠITVENA DELA V KOPALNICAH IN ZIDARSKA DELA; DOLOČEN ČAS 15.12.2010, 10.6.2010; FELIX, JURIJ OCEPEK, S.P., BREG PRI POLZELI 22, 3313 POLZELA
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA
DELAVEC V PROIZVODNJI - DELO V ŽALCU - M/Ž; VAŠE NALOGE BODO: KONTROLA IZDELKOV, SPREMLJANJE PROCESA DELA, EVIDENTIRANJE, OSTALA DELA PO NAVODILIH. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.6.2010; TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA HRANE IN PIJAČE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 6.6.2010; BOX - NOVAK MAJA TRGOVINA IN STORITVE, K.D., GOTOVLJE 74, 3310 ŽALEC NATAKAR
NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, NEDOLOČEN ČAS, 2.6.2010; SLAVICA SPOLENAK JAKOP S.P.; PIZZERIA MAMMA MIA, KIDRIČEVA ULICA 20, 3310 ŽALEC PRODAJALEC
ŽIVILSKI DELAVEC - M/Ž; PRODAJA NA TERENU, POMOČ V PEKARSKI PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 14.6.2010; PEKARNA SLAŠČIČARNA TRGOVINA BAR, NATALIJA PETERNEL S.P., HMELJARSKA CESTA 12, 3312 PREBOLD RAČUNALNIŠKI TEHNIK PRODAJALEC - M/Ž; PRODAJA IN NABAVA RAČUNALNIŠKE OPREME IN STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.6.2010; EUROCOM RAČUNALNIŠKI INŽENIRING, D.O.O., VELIKA PIREŠICA 1, 3310 ŽALEC EKONOMSKI TEHNIK ZAVAROVALNIŠKI AGENT NA TERENU - M/Ž; SKLEPANJE ZAVAROVANJ IN NAJUGODNEJŠE SVETOVANJE STRANKAM GLEDE PONUDB ZAVAROVALNICE MARIBOR, ZAVAROVALNICE TRIGLAV, ADRIATIC-SLOVE-NICE IN GENERALI-JA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 18.6.2010; KORINITA, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, D.O.O., LATKOVA VAS 94, 3312 PREBOLD
VODNIK
17.00 Osrednja knjižnica Celje Pozor, črna marela!
nastop dramskega krožka OŠ Frana Roša pod vodstvom Maje Sakič
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju
demonstracija frizerja Vinka Tajnška
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Učenci OŠ Petrovče
zaključnaplesnaprireditev
19.00 Knjižnica Laško_
Amiši
potopisno predavanje Andreje Rustje
19.00 Celjski mladinski center Mali deževnik Dubi
predstavitev projekta RDGO Celje
SREDA, 2. 6.
17.00 Narodni dom Celje Pojmo prijatelji
regijska revija upokojenskih pevskih zborov
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Beremo z Manco Košir
srečanje študijskega krožka
18.00 OŠ Lava_
Pod krošnjo dreves
literarno kulturni večer
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Paradižnik z mojega vrta
predstavitev knjige Slavke Ilich
19.00 Savinov likovni salon
Žalec_
Štefan Marflak
odprtje razstave akademskega slikarja
19.30 Pokrajinski muzej Celje Glasbena šola Celje
nastop komornih skupin
2010 Poletje v CELJU, kn@žj@m
KINO
TOREK, 1. 6.
10.00 Mestna plaža - Savinjsko nabrežje
Odprtje mestne plaže
20.45 Mestna plaža - lapidarij Glasba na vodi
koncertni večer s Simfoničnim orkestrom Hiše kulture Celje p.v. Simona Dvor-šaka
CETRTEK, 3. 6.
10.00 in 17.00 Mestna plaža Zen tarot paviljon
pogled z mojstrskimi tarot kartami v vaš »tukaj in zdaj«
18.00 Mestna plaža_
Škrat na mestni plaži
ustvarjalna delavnica
20.00 Stari grad Celje_
Uroš Perić s kvartetom
koncert
Spored za 1. 6. in 2. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Spopad Titanov - domišljijski
akcijski spektakel
18.35
Iron man 2 - ZF akcija 19.05
Rezervni načrt - romantična
komedija
21.00
Robin Hood - akcijska drama 18.45, 21.25, 21.50 Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., 3D 15.00, 16.20, 17.10, 18.40, 19.30, 21.00
Perzijski princ: Sipine časa -
epska akcijska pustolov. 15.10, 16.35, 17.50, 20.30, 21.45 Beograjski fantom - dokumentarna kriminalna drama 16.40
Shrek za vedno - družinska animirana pustolov., sinhron. 15.40, 18.00, 20.20 Shrek za vedno - družinska animirana postolov., podnaslov. 16.00, 18.20, 20.40 Naj ostane med nami - komična drama 16.45
SREDA
21.00 Naj ostane med nami - drama
m


g
LEE
n
IZPLAČILO GOTOVINE TAKOJ!
Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). I n rO-KRIE D IT , d.o.o.,
Mariborska cesta 86, 3000 Celje, tel: 059/22-66-00, 051/88-66-00
PRODAM
NISSAN patrol gr 3,0 di 4*4, letnik 2000, prodam za 9.400 EUR. Telefon 031 564-178.	2301
PRODAM
OBRAČALNIK »poljčanski«, za Bcs, prodam.
Telefon 5823-404.	2345
TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, letnik 1980, prodam. Telefon 031 796-410. 2369
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, motokul-tivator in priključke, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2150 TRAKTOR Imt 533 ali 539 kupim. Telefon 051 779-727.	p
PRODAM
2315
Ne le vedeževanje, ampak tudi poslovno in ljubezensko svetovanje!
NAREDITESI PRIHOQNOST
LEPŠO!
O9O 64 62
L
PRODAM
PODARIM
PRODAM
PRODAM
DRAMLJE. Bivalni vikend, nedokončan, prodam ali zamenjam za nepremičnine. Telefon 041 368-771.	2331
DVE brunarici, leto izgradnje 2007, velikosti 25,5 m2 in 11 m2, skupaj z zazidalno parcelo 1.149 m2, oddaljeno 3 km iz Celja, prodam za 14.900 EUR. Telefon 041 506-844.	2374
DVE gradbeni parceli, različni, prodam. Telefon 041 267-481. š 352
m-ui'MU
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje, opremljeno, v Celju na Hudinji, oddam. Telefon 040 213518.
V PIRANU, povsem blizu Punte, oddajam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero. Telefon 040 245-454.
HLADILNIK, zamrzovalno omaro, pralni stroj, kombiniran hladilnik, zamrzovalno skrinjo in ostalo, prodam. Telefon 040 869-481.	2375
OMARO za dnevno sobo, omaro za otroško sobo in 3 kavče, podarim. Telefon 041 610-015.	2373
BUKOVA drva, dolžinska, metrska ali kratko nažagana, z dostavo, ugodno prodam.
Telefon 051 359-555; www.drva.info.
p
SUHA bukova drva, z možnostjo razreza in dostave, Sveti Štefan, prodam. Telefon 031 840-078.	š 345
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
Z A H V A L A
V 78. letu se je od nas poslovil naš dragi mož, oče in dedo
IVAN PAVSEK
iz Marija Gradca 54 pri Laškem (10. 4. 1933 - 21. 5. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Roku Metličarju za lep cerkveni obred, pogrebni službi Komunale Laško, pevcem KD Miklavž, govorniku gospodu Ivanu Jelencu za poslovilne besede, trobentaču za odigrano Tišino in gospodu Stanku Alešu za organizacijo menjave častne straže rudarjev in spremstva do njegovega groba. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti ali ga imeli v teh dneh v mislih.
Žalujoči vsi njegovi
L 216
Naro&ilk: Lunarosa s-p.
BIKCE, simentalce in črno bele, možna dostava in telico simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 031 506-383.
Š 334
KLANE domače piščance, težke 2 do 3 kg, prodajamo. Telefon 031 776-982.
Š 342
OVCE in jagnjeta, okolica Celja, prodam.
Telefon 031 888-862. 2340 PRAŠIČE, prašiče - mesni tip, 25 do 50 kg, prodamo. Telefon 031 544-653. š 348 BURSKE mladice, visoka kakovost, prodam.
Telefon 041 649-414. š 349 BIKCE, težke od 120 do 280 kg, prodam.
Telefon 041 258-318.	p
DVE telički, simentalki, stari 3 in 5 mesecev, prodam. Telefon 041 318-144. š 354 BIKCE po izbiri, od 100 do 140 kg, simental-ce in črno bele, prodam. Telefon 070
706-985, (03) 5735-120, 041 994-138.
p
KUPIM
KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
030	696-084.	š 13 KRAVO ali telico za zakol kupim. Telefon
031	743-351.	š 321 KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. š 331
PODARIM
KOŠNJO trave, za vzrejo dveh krav, podarim. Telefon (03) 5824-611. 2379
PRODAM
VINO kraški teran in kraški brinjevec, iz osrčja Krasa, odlične kakovosti, ugodno prodam in dostavim. Telefon 041 614862. p KORUZO, pšenico in krmni krompir prodam. Večje količine dostavimo. Telefon 041 742-334.	2362
ZELO dobro rdeče vino, modra frankinja, del žametne črnine, prodam. Telefon 5793359.	š 351
Zenitna posredovalnica
ZAUPANJE
ima preko 2000 oglasov.
Veliko ponudb, ki so za mlajše dame brezplačne, ostalim strankam pa nudimo številna spoznavanja po dostopni ceni.
035726319,031836378 031 505 495,090 62 86 (1,99 EUR/min) Leopold Orešnik, s.p., Prebold
MOŠKI, 69 let, 165/70, želim spoznati življenjsko sopotnico. Nisem voznik, sem nekadilec, razvezan, ne po svoji krivdi. Telefon 5719-370, 041 881-029.2341
2342
SIMPATIČNA, 40-letna, zaposlena, poštena ženska, želi prijatelja, lahko tudi z dežele. Telefon 041 248-647. Agencija Super Alan Celje.	2376
SAMSKI upokojenec išče dobro kuharico. Telefon 041 267-481. š 352
KM J U IU =11
GOSTILNA Čater, s. p., Marija Gradec 34, 3270 Laško išče kvalificiranega kuharja ali kuharico z možnostjo redne zaposlitve. Telefon (03) 734-0680. l 211
www,nofltediik,oo«
IZVAJAMO krovsko kleparska in manjša tesarska dela po vsej Sloveniji. Pokrivamo z različnimi pločevinastimi in opečnimi kritinami. Telefon 041 771-740. Srečko Fendre, s. p., Ul. Kozjanskega odreda 23, 3250 Rogaška Slatina. š 347
2335
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
ZVONKA PARADISA
iz Celja, Zagrad 118 a (7. 3. 1926 - 20. 5. 2010)
smo iz srca hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna hvala pogrebni službi Primožič, Lovski družini Grmada za sočuten
govor in pevcem iz Žalca za odpete pesmi. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoča: žena Anica in vnuk Tomi z družino
L 214
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi ljube žene, mame, babice, sestre in tete
HELENE KURI
roj. Sešel iz Celja (5. 8. 1942 - 19. 5. 2010)
se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo osebju bolnišnice Celje, oddelku interne intenzive in nefrološkemu oddelku. Hvala gospodu župniku za opravljeno sveto mašo, pogrebni službi Primožič iz Vojnika pa hvala za lepo organizacijo pogreba.
Žalujoči vsi njeni
2355
Te bolezen je objela, poslednjo moč ti vzela,
pošle so ti moči in zaprla trudne si oči, sedaj spokojno spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
Z A H V A L A
V ponedeljek, 31. maja 2010, smo na zadnjo pot pospremili drago ženo, mamo in staro mamo
MARIJO VRHOVŠEK
iz Celja (6. 4. 1934 - 26. 5. 2010)
Zahvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju ginekološkega oddelka III bolnišnice Celje.
Njeni najdražji
2360
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZLjSL K VAM, «-Ç t L
ZJlk LAM. t/V-frC t L
Najboljše kuharje je organizator Vinko Matjaž (desno s pokalom) postavil na stopničke
veliko. Za kuhanje so se odločili predstavniki različnih krajev, društev in podjetij, dogajanje pa ni minilo brez kuhanja volilnega golaža, ki so ga na mozirskem trgu kuhali predstavniki nekaterih strank, vendar jim končnega učinka, stopničk, komisija ni prisodila. Kot zanimivost naj omenimo, da je kuhala tudi enota celjskih poklicnih gasilcev, ki se ponaša z Blanko Jakopin, edino žensko poklicno gasilko v Sloveniji, pa še ta je iz Mozirja, kot niso pozabili omeniti organizatorji.
Golaže različnih okusov, od sladkega, kislega do preslane-ga, je ocenila posebna komisija pod vodstvom Tomaža Vozlja, ki je omenil, da sta na koncu prevladala primeren okus mesa in prava harmonija začimb. In tako se je zgodilo, da so na golažijadi zmagali »tišlerji«, predstavniki Mizarstva Ramšak.
US
Jok
zaradi
golaža
V soboto se je marsikomu v Mozirju orosilo oko. Solze v oči obiskovalcev so privabili skorajda brezštevilni kilogrami čebule, ki jo je raz-rezalo 40 ekip na drugi Go-lažijadi, s katero so več kot uspešno razgibali središče Mozirja.
Kot kaže, tekmovanje v kuhanju golaža privablja vse več ljudi, pa tudi kuharji so prišli iz različnih slovenskih krajev. Skoraj vsaka ekipa posebej je pokazala, da tekmovanje jemlje zelo resno, od predpriprav preko oblačil pa do okusnih dodatkov na stojnicah, s katerimi so mamili okuševalce. Skupno so nakuhali več kot 1.600 porcij golaža, ki ga ni ostalo
Lačni zgornjesavinjski želodci (in seveda tudi obiskovalcev iz drugih krajev Slovenije, izpraznili kotle še pred razglasitvijo rezultatov.
so takole
FOTO TEDNA
Foto: GrupA
Mihaela Golavšek z deteljico velikanko, ki jo obkrožajo normalne štiriperesne deteljice.
Na pesku zrasla
v « ■ ■
stiriperesna velikanka
Mihaela Golavšek iz Podvrha pri Braslovčah ima prav gotovo neverjeten občutek za štiriperesne deteljice. Medtem ko se drugi trudimo, da bi v gostoti lepo rastočih deteljic odkrili vsaj eno, ki prinaša srečo, jih Mihaela v nekaj desetih minutah nabere tudi po sto in več.
Z zbirkami štiriperesnih deteljic je tako osrečila že veliko ljudi, med prvimi pa jih je več kot 800 dobila Vera Šolinc, pevka pri ansamblu Kranjci, tisoč pa so jih dobili Modrijani. Sam imam doma album z 223 štiripe-resnimi deteljicami! Nabrane deteljice je podarila v Avstrijo, zbirke po 50 deteljic pa je dobilo več abrahamov. Nekoga je za 65. rojstni dan osrečila z voščilnico, v kateri sta bili nalepljeni šest- in petperesna deteljica druga ob drugi. Ko je to nekdo videl, si je zaželel podobno voščilnico, vendar za 66. rojstni dan. Mihaela se je potrudila in pravočasno našla dve šestperesni deteljici. Sreča dobitnika je bila na višku!
Z mogočno zbirko se pohvali Mihaela, ki jih ima doma posušenih in nalepljenih v albumih več kot tri tisoč, trenutno pa suši še približno dva tisoč štiripere-snih deteljic. V zadnjem času nabira tudi pet-, šest- in sedemperesne deteljice, našla pa je že tudi deteljico z osmimi listi. Sredi maja je doživela novo prijetno presenečenje. Na prostoru, kjer so lani podrli hišo, so rasle deteljice. Mihaela je začutila, da to niso navadne deteljice, ampak nekaj izjemnega. Ko se jim je približala, je obstala presenečena, kajti našla je štiriperesno deteljico velikanko, saj je sveža v premeru merila kar 13,5 centimetra! Nabrala je osem deteljic podobne velikosti. Ob tem se spominja še rekorda, ko je v slabih dveh urah ob avtopoligonu v Latkovi vasi nabrala kar 310 štiriperesnih deteljic!
Posebno doživetje pa je bilo nabiranje štiriperesnih deteljic ob polni luni. »To je božje, to je veselje, to je nepozabno,« pravi Mihaela Golavšek, ko z ljubeznijo opazuje svojo zbirko.
T. VRABL
A/SA,
t

Ples
Če želite veseli dogodek deliti z bralci Novega tednika, nam pišite na Prešernovo 19, Celje, na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali nas pokličite na 4225-154.