Mestne novice. V nedeljo praznujemo obletnico praznika proglašenja ameriške neodvisnosti* Pomenljiv dan za Slovane. —Skoro bo preteklo 140 let, odkar so svobodoljubni Amerikanci na dan 4. julija proglasili Zjed. države za neodvisne in svobodne ter prepovedali vsakemu Jcralju ali cesarju iz Evrope vmešavati se v ameriške zadeve. Dan 4. julija se praznuje po vesoljnih Zjed. državah kot' spominski dan na proglasitev ameriške svobode Trpeli in klanjali so se Ameri-kanai v tujem jarmu, odvisni so bili od tirana cesarja, ki jim je nakladal nepravične davke in jih zlorabljal. Združili so se, duh svobode jih je prešinil, složno so si podali roke in proglasili so se svobodne, dasi jim je tedaj pretila -najmočnejša evropska država. (Fo junaškem osvobodilnem ' boju so ustanovili svojo lastno državo, naredili 'Uistavo, in danes stoje Zjed. države, kar se tiče politične svobode in svobode govora in časopisja brez primere v moderni civilizaciji. Dan 4. julija letos bi moral biti tudi -nam Jugoslovanom, Srbom, Hrvatom in Slovencem kot znamenit dan bo^še. bodočnosti. Jugoslovansko zborovanje v Chicagi meseca marca je po vzgledu ameriških prvo-boriteljev za svobodo, proglasil evropske, posebno avstrijskega vladarja, kot tirana, ki ni zmožen in upravičen vladati Slovanom, katere je zatiral in spravil v suženjstvo,nin zato si Jugoslovani prizadevajo, da ustanove svojo lastno državo, neodvisno od' avstrijskega tira-j naf kjer bodejo na svoji zemlji svoji svobodni gospodarji. Dan 4. julija nas spominja na to. Mala peščica Amerikancev se je zoperstavila tedanjemu svetovnemu nasilju tuje vlade, in | prošinjeni od duha svobode, so omagali. Istotako želimo kot svobodni ameriški državljani, J da zasine tudi narodu dan svobode, dan prostosti, in neodvisnosti, da ne Ibo naš na-j rod več suženj drugih, pač pa samostojen, neodvisen. Naj bi se letošnji 4. julij globoko utis-( nil v spomin naših rojakov; upanje imamo, da bode naš na-1 rod praznoval 4. julija prihod-1 njega leta v drugih razmerah kot danes, ko je na stotisoče narodnih sinov že izkrvavelo tna bojišču za pustolovca, tirana, lopova Franca Josipa. Naj pogine, naj živi svoboda! —V nedeljo, 4. julija, se vrši v Gordon parku "Ljudski Ta-j bor'' vseh slovanskih društev, ko se vrši 500 letnica, odkar! so avstrijski fanatiki umorili uzomega češkega ' rodoljuba' Jan Husa, katerega so živega I na grmadi sežgali. Dolžnost' vsakega Slovana in Slovanke je, da je'prisoten pri tej slavno-' sti. Spomin na Jan Husa je svet vsakemu Slovanu, kajti on je simbol borca za slovansko svobodo, predpodoba vstajenja Slovanov. Radi* svoje liberalne odkritosrčnosti v vero$zpoveda-nju, radi svojih narodnih mis-lij, je bil Jan Husa pred 500 leti v Kostnici obsojen in od avstrijske duhovske in posvetne gospode zažgan na grmadi. Ves češki narod je tedaj žaloval in žaluje še danes. Z njimi vsi zavedni slovanski narodi. V Gordon parku bo v nedeljo na tisoče Slovanov, ko sc-ffri čne ob 2.30 Husova slavnost. Slovenci, udeležite se tudi vi obilnem številu. Slovenska pev ska društva, ki se hočejo te slavnosti udeležiti, naj pridejo p na skušnjo v "Češki Narodni Sini" na Broadway v petek ob 2. popoldne. —Starišem Vodopivec je u-mrl 18 mesečni sinček Benja min. Starišem iLavrič je umrl dvomesečni sinček Anton. Na še sožalje. —'Dr. Slovan, št. 3. SDZ priredi na 4. julija pri Louies Re-charju svoj piknik. Skoro vs« društva S/DIZ se vdeležijo piknika. Za izvrsten program je preskrbelo društvo. —Čitalnicarji se dajo slikati v nedeljo, 4. julija ob 10. dopoldne na čitalniškem vrtu. —Dr. Lunder-Adamič ima svoj piknik 25. julija na Rehar-jevih prostorih. —Radi praznika 4. julija, ki se uradno praznuje dne 5. julija, izide prihodnja številka lista v torek, 6. julija ob 9. zjutraj. . —Poročili so se: Frank Ši-vec in Terezija Resnik, John Sluga in Mary Jenič, Josip Ju-rešič in Josipina Vukasevič. iNbvim parom obilo sreče! —Mestna kopališča qb jezeru Erie se uradno odpro 1. julija. —Vse račune za plin lahko plačate V našem uradu do pon-deljka, 12. julija do '10. ure zjutraj. —Agentje za podpise za sušo so dobili v Clevelandu 10.000 podpisov. Jcfseni bo torej velik boj med' suhimi in mokrimi pri volitvah. —A.H. Cox, 2516 Superior ave. toži svojega "boarderja" McClaina na $10.000 odškodnine. McClain je pet let bil na "bordu" pri Coxu, v sredo pa je McClain pobegnil in odnesel s seboj $1000 Coxovega denarja, za nameček pa celo Cox-ovo ženo. —Po mestu krožijo ponarejeni $2 in $5 bankovci. Rojake in trgovce močno svarimo pred njimi, da ne pridejo v nepriliko. —Umrl je v četrtek zjutraj v City Hospital za jetiko rojak Anton Brigančič, star 33 let. Doma je bil iz Gor. Žerova, samski in kakih 12 let v Ameriki. Ni Ibil pri nobenem društvu. Mesto ga bo pofcopalo najbrž na svoje stroške. Mir v Meksiko. Nasprotujoče si stranke so pričele z dogovori, da se neha s krvoprelitjem v Meksiki. Pričetek dela. Šharon, Pa., i. julija. Carnegie Steel C o. v tem mestu, ki je počivala 18 mesecev je pričela včeraj z delom. 500 delavcev dela v tej tovarni. Revolucija« v Mexico City. Washington, ,1. julija. Obupne razmere vladajo v Mexico City. General Zapata je umaknil vso svojo armado ,iz glavnega mesta, nakar je druHal začela ropati in požigati po mestu. Na stotine trgovin je uničenih, in druhal je kradla živež kjerkoli je mogla. Glavno mesto Mejike je odrezano od ostalega sveta. Telefonske in i>rzojavne žice so potrgane. Me-stu se bliža general Gonzales, zapovednik Carrainzovih čet, ki ima s seboj kakih 30.000 čet El Paso, Tex. 30. junija. Odkar so Zjed1. države prijele generala Huerta, bivšega predsednika Meksike, ker je »hotel v iMeksiki povzročiti noVo revolucijo, odtedaj se je pričel med revolucijonarnimi strankami dogovor glede miru. Villa in Caranza, ki se sedaj borita za prvenstvo v Meksiki, sta pričela z dogovori, da se sklene trajen mir. General Zapata, ki je bil dosedaj gospodar glavnega mesta Meksike, se je umaknil s svojimi četami iz mesta, in Amerikanci, ki so prebivali v Maxico City so pričeli bežati iz mesta. General Carranza zbira večje čete pred mestom, da ga zasede. Vlada Zjed. držav je dala Meksikan-ce 111 čas do 25. julija, da spra vijo svoje zadeve v red in rešijo deželo neprestanega krvo-prelitja. Millen, Ga. 30. junija., Mrs. Winifred Raoul, stara 18 let, žena socijalista in kapitalista William G. Raoul, je vložila tožbo proti svojemu možu za razporoko. Mrs. Winifred Raoul dolži svojega soproga, da je imel intimno razmerje z Mrs. Meta Fuller Sinclair, ločeno ženo znanega socialističnega pisatelja Upton Sinclair, ki je spisal znamenit roman "The Jungle". .Mrs. Meta Fuller Sinclair je znana po svoji izjavi, da je zagovarjala ' prosto ljubezen" brez poroke, in rladite-ga se je tudi razporočila s svojim možem. Sedaj je pomešana v drug družinski škandal socija lista, ki ho imel svoje posledice pred sodnijo. Washington, 30. julija. Sedaj je gotovo, da bo \Vm. ). Bryan, znani ex-državni tajnik in pro-povednik temperenčnikov, nastopil proti kandidaturi Wilso-na, da bi bil slednji zvoljen drugič za predsednika. Wm. Bryan bo sam skijšal postati predsednik Zjed. držav, za katero mesto se je že trikrat poganjal. Washington, 30. junija. Nemci so torpedirali zopet eno ameriško ladijo "Armenian". Potopil jo je nemški submarin U-38, 20 milj severno od Cornwall, Anglija. Ameriški konzul Armstrong v Bristol poroča, da je pri tem torpediranju zgubi>la 29 potnikov svoje življenje, med njimi )io Amerikancev. Parnik Armenian je nosil 8825 ton, je bil zgrajen 1895 v Bel-fastu ter je odpljul 17. junija iz Newport N'ews proti Angliji. Connesville, F^a., 30. junija IYV1. J. Rainey Co. ki operira več premogovnikov v tem o-kraj-u, je danes naznanila, da bo odslej naprej plačevala iste plače kot 1. 1912. Tedaj so delavci v teh krajih zaslužili 20 procentov več kot danes. Ta odredba se tiče nekaj tisoč delavcev. --o- 200.000 bre# dela. Oli i ca go, 1. julija. 16.000 mizarjev je danes sklenilo vrniti se na delo, potem ko so bili na štrajku 2 meseca. Delavci «0 obljubili delati za 65 centov na uro, če se kontraktorji zavežejo. da bod'ejo rabili samo chicaško blago. Toda kontraktorji so ta predlog zavrnili, in sedaj preti štrajk 200.000 delavcev, ki so združeni v uniji. NOVE SITNOSTI NEMCEV Z Z. DRŽAVAMI RUSKA VLADA JE IZJAVILA, DA NE ODNEHA DO ZADNJEGA • • • ' ..jPVt*i ',1. -*- Nemri so torpedirali parnik "Armenian", na katerem je potonilo 20 Amerikancev. Angleži in Frajncozi poročajo o velikih zmagah v Dardanelah. Več turških utrdb porušenih. Rusi it umikajo dalje iz Galicije, toda nikakor ne mislijo nehati z hoji. Italijanski napad na jugu je oavidno ponehal. 1 Rusi ne odnfhajo. Petrograd, 1. jiflija. Vojno ministerstvo je da-nes naznanilo: Rusija bo naredila mir, kadar bodejo vsi njeni sovražniki popolnoma uničeni. Zadnji neuspehi ruskega orožja so skoro brez pomena, in so napotili Rusijo, da se pripravi toliko bolj na konečni pogin svojih sovražnikov. Nemški militarizem se mora uničiti popolnoma, in dasi bo stalo to Rusijo ogromne žrtve, je ves ruski narod pripravljen iti. do skrajne- i ga, da spolne to n|logo. Car je danes izdal reskriprt, v katerem se govori: Sovražniki Rusije morajo biti uničeni, predno ( more Rusija govOriti o miru. 1 Rusi se borijo naprej. London, 30. jutiija. Uradno 1 poročilo govori dales, da so se Rusi umaknili v utrjene kraje 1 ob reki Bug. Po Aoročilih, ki so dmpefcr MIH (P^WrogrwIkt,' je ruski generalni Stab sklenil, da se umikk polagoma, in pri tem prizadeva sovražniku kolikor mogoče zgube. V dnevih 23-28. ju-nija je avstrijska ar- 1 mada, ki je osvojila Lvov, zgu- 1 bila nad 40.000 ranjencev in u-bitih. Rusi se siter dosledno 1 umikajo, toda pri umikanju pri- < zadenejo sovražniku čimnajveč 1 škode. Vatikan in Amerika za mir. ] Washington, 30. j-u-nija. Tu j se sporoča, da je možno, da\bo- ; deta Vatikan i-n Zjedinjene dr- 1 zave posredovale, da se sklene mir v Evropi. Načrt za mir je bil baje že neuradno poslan _ Vatikanu. Švicarski listi pišejo skoro enoglasno, da le iZjed. dr- l zave skupaj z Vatikanom me* i rejo kaj narediti v prid miru. : Nemci ne odnehajo s submarini 1Piriz, 30. junija. Brzojavka iz Haaga časopisu "Mktin" po- i roča, da bo nemški odgovor na ameriško noto sicer mirolju- 1 ben, toda da. bodejo Nemci A-merikancem dali jasno razume- 1 ti, da ne nameravajo prenehati s submarinskim bojem. Nemčija bo odgovorila, da bo spoštovala nevtralne ladije in nevtralne potnike, toda subrnarinske-mu boju se nikakor ne more odpovedati. Nemčija mora plačati. Washington, 30.'ju«n. Ame- 11 riški državni tajnik Robert h Lansing je poslal Nemčiji od- : ločno noto, da mora Nemčija plačati Zjed. državam odškodnino za potopljeni ameriški parnik "Frye". .Nemčija se je i izjavila, da je pripravljena pla- ] čati polno vrednost parnika za- 1 jedno z vsem, kar je bilo na ] njem. Poročilo iz Dunaja. Dunaj, 30,. junija* Pri pre- < ganjanju Rusov v vzhodni Ga- < liciji so nemške in naše čete pri- j šle do reke Gnila Lipa in Bug. : Na tej črti se je sedaj vnel hud 1 boj Tt 'Rusi. V pondeljek 1 smo zavzeli mesto Gnila Lipa 1 in Burčin. Severno od Rave I Ruske napredujejo nemške čete proti močnim ruskim postojankam. V sredo smo zasedli t mesto Tomašev, ki leži že na ruski zemlji. V torek se je sovražnik umaknil od reke San in Tanev, kjer je imel močne postojanke. Italijani so pred Gorico porabili mnogo nmnicije, toda dosegli niso ničesar. Gorica je še v naši oblasti.-Položaj v Rusiji. London, 30. junija. Rusi se trudijo z vso silo, da ustavijo val prodirajočih nemško avstrijskih armad ob reki Bug. Reka Bug, ki je precej velika, izvira pri Zločevetn v Galiciji ter teče skoro naravnost proti severu ter meji na -nekaterih krajih (Jalicijo od Rusije. Osemnajst milj severo-zapadmo od Varšave se steka v reko Vis-lo. Reka Bug je s svojimi visokimi in strmimi bregovi jako pripravna za obrambo. Kakor trde zadnja poročila iz Beroli-na, ■ se je Nemcem posrečilo pregnati na - desnem bregrj" nfke Bug večje število Rusov. Črnogorci osvojili Skader London, 30. junija. Črnogorske čete so osvojMe mesto Skader, kar je sedaj uradno potrjeno. Tudi srbske čete se -nahajajo v Albaniji, kar je znamenje, da italijanska vlada nima ničesar proti temu, da se srlbske in črnogorske čete prosto gibljejo v Albaniji. Črnogorci so vzeli Skader že pred dvema letoma, toda Avstrija je tedaj prv-silila Črnogorce, da so se umaknili iz mesta. Boji na Francoskem. Ixmdon, 30. ju-nija. Večji boji na Francoskem so ponehali. Največja francoska akcija se kaže pri mestu Arras, kjer se še vedno vršijo hudi artilerijski boji. Če Francozi preženejo Nemce iz te pokrajine, so pridobili precej. V Vogezih so iNfemci z bajonetnim naskokom zavzeli več francoskih ppzteij, toda so jih takoj potem zgubili, ko so Francozi z novimi močmi napadli Nemce. Francoska poslanska zbornica je dovolila nadaljnih $1.200.000.000 za nadaljevanje vojne. Mnogo vojakov je odšlo iz fronte v tovarne za strelivo. Ruska komisija za vojno. London, 30. junija. Ruska vlada je imenovala posebno vojno komisijo, katere skrb naj bo, da dobi Rusija kolikor mogoče streljiva. Vsi neuspehi zadnjih ruskih bojev kažejo na to, da R-rnsi nikjer ne morejo odločne-' je nastopiti radi pomanjkanja streljiva. Nbva komisija ima pravico, da porabi neomejene svote denarja za nalbavo streljiva. Položaj v Dardanelih. Rim, Jo. junija. Dopisnik časopisa "Piccolo" brzojavlja sledeče: Skupna fra-ncosko-an-gleška armada v Dardanelih je začela s ponovnim in poostrenim napadom\na dardanelske utrdbe in si je pridobila mnogo uspehov. Več turških fdrtov je bilo pognanih v zrak. Laško poročilo o vojni. Rim, 30. junija- Avstrijske čete, ki so se nam tistavljale severno od Gorice, so nehale z napadi in se umaknile proti severu. Avstrijci so imeli pred Gorico najmanj 500 mrtvih in ranjenih. 68 Avstrijcev smo tu zajeli. Sest strojnih pu£k in več vojnega maerijala so zajele naše čete. Dolina, ki vodi proti Tridentu, je bila včeraj zasedena od laških čet. po obupnem boju z Avstrijci. Avstrija, se pripravlja na resno- obrambo svoje dežele, kar dokazuje, da se pojavlja čimdalje večje število Avstrijcev in Nemcev na južnem Tirolskem in severno od Trsta. iDeževje zadnjih dnij je oviralo večje operacije. 20 Amerikancev utonilo. Washington, 1. julija. Ca-nadski parnik 'Armenian", ki je vozil iz Newport News Va. mule v Anglijo, je bil torpedi-ran včeraj iblizu Bristola, in nad dvajset ameriških državljanov je pri tem potonilo. Vsega skupaj je zgubilo življenje 29 mož. Na krovu je bilo 106 Amerikancev, 19 belih, ostali zamorci. Zajedno je vozil parnik 1422 mul, vrednih $291.400. Torpediranje tega parnika in zguba ameriških življenj je povzročila v glavnem mestu veliko senzacijo, ker se je zgodilo prvič po torpedirani Lusitaniji, da so Nemci napadli parnik, na katerem so se vodili Amerikanci. Toda vprašanje je še, ali je bil parnik "Armenian" navaden trgovski parnik, neobo-rož^-n-, ali je bil v službi angleške vlaUe kot vojni transport. Če je bil vojni transport, se Zj. države ne bodejo umešavale v to zadevo, kajti v tem slučaju so Amerikanci potovali na svoj lastni riziko, toda če je bila la-dija navaden trgovski parnik, tedaj pa bo imelo to za Nemce hude posledice. Preiskava. Ameriški poslanik v Londonu je dobil povelje od ameriške vlade, da naznani takoj vse podrobnosti, in ameriški poslanik v Berolinu je tudi doP)il sporočilo, da vpraša pri nemškem pomorskem uradu, zakaj so potopili' 'Armenian". Predsedniku Wilsonu, ki se sedaj mudi v Cornish, W H. so takoj naznanili torpediranje parnika Armenian. Predsednik se je takoj izjavil, da bo nata-n-čno preiskal vso zadevo in oddal pozneje mnenje. Več submarinskih žrtev. London, 1. julija. Angleški parnik Monarch, iz New Yorka v Manchester, ki je imel na krovu sladkor, je bil včeraj tor-pediran in potopljen po nemškemu submarinu. Norveška barka Kotka je bila potopljena s topovi nekega nemškega sub-marina. Norveški parnik Gjeso je tyjl potopljen blizu Ntorth Shields. Nostl je 1090 ton. Norveški parnik Cambuskeneth je bil potopljen blizu Liverpoola. Odšel je 9. feforuarija iz iPbrt-land!. Ore. Nb krovu je imel 110.000 bušljev žita. 4 I^^jvl^ELAW^iE Amerika ST. 53. — NO. 53. CLEVELAND, OHIO. PETEK, a. MALEGA SRPANA, f, LETO Vin. — VOL VIII. V ' . ' 20 Amerikancev utonilo pri torpediranju parnika. Češki časopis uničen. Praga, 1. julija. Eden največ^ ; jih čeških listov "Narodni Li-sty" je bil včeraj od policije za- J plenjen in uničen. Zmaga v Dardanelih. London, J, julija. Angleške čete na Galipoli« polutoku so ■ napredovale v bojih tekom tedna proti Turkom. Turški strelni jarki prve vrste na po- J lutoku Galipolis so bili očišče-! ni Turkov, in angleške ter fran-^fl coske čete so se polastile manj- \ ših utrdb ob teh strelnih jar- j; kih. Turške pozicije pri Krithiji ^ se ne morejo dolgo več zdržati, glasom brzojavk iz Atet»|0 Francoske čete neprestano na-fl padajo. Pri francoskem napa-|| du na turške strelne jarke pre-j£ tečeni torek, so našteli zavez- -i niki 6000 inrtvih Turkov žg strelnih jarkih. Obsetfl Saghir Dere so se podale Fran- j cozom. 1 Nemško uradno poročilo. Refc-oHn, 1. julija. Napad | Francozov severno od "Labi-J| rinta" je bil odbit. Na Meusel| hribih, zapadno od Les Espar- || ges, so Francozi že od 26. juni- ;|j ja poskušali, da pridobijo vzete jim strelne jarke. Včeraj g so štirikrat napadli in vselej $ so bili odbiti. Naši napadi na J Gnilo Lipo na Ruskem se na^ daljujejo. M'ed rekama Bug Hi" Vislo so dospele naše čete do--sj distrikta Bel z, Komanov in Zarfl mosc. iNb ostalih frontah se je -sovražnik pričel umikati. Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 1. julija. V vzhodni^ Galiciji, ob reki Gnila Lipa pri Kamionki se boji vršijo z u*- i pehom za nas. Med reko Bug in Vislo se sovražnik umika*fl Hude boje smo imeli z ruskimi zadnjimi stražami. Rusi se ul mikajo z vseh postojank. Vče- jj raj smo zasedli mesto Zavi- j chost. Pb dnevih odmora so Italijani zopet začeli živah-no napadati i^aše pozicije ob reki •Soči. V pondeljek so naše čete odbile napad blizu Plave. V okrožju Gracleža in Tržiča so Italijani .priredili sinoči splo- ^ šen napad, ki pa je bil odbit, j Italijani posebno hudo obstre- ! Ijnjejo postojanke ob reki Soči. , '''''''' Trgovina v Zjed. državah. Washington, 1. julija. Držav-ni tajnik za trgovino je izdal £ danes poročilo da znaša balan-ca ameriške trgovine tekom skalnega leta 1914-15 nad tisoč milijonov dolarjev. Eks-porti presegajo importe za g 400.000.000 dolarjev. Rudarska industrija ni še nikdar tako cvetela kot letos. Toda deficit, |j ki ga bodejo imele Zjed. države , radi vojne, pa bo le z-našai $75,6001000. " wfctojd^C'-/ ^IHlHi nMMi (in IIM iitA ^WflMiJ se 2 r česar ne spominjam. "Kratek spomin imate, go- - spod baron. Zt vidim, da mo-2 rani pri vas na vsako črko i ' postaviti piko. Naj vam torej - nekoliko natančneje razložim. - Včeraj je bil pri vas neki vas 1 rcjak, Benedetto se imenuje. * > T a" mož je govoril z v^mi ne- - kaj trenutkov, nakar vam je fk* - rocil nekaj vredino^tnega, »ne b vem, ali papir ali denar, nekaj v je moralo biti." 'In kaj p*>tem?" vpraša : Danglars, ko spreminja barvo i na obrazu. "Kaj pptem? Hudič ali ste • pozabljivi? Gospod Benedetto je vam omenil moje ime, in tu i sem sedaj." i "Toda", reče baron Dang-' lars, "kaj pa imate vi in Bene-■ detto skupnega?" "Vprašanje me zabava," odvrne Vampa skoro mrzlo. Barotn debelo pogleda, in ko bandit vidi, da baron molči, , reč: "Do tega trenutka nima-va ničesar skupnega.'' ''In kaj zahtevate od mene?" "Da spolnite ono, o čemur ste se z Benedettom dogovorila." 'Torej sem se jaz "dogovoril, pravite, da kaj storim za vas?" "To je pa že od sile! iNthajr te s ^medijami, gospod baron," reče Vampa, ki je postal ne voljen. "Dta, nehaj va, gospod,'* odvrne Danglars, "nihče tega bolj ne želi kot jaz." "Vi mislite, da niste prejeli dovolj -denarja, in ste bili prepričani, da ko vas prvič obi-ščem, da dobite še več. Jaz se ne brigam za take malenkosti, kajti jaz nisem bil nikdar bankir ! Tu je moja denarnica, gospod Danglars, toda bodite mol-ceci. )Pb teh besedah vrže Vampa svojo listnico na mizo, ravno baronu nasproti; baron je ra-ditega prišel še v večjo zadrego. Dalje prihodnjič. trfrnira baron. TI prokleti rim-ejski banditje imajo navado, da n imenujejo svoje luknje, kamor i, spravljajo svoje žrtve, f>alače." "Seveda ste doživeli tam ne-" prijeten dogodek, katerega je 0 povzročil grof Monte Cristo," e nadaljuje kavalir. "Toda prizmi nati morate, da sem vam po- - nudil ddbro večerjo, gospod - baron. Toda kaj nam koristi go 1 voriti o preteklosti-, ki nam se-:, daj ne more več koristiti. Govorimo o sedajnosti. Gospjjfd s barcm, želim da mi posterity postelj za nocoj v vaši sobi." Baron čuti kako se mu lasje jezijo na glavi, in kurji pot ga - oblije po hrbtu. "Postelj?" reče, "vašo postelj?" "X'o, kaj se čudite, dragi 1 Ali v vaši hiši nimate navade, da ■ ponoči spite?" ' Oprostite, gospod, toda kar ni navada — je--" "No, kaj je?" "Nič, ie prehitro sem se za- - govoril." "Dobro torej," reče Vampa, "toda pričakovati bi imel vseeno, da bom nocoj ostal pri vas." "Jaz? — Nikakor ne," odvrne baron s prisiljenim nasmehom, 'No, moj ljubi gospod Danglars, popolnoma vas razumem." "Vi?" "Častna beseda!" nadaljuje Vampa, "razumem vas in pregnal bom vse vaše dvome. Prav nič slabega-ne bi bilo, če bi se sedaj vlegli k počitku — kaj mislite? Jaz sem zelo potreben krepkega spanja." "Ah, umorite me na mestu!" zakriči Danglars, ko skoči kvišku ves tresoč, ''umorite me, toda bodite prepričani, da v moji hiši ne bodete našli takega denarja, za katerega ste me tedaj v svoji duplini oropali!" "Vas' naj" bi umoril, gospod baron?" odvrne Vampa, ki je tudi vstal, "vas naj umorim? Zlodja, zakaj neki! Toda kaj pomeni vse to! Kaj ste ob pamet? Ali ste že pozabili kar j 0 'Tako je, gospod baron, to- t -iicpot ft?ljiicm 11tc. I i- svoj čas. Večerja bo mrzla in. če ne bodete dali kakih povelj, i- tedaj«bom šel sani ---" - "Peljite voz in konje — " i- "Torej konečno! — Toda to e še ni dpvolj! Čujte," nadaljuje kavalir, ko se obrne k nekemu e služabniku, ki je pravkar ho-51 tel pri vratih ven, "moj koči-5 jaž naj večerja z vjimi, potem 1 mu pa dajte, laterno in plašč, • da se pokrije. Pojdite!" . > Potem se pa kavalir obrne " k drugemu slwgi in reče: ; "Vi lahko greste, gospod ba-5 ron vam dovoli." Sluga, ki je opazil, da se baron ne zoperstavlja temu po-" velju, s? priklone in odide. Oba moža ostaneta sama. "Prepričan sem, gospod," 1 začne Danglars z velikim na-f porom, 'da se midva ne razumeva. Najbrž ste se zmotili." "Mogoče. Toda v čem?" "V vsem, kot se mi zdi." "No, torei pa jaz vas ne ra- j zumem, moj ljulbi. Toda večer-jajmo, ker tega ljubega opra- ' vila danes še nisem zvršil." < Baron se je moral 'udati. Vsede se na nasproti nepoklicanega gosta, katerega bi si- i cer najraje pri vratih ven vr- 1 gel. "Kakor vidim, ste računali j na obilnejšo udeležbo pri ve- i čerji?" reče kavalir. "Mogoče ste mislili, da pridem k vam z večjo družbo?" 1 "Da govorim resnico, nisem j pričakoval nikogar," odvrne 1 baron Danglars. "Večer sem 1 hotel preživeti v svoji lastni [ družbi. . t "Ej, baron, kaj pa delate! Svojo žepno ruto ste položili z na krožnik, mesto v žep," za- š kliče kavalir, ko zadovoljno o- t pazwje zmešanega barona. r Baron zarudi in se požuri, g da popravi svojo raztresenost. t "Dolgo je že tega, odkar fee nisva videla, gospod Danglars; h .od onega večera, ko sem ime! t čast vas v moji mali palači po- 7 gostiti." p "Lepa palača, pri moji duši', n ' i« svojo lastno hčcko. Skrbno j je .tal pri služabnikih in tupa-S sem prikimal v znamenju" za-£ dovolj stva. Z Večerja je bila medtem pri-p pravljena na mizi. Baron zadovoljno pogleda na edini krožnik na mizi, potem pa vzdihne in pogleda okoli. ' No baron Danglars," reče sam sebi, "sam si"; toda dobro, se ti godi, in sčasoma se ti bo še Ibolje. Prav gotovo je na tem svetu nekaj, kar me varuje, i- Nekaj časa sem vrjel, da je to )i moja žena, ki me je hotela o-n škodovati za slabe čase, katere I- mi je povzročila; toda sedaj je ta vera zginila — in že sem za-[. čel sumiti, da —" i- 'Kričeči glas zvonca pri gla-i( vnih vratih prekine ta samcem govor. Sluge hočejo 'hiteti navzdol, toda ostanejo na svojih " mestih, ko neodločno gledajo t na slavnega penzijoniranega _ 'bankirja. Predno je imel baron čas n usta odpreti, pozvoni zvonec . drugič in sicer s tako silo, da je bil baron prepričan, da se je zvonec polomil. £ "Kaj pomeni to?"zakliče ba-» ron, ko vstane, potem pa se zopet nemirno vsede. ( j "Zvonijo — l" ( "Zvonijo!" ponavlja baron, ^ , "toda zvonijo s tako silo, kot { bi človeka podili v peklo. No, T hvala Bogu, zvonec ni polom- ^ . Ijen, kajti tu je tretji glas zvon- s t ca. Hitite, tepci!" nadaljuje ba- x , ron ' kot bi ga poprijela hipna misel. *'2e vidim, da vas bom i moral jutri vse spoditi, da o-, čistim hišo. Ljudje zvonijo, vi ^ pa stojite tu kot. solnati stebri. (] Brez dvoma je gospodična Danglars, moja hčerka, ki je upo-rabila lepo noč, da se jutri zt>u- v di v vili svojega očeta. Da, ona ^ je. Hitro. Se dva krožnika na mizo. Prižgite vse sveče v lestencih, stol sem, ah, pokazal ji {| bom, da očetovsko srce neprestano "bije za svojega otroka." Baron meri z velikimi kora- 11 ki sobo in čuje nad služabniki, • c ki se trudijo spolniti njegova povelja. ^ iMedtem pa začuje baron, da se glavna vrata odpirajo in za- jedno se ustavi nelki voz pred hišo. Tu se pojavi pred baronom služabnik. "Kaj je?" vpraša baron. Ji 'Ekselenca," odvrne sluga, u "spodaj je kavalir, ki mi je spo- ^ ročil, da je tajen prijatelj vaše i ekselence. Kakor 'hitro sem N vrata odprl, mi je zapovedal, J; da moram voz takoj peljati na J vrt." [S "Kavalir!" vzklikne baron. "Upam, -da vam je vsaj svoje J* ime naznanil." t "Ne, ekselenca." I* "Bedak! — Oj ti bedak! — (Tj Kavalir, kije moj zaupnik, pa ^ nima imena! Hitro! Prinesite J mi boljšo obleko kot je ta — * hitro, hitro! Pustite ga nav- R #gor, prižgite sveče! — Bešti- J je, tepci, jaz vam pokažem, kaj J se pravi služiti baronu !" Ko baron Danglars tako pre- 4 klinja, si sleče obleko in hoče t pravkar hlače druige obleke po- tegniti na sebe, ko se omenjeni p kavalir mahoma prikaže pri ^ vratih jedilnice in se ironično nasmeje: ''Počasi, počasi, go- spod baron. Radi kute še nih- K če ni postal menih." "Ha!" zakliče baron, ko se umakne za korak in spremeni barvo na obrazu, z eno nogo J v eni hlačnici, z drugo v gatah. t Bil je ves razočaran. Prišlec pa se znova nasme- je, stopi bližje in se vsede pred K pogrnjeno mizo. Baron je ko- 5 maj stal na nogah, ki so kar ^ trepetale, in moral se je našlo- ir niti na zid, da se podpre. v pi "Gospod Danglars," reče ka- ^ valir, "potegnite vendar hlače navzgor. Dajte svojim služab- [7 nikom povelje, da prinesejo kaj U| na mizo, sicer bom mislil, da g ste hipoma zgubili razum." Jr ^Prav imate, gospod — to- ij rej mislite, da naj oddam kaka S povelja? Prav nič ne vem —" S '^Dbbro, naj vam razložim. J Bodite toliko dobri in spravite @ moj voz. Pri vrtu imate hlev, ^ in ne želim, da se moji konji |Sj prehladi jo."* Torej — kaj vam je znana Q ta hiša?" vpraša Ibaron nevr- S jetno in debelo pogleda gosta. ' N ' '-A .. ' , . _!_._ MIHminiMIHMHOMiMlIMNN^ ^H»MIMtliam»WMMWMiWHWi 1 "MRTVAŠKA ROKA" I Roman. , j NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. < iri "Če bi le za eno minuto za- a- pustil naš glavni stan, tedaj bi [al delal proti mojim poveljem in je proti svojim dolžnostim," odvrne Vampa nevoljno. na ' Ker se pa Pepino ni prika-in zal k meni, sem dobil od agendo ta tvrdke Thompson in French, ro ki se jako zanima za vas, jako e- važno sporočilo." 0- "To ni nič nenavadnega," iti zakliče Vampa. "Mnogokrat m sem pripravil v blagajno te tvr-e-jdke kapital, katerega s0 upni-la(ki dvignili. Tvrdka Thompson in French radi moje zveze ni-io česar ne zgubi." > "Pravilno!" odvrne Pastrini. o, Toda čujte: Omenjeni agent je [a prišel včeraj k meni, da poišče d Pepina in slednjemu sporoči, )-|da je bil ne^j neznanec, neki d neznanec, neki Francoz, pri in-ti tendanttn policije, da zahteva ogromno svoto, ki je razpisana a'/.a vašo glavo." 1-| • ''Ah!" Toda ali ima ta člo-o vek že, mojo glavo?" vpraša i- Vampa, ne da bi se kaj pre-u, strašil. 0 j "Mogoče jo upa dobiti, kajti r. od policije je zahteval oboro- 1 r žene moči, da se polasti vas." "Kaj, kako?" vpraša Vampa. 1 "Druzega ne vem, ker je 1 skrivnost izdajalca." 1 j "In njegovo ime?" ( "Tudi to je skrivnost policije in izdajalca." 1 ir 'In kdaj naj se napad zvrši?" i "V najkrajšem času, signor - 'Luigi, torej bodite previdni. J I/Pomislite, da glava ni tako lah- ka stvar kot peščica dolarjev, ^ -. katerih se lahko znebite." ^ r Vampa se pa zadovoljno na- I J smeje, dasi maestro Pastrini - nikakor ni mogel razumeti tega 9 - smeha. j "Tako!" reče Vampa, "torej ^ i je izdajalec premijo mogoče že r ■ prejel? No, maestro Pastrini, . povedal sem vam, da želim do— > bro kočijo m dobrega vozni- • ka." r "Toda kaj pa moje razkrit- e i je?" vpraša Pastrini .ves začu- v jelen. "Ni vredno niti vinarja." v » ''Kako da ne?" >; "'Pastrini, Pastrini!" zakliče : Vampa, "Vi ste radovedni, to '' je slabo, in mi nikakor ne uga-ja." Pastrini zatnrmra nekaj kot v opravičilo, potem pa takoj za- n pusti svoj kabinet, kjer je ban- n dit čakal, da pride voz. h Pol ure pozneje zapusti ž Vampa hotel, skoči v voz, v ka- j< terega so bili upreženi jako do- s< bri konji. Potem se pa Pastri-približa kočija£it in mm zašepe- k če na uho: "\PVoti vratom; hi- P tro, drugo pove pa ekselenca." t< Potem se pa oddalji. k Kočijaž udari z bičem po ko- v njih, ki v galopu odhitijo po ce- n sti. s] Bilo je okoli pol desete ure C( zvečer. Ob desetih je bil voz že zunaj mestnega zidovja. Ko- 11 čijaž se je pravkar nahajal na ^ neki točki, kjer se je cesta de- v lila na tri strani, ki so peljale ® vsaka v drugo smer. Tu na- gloma zadrži kočijaž konje in Je počaka, če mu potnik podeli P( kaka posebna naročila. n * tr Vampa pogleda skozi okno n iti zakliče kočijažu: "Naravnost proti Aquapendente!" v; Po teh besedah se voz zopet n; premakne, in zdirja z dvojno ni hitrostjo proti označeni smeri, n; Sedaj se pa podajmo na dru- st go pozorišče. Dočini se je peljal Vampa r< proti mali vili, je sledil baron p< Danglars nekemu slugi, ki je nosil svečnik s prižganimi sve- B čarni ter ogledoval svoje poses- m tvo od vrha do tfcl. Ukazal je ir vse poslopje popolnoma očisti- pi ti. da bi z vso udobnostjo in stanu primemo sprejel druge- ta ga dne gospodično d'Armilly je a-f kakor hitro se l;o prikazal pr e- Vampovih tovariših v katakombah, ubit, ker bo povedal !" napačno geslo, katero mu je dal Vampa. Li- Vampe se je prijela mrzlična . hervoznost: kri mu je, vrela in e- motila njegov razum; njegovo >: plameče, motilo t>ko že skoro i- ni več videlo ljudi. Ta silni de- - lirium bandita je bil enak uso-depolni blaznosti, ki se poloti e človeka pred smrtjo, ki potem r-'polagoma zgine in pusti člove-s-|ka brez zavesti, ko je nastala e ločitev duše od telesa, o' Benedetto pa je s popolno | hladnokrvnostjo motril ves po-e ložaj, računal z bistroumnostjo, i- do katere točke sme iti, ne da bi se podal v nevarnost med s- Karibdo in Scilo, to je, varo-val se je, da se ne izda pred i Vampom ali pa da ga oblasti - ne bi zalotile in razkrinkale. I Pred en0 teh nevarnosti j ga - je varovalo dejstvo, da je Vam- - pa računal na to, da ga bodejo ».njegovi tovariši umorili v trenutku, ko se prikaže pri vhod'u. i katakomb, torej se Benedetto J od te strani ni ničesar bal, ker. ■ s sleparijo je Vampove prista- ■ še pridclbil za sebe. ' Kake pol ure po odhodu obeh i pevk je tudi Vampa zapustil . kolosej, se tesno zavil v svoj plalšč in se podal v hotel mav • stra Pastrinija. Takoj po svojem prihodu v ■ hotel, obišče maestra, ki ga sprejme tajno v svojem kabine- i tu. i "A, signor Luigi," zakliče Pastrini. "dolgo je že tega, od-, kar sem imel čast vas videti in i /. vami* govoriti! Che cosa!" "Želim voz z vsem potreb-, nim in z dobro postrežbo," od-J vrne Vampa. "O, mislim, da zadnji voz, ki ste ga naročili, tudi ni bil ravno preslab," vzklikne maestro. Vampa prikima. Maestro Pastrini pa nadaljuje: "Že dolgo je tega, pa kljub tenv še nisem pozabil. Voz se je od tu odpeljal /. nekim Francozom,' ki je v svoji listnici nesel neizmerno svoto denarja, katero je pol ure prej dobil splačano; od bančne tvrdke Thompson & Krench. Voz je peljal do Aquapendente, kjer so konje nakrmili ; potem se je pa v drugi smeri vrnil v Rim in se ustavil -na — — " | "Na kateri cesti?" vpraša < Vampa surovo, katerega nič kaj ni zabaval tak pogovor. "Da, to je vaša skrivnost, in 1 kočijaž mi je povedal, da zgubi 1 življenje, če mi razodene," od- \ vrne maestro PUstrini. k "iDbbro, maestro Pastrini, in t prav ustregli mi bodete, če se ne bodete brigali za stvari, ki vas v nosu ne ščegetajo." i "Sangue di Cristo!" zakliče s Pastrini; "ne vrjemite kaj ta-cega od mene! Mene vsa stvar > nič ne briga, prisegam vam. i To je čista resnica." ^ "No, vrjamem vam. Pripra- J vite mi torej voz z ravno tako zanesljivim k6čijažem kot jef bil oni, o kaaerem ste pravkar r pripovedovali." * J sAli je lahko isti voz in isti voznik ?" "Toliko bolje." , j "In kdaj ga potrebujete?" r "Takoj!" "Hudič vas vzemi, signor h Utigi, kam se vam tako mu- | di?" "Hitro, hitro!" ponavlja ^ Vampa z zapovedovalnim glasom. F "Pa mi bodete vendar dovo- I lili dve ali tri minute, da spre- r govorim z vami 0 neki zadevi, č ki je silne važnosti." t "Govorite." rV 'X'ajprvo," reče Pastrini, t "morate vedeti, da vašega pod- s poveljnika ni več k meni." g "Ah, otrpnela sem od strahu!" ^aišepeče Ijuiza vsa iz se- f" be" /'Strahu ni, vse je minilo!" odvrne Evgenija. "'n kje je mož?" vpraša Lu-i iza, ko se trese na vseh udih. 'Kateri mož?" odvrne Evgenija. "Saj sama vidiš, da jii nobenega moškega tu. Noč, sen-re in molk nas olwlajajo. — Pojdi ve!" Obe prijateljici se napotite proti stopnjicam, kjer je na vrhu še vedno sedel zvesti cice-| rone. ki prisrčno pozdravi obe pevki in jima ponudi nadaljno službo. Benedetto pa požuri svoje korake, in kmalu je dohitel Luigi Vampa. ''Ohupal sem že, da vas srečam," reče Benedetto s prisiljenim naglasom jeze. "Mislil sem da ste bili na kakem ljubezenskem sestanku, maestro!" t "Oprostite mi," šepeta Vampa, "hodil sem tu med razvalinami okoli, in najina pota so. se najbrž križala." * i "Meni se pa zdi, da se niste I posebno požurili za sestanek." < "Ravno nasprotno, z največ- < jo nepotrpežljivostjo sem ča- ; kal na to." 11. MDbbro. Iz vaših rok sem j prejel osemtisoč pijastrov, da 1 . kupim s tem naklonjenost lis- \ jaka starega barona Danglar- ? fell. Mož je vzel ves denar, sprejel vas bo v svojo hišo in po- I J itopal bo jako previdno z va- > flfni, dočini vi zamolčite svoje t pravo ime. Rad i tega se tudi lahko svojemu bivšemu znan- ! iz katakomb pokažete; nje- 1 Iftfova hči Evgenija ga bo jutri j obiskala." Bandit se strese od veselja, i |ko zacuje te besede. \ |N Benedetto pa nadaljuje: ''To-rej v tem sva na čistem. Vi po- s J vzročite, da Evgenijo odpelje- r I jo, in oprostila se bo, če bo j-plačala svoto, katero zahteva- I n,o." ^ "Dobro," odvrne Vampa, s "prav dobro. Napotim se proti ( > hiši barona. Neobhodno po-£ trebno pa je, da dobi Pepino i nekaj mojih povelj, katera mu j more izročiti Ie kaka zaupljiva , oseba." I "Res je tako." j] "Ali mu hočete vi izročiti po- n velje?" 1 s "Zakaj ne? Kje naj dobim n Pepina?" "V katakombah sv. Sebasti- \ jana," odvrne bandit. ''Ze vi- k dim, da mi ni treba imeti več skrivnosti pred vami. Torej k vam povem, da pojdite pO i ,Via Appia, da pridete do globo- v ke dupline ob levi strani ozkega ovinka. Tu je vhod v kata- p kombe." n "Toda mogoče bo tam kaka v straža, ki mi zapre pot." ; "Torej oddajte geslo, in ne- p ovirano bodete šli naprej." c "In kako se glasi geslo?" n "Al su commodo," odvrne 7 Vampa. "In povelja za Pepino?" 'Tu so" v Vrainpa izroči Benedettu za- 7 pečateno pismo. !> Benedetto se hitro odstrani P iz koloseja, dočim mu Vampa I sledi s temnim , pogledom in v mrmra: "Le hiti! Vrnil se ne boš več! Moja skrivnost ostane pokopana s teboj." DRUGO POGLAVJE. 1 Komedija. '' Čitatelj lahko ugane, da se ^ I* Benedetto ni podal proti kata- S( kombam svetega Sebastijana, kakor mu je ljuigi Vampa na- li ročil. Vampa, ta ravzpiti ban- g dit, ki je že toliko let vznemir- k jal okolico Rima, Vampa bandit, katerega so civilne oblasti same ščitile, ta Vampa je sle-1" po verjel, da bo Benedetto, p [^^»iP) pr^tg^^^CT) pr^rac^^^j pr^^^^^i p^^itri r^^^! I Velika razprodaja gramofonov. | I p y Gramofon vreden $25 ^Iff \U I sedaj samo ...... 913 1 I Pred kratkim je dospelo iz starega kraja 35 go-I vorilnih strojev ali gramofonov, in dobil'sem fe I sporočilo, da jih pride še 50, in raditega sem skle- jg ^ nil, radi velike zaloge in ne posebno dobrih raz- oi d mer znižati cene grafofonom pod t mojo lastno ceno! l| I Kdor hoče imeti dober inštrument in ne izdati ^ d mnogo denaija, ta naj kupi novi importirani stroj ^ ^ ki velja sedaj samo $15. I j Ti grafofoni so posebno trpežni, milega, čistega @f I glasu in vam bodejo gotovo v veselje. Veseli bo- || I dete vi in vaša drožina. « Imam veliko zalogo Columbia grafofonov in plošč ^ 3 v vseh jezikih. Grafofone prodajam na lahka ^ H mesečna odplačila. Pridite k meni in prepričajte ^ se ali pa pišite p« cenik. | I Vsem poštenim ljudem dam kredit. ||| FRANK CERNE, I ^ r slovenski nrar in zlatar ^ r 6033 St. Clair Avenue. . ||| IZVRftEVALNI OOBOR: Frank 'Sakser, predsednik, 82 Cortlandt fit, New York, N. Y. Upravni tajnik: Edward Kalish, 6119 St.Cl&lr Ave.., Cleveland, Ohio. Literarni tajniki: Ivan Blatnik, General Delivery, Seattle, -Wash. Rudolf Troit, 3»3 W. Central Park, New York, N. Y. John Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave., So. Minneapolis, Minn. Denar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jagru. Vplačana avota bode potrjena po blagajniku In razglašena po slovenskih listih. Istočasno naj tudi obvestijo gl. tajnika, koliko denarja so poslali. V prilog Slovenski Ligi. Ely, Minn. Ko se je sprožila ideja Slovenske Lige, nastalo je zanimanje za to prekorist-no stvar tudi v naši naselbini na - Ely. Sklican je bil javni shod, ki je bil sijajno obiskan od navdušenih rojakov. Ob tej priliki se je nabralo tudi $23.70 prostovoljnih doneskov, z namenom, da se ti doneski dopošlje-jo glavnemu »blagajniku Slov. Lige, kadar bo izvoljen. To se je točno tudi zgodilo. Pripetilo pa se je, da je tajnik Lige poročal v listih, da je bilo sprejeto samo $23, torej 70c premalo. Nekateri so vpraševali, kam je šlo ostalih 70c, vsem tem povem, da se je tukaj morala uriniti tiskarska pomota, kajti blagajnik SI. Lige je prejel polnih $23.70, toda poslal ni potrdila. Na našem shodu v Ely, je bil izvoljen tudi stalni odbor. Predsednik, tajni in blagajnik. JPisec teh vrstic je bil voljen blagajnikom, ki je tudi točno Oddal vse na svoje mesto, kar je prišlo v njegove roke. Predsednik in tajnik naše podružnice sta bila zelo navdušena za to idejo, oba sta moža svojega prepričanja in moža na svojem me strni, in vsem je bilo za to, da se nekaj stori za naš narod. Navdušenost pa je trajala pri nekaterih samo tako dolgo, dokler ni prišla komanda iz Ghi-kage, kar jasno kaže, da si pustijo nekateri komandirati ali narekovati celo zopet svoje lastno prepričanje. Žalostno je, če človek, ne more in ne sme zasledovati ono, kar mu srce in vest velevata. Vsak kdor kaj čita,' ki ima le nekaj lastnega prepričanja, in ki pozna vsaj nekoliko zgodovino narodov, mora priznati, če hoče biti odkritosrčen, da ideja Lige, pa naj bo te ali one vrsle, je nad vsem potrebna za nalš narod, pa tudi vsem drugim narodom, tem najbolj pa onim narodom, ki so zatirani od drugih. N-ga iti zopet sloga? Toda, kje je ? Kanečno, ako je kdaj naš slovenski narod poduzel kako akcijo, v dosego splošnega sporazuma. ali je to mogoče doseči? Veliko težje stvari se dogajajo v Ameriki in na ostalih delih planeta, ki se združijo in vravnajo, zatorej Slovenci, v Ameriki, vsi skupno zahtevaj-1110 složnost med nami! In to za vsako ceno, ne ozirajmo se na zasebnosti. Mi delavci smo, ki pozinamo naše vsakdanje potrebe, poznamo pa tudi moč sloge, in zato poživljamo ves slovenski proletariat, da se vsaj v gotovih točkah združi-mb. Vsak s svojo trezno pre-mišljenostjo, z osebnostmi le vstran, pa bo doseženo, kar naš narod pogreša že stoletja. Strinjamo se s člankom, priobče-nijrn v G. N. z dne 8-9 junija pdd naslovom: ">Naša naloga'', v dosego skupnega sporazuma. Kot že navedeno v zgorej omenjenem članku, naj bi vse slo-venake stranke, t j. Socijalisti- ska lUga izvolile skupno konferenco ter poslali k tej konferenci svoje glavne odbornike; kojih dolžnost naj bi bila združiti se in delovati, v dosego vsaj Ht*h ciljev, ki so v korist celemu narodu, in niso stranki nasprotni, oziroma ji ne škodujejo. Apeliramo na ostale podružnice SI. Lige naj blagovolijo to vzeti na znatnje, in naj takoj '.sporoči«! t«iniku» ozir. odboru, katerega nadaljna naloga naj bo pridobiti vse stranke za skupno konferenco. Chicago, 111. Cenjeno uredništvo: 4 "Chicago Daily Tribune" sem čital sledeče vrstice: Rome. AH Italian priests are wearing ,the tricolors in their buttonholes. They do not remove it when appearing before the pope, who is encouraging patriotism among the clergy. He hag ordered Italian flags to be hoisted on all churches and convents and on re-§ ligious institutions...... Pisano je bilo v časopisju tudi, da je sveti oče v svojem velikem domoljubju blagoslovil laško orožje ter tako očitno pokazal, da je pravi Lah in da čuti s svojim narodom. Laške zastave se morajo dvigniti na vseh cerkvah, samostanih in drugih verskih zavodih v Ita liji, tako je povelje Kristovega namestnika in nezmotljivega vladika, vrhovnega poglavarja kat. cerkve. Laški duhovniki nosijo naro dne trobojnice na svojih prsih. Rad bi pač vedel kaj k temu porečejo slovenski duhovniki, katerih večina je nemško-tur škega mišljenja. Ni dovolj, da se moramo boriti z duševnimi •siromaki, katerim je Avstrija dala tako izobrazbo, da danes ničesar ne vedo, , razven "živijo cesar", pa pridejo takozva-ni "dušni pastirji" skupno kompaniji s socijalisti ter udrihajo po zavednih rojakih, ki se organizirajo, da pomorejo svojemu narodu do boljše (bodočnosti. Zato je pa naša dolžnost, da podpiramo narodne časopise, posebno "Cl. Amerika" ter "01. Svobode", ki se neustrašeno borijo za sloven stv^j Pristopajmo k Slovenski Ligi, ki edina ima namen koristiti Slovenstvu splošno. Pri Ligi ne bo strankarstva, ne bo demo se prepirali, kaj si, soci jalist ali kaj, vsak obdrži svo je mnenje, toda vzvišeno nad vsem tem mora biti narodno prepričanje in narodna zavest, da smo mi slovenski borci za to, da dočaka naša domovina lepše dneve po tej krvavi vojni, da ne bo posledica vojne samo to, da 'bo tisoče naših sinov po bergljah okoli kazalo plehaste medalje, pač pa da se bo v prihodnje v svobodni Sloveniji storilo kar največ za naše sinove in brate, d'a jih bo demo skušali duševno dvigni ti in jim pomagati. Kadar se ustanavljajo podružnice SI. Li ge, naj pazijo rodoljubi, da pridejo značajni in trezni možje zraven, ki ne bodejo delali sramote organizaciji in slovenstvu, kakor se je to zgodilo nekje v Ely, kjer je tajnik s svojim početjem osramotil same ga sebe. To so ljudje, ki gredo tja, kamor veter piha, za splošno slovensko korist jim nič mar, samo da je njih trebuh sit, njih bližnji pa naj strada. Bratje, bodimo značajni in delujmo za narod. Ako se sami ne bodemo potrudili, drugi se tudi ne ■ bodejo za nas. Ko-hečno pozdravljam vse zavedne Slovence in Slovenke, tebi vrli list pa želim mnogo novih naročnikov.* Nazdar. Član Lige. Službo dobi dekle ta hišna opravila-Plača po dogovoru. A. Ahčln, 6218 St. Clalr ave. (64) Naprodaj motorcycle, dobro ohranjen. Poceni. 3837 St. Clair ave. (63) Naprodaj je lep motor-cycle, Pop, ig|K4, 2 "sedeža, 8. H.P. vse orodje. Samo $140. 1035 Hartley Rd. blizu E. 152 St. in Five Pbints, Coflinwood. -^-- (53) Naprodaj en dreser, 2 postelji, ($3.50, velika miza $1.50, sideboard $4.00, gugalniki in stoli po $1.00/1798 E. 55th St. (S3) t *ov( Lovsko s. podp. društvo 4 # zboruje drugo nedeljo v mesecu 6 # popoldne v J. Grdlnovl /dvorani. # « Preds. J. Grdlna. 6026 St. Clalr. * t tajnik, A. ColarlC, 1223 E. 61"8t. a a blag. A. Kra&ovec, 402 B. 166 St. * š zdravnik F. J. Kern, 6202 St. * a Clair ave. a # a aaaaaa aaaaaaaa* aa aaaaaa a SV. ALOJZIJA (Newburg) a a K. slov. kat. podp. druitvo a a a a zboruje prvo nedeljo v mesecu a a v M. Plut-ovl dvorani 3611 E. 81 a a st se a a Preda. J.' Vidmar, 3566 E. 81 St. a a 1. tajnik A. Miklavčlč 3603 E. a a 80 St. blagajnik A. Fortuna, 3593 a a E. 81st St. (1-16 a aaaaaa a« aaa aa aaaa aaaaaa Dr. CARNI0LA, 493 L. O. T. M. M. Ima svoje redne meseCne seje vsak prvi in tretji torek t mesecu v John Grdlnovl dvorani, 6026 St. Clalr ave. (Predsednica Fanny Babnlk, 1382 E. 43rd St., Tajnica Julija Brezovar H73 E. 60th St. Blag. Mary Doles, 1692 E. 27th St. (Sept. 1. 1915.) IMENIK DRUŠTVENIH URADNIKOV S. D. Z. «1. 1. "Slovenec" Cleveland, O. Predsednik A. OStir, 1168 E. 61 St. tajnik, Jos. iokalj, 6408 St. Clalr Ave. Blagaj. Fr. Osredkar, 1068 E. 68th St. Zdravnik J. M. Selttkar 6127 St. Clair Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v John Grdlnovl dvorani. 6025 St. Clalr Ave. it. 2. "Svobodomiselne tlovenke" Cleveland, Ohio. Predsed. A. Kalan, 6101 St. Clalr ave. Tajnica, Josip. Razlnger 1118 E 63 St Blag. Fanny ^Blanč, 1164 E. 58th St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje drugI Četrtek v mesecu ob 8. uri zveč. v J. Birkovl dvorani na 6006 St. Clalr ave. St. 3. "Slovan" Cleveland. O. Prede. J. Schlesinger 1177 E. 60 St Tajnik, Ad. Petrič, 1095 Addison Rd. Blag. Rud. Perdan, 5802 Prosser av*. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje VBako četrto nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v J. Birkovl dvorani na 6006 St. Clalr Ave. St. 4. Sv. Ana" Cleveland, O. Predsed. Iv. Gornik, 1075 E. 61 St. Tajnica, Gen, Supan 5422 Staunard-av Blag. Teres. Ogrinc. 6124 Glasa ave. Zdravnik J. M. Seliškar 6127 St. Clalr zboruje drugo sredo v mesecu ob 8. uri zvečer v John Grdlnovl dvorani na 6026 St. Clalr ave. Lepa front soba se odda za1 nekaj fantov. 1308 E. 55th St. DRUŠTVENI OGLASI. **«»«« *********** ****** a "SLOVENIJA" 4 * zboruje vsako prvo nedeljo v me- a a secu ob 2. url pop. v prostorih a 1 a na 3044 St. Clair Avenue a I a Preds. F. Spelko 3604 St. Clalr. a 1 « tajnik, F. Rusa, 6104 St. Clalr. a1 « blag. A. Pijellk, 1766 E. 43 St. a a Pojasnila dajejo predsednik 1 in a a tajnik. Plačuje, se |1 na mesec, a a Sprejema se osebe od 16—45 let a a Zdravnik, F. J. Kern, 6202 St. a a Clalr ave. 30. dec. 16. a ** aaaaaa aaaaaaaaaaa aaaa a Dr. "8AVA" it. 87 8. S. P. Z. a a zboruje prvo nedeljo v me- a a secu v John Grdina-tovi »dvorani a a Preds. R. Cerkvenik 1115 Nor- a a wood Rd. tajnik J. Polak, 6026. a a Glass Ave. blagajnik Anton Ma- a a lovlč, 1095 E. 64 St Društvo da- a a je $8.00 bol. podpore na teden a a ln $500.00 UBmrtnlne. Rojake Be a a vabi k obilnem pristopu. a * 1. feb. 16. a ************* ********** a 2ALOSTNE MATERE BOŽJE a a Slov. mlad. asm. podp. društvo a a zboruje tretjo nedeljo v mes. na a a 6131 St. Clalr ave. ob 2. url pop. a a Redne pevske vaje vsak torek ob a a 7.30 zveč. na 6131 St. Clalr ave .a a Preds. J. Sadar, 1113 Norwood R a a tajnik, L. Merhar, 1291 E. 54St. a a blag. M. Glavič, 6305 Glass Ave. a a Nač. F. H. Mrvar, 1361 E. 55 St. a a Natančna pojasnila daje pred- a a sednik ln talnik. (8-15) a a a aaaa aaaa aaaaaaaaaaa aaaa a MACCABEES OF THE WORLD a a No. 1288. * a zboruje vsako drugo in četrto a a nedeljo v J. Grdlnovl dvorani ob a a 9. uri dopoldne. a a Predsednik, Jos. Babnlk 1387 E. a a 60th St. blagajnik in I. tajnik J. a a E. Reberfiak, 14903 8ylvia ave. a a Colllnwood, pomožni tajnik A. a a Gačnlk, 1366 E. 39th St. Zdrav- a a nik O. H. Boulee E. 55th St. a a cor Whittler ave. Bolniki naj se a a zglasljo pri pomožnem tajniku a a A. Gačnlk. 1366 E. 39th Street, a *********************** a SV. J02EFA a a Sam. K. K. Podp. druitvo a £ zboruje četrto nedeljo v mesecu a * ob 2. uri pop. v J. Grdlnovl dvo- a a rani. — Vstopnina od 18—25 leta a * prosta, od 25—35 leta $2.00, od a a 35—40 leta $2.50. Rojaki se vabi- a a Jo k obilnemu pristopu. a j a Preds. F. Koren, 1683 E. 41 St. a * I. taj. F. KoSmerlJ, 455 E. 152 St. a * H. taj. J. Stamfel 6127 St. Clalr. a ft blag. John Germ, 1089 E. 64 St. * ft Zastopnik za zapadno stran a ft Georg Kofalt, 2038 W. 105 St. a ft Zastopnik za Newburg a a John Lekan, 3514 E. 80 St. a *************** **%*#**♦ a SRCA MARICE (staro) * a sam. iensko podporno druitvo a a zboruje vsak drugI četrtek v me- a a secu v John Grdlnpvi dvorani, a a Predsednica Frances Lausche, a a 6121 St. Clalr ave. tajnica Hele- a ft na Mali, 1101 E. 63 St. II. tajni- a ft ca Frančlfika Stupica, blagajni- a ft čarka Ana Kramar, 1101 E. 62 a ft St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. a ft Clalr ave. Sprejemajo se ženske a ft In dekleta od 16 — 46 (1.mar. 16) a *********************** ft EDINOST a ft 81. Nar. Pevsko Ped. 8. druitvo. a ft zboruje drugo nedeljo v mesecu a ft dopoldne na 3044 St. Clair ave. a ft Pevske vaje vsak torek ln četr a ft tek zveč. na 6025 St. Clair ave. a I Sprejema rojake od 16—40. leta. a ft Preds. P. Kogoj, 3904 St. Clair, a ft I. tajnik, J. Jadrič, 1426 E. 40 St. a I blag. A. Zaviriek, 3332 St. Clair, a ft Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. a ft Clalr ave. * ' (29-3-16) a aa aaaa aaaaaaaaa aaaaaa aa ft a ft SLOVEN. NAR. ČITALNICA a ft zboruje zadnji četrtek v mesecu a ft v čltalnlikth prostorih na 6029 a ft Glass Ave.. — Knjige se izposoju a ft jejo ob nedeljah od 9—11 dop. * ft ln v četrtkih zveč. od V48—9 ure a ft Preds. A. Peterlln, 1134 E. 63 St. a ft tajnik, A. Milavec 6202 St. Clalr a I blag. Iv. čebular, 1229 E. 60 St. a ft Pojasnila se dajejo ob uradnih a ft urah v čitalnici (1. jan. 16.) a aaaa aaaa aaaaaaaaa aaaaaa ft 8 lov. podporno druitvo a ft "DOSLU2ENCEV" a ft zboruje prvo nedeljo v mesecu a I ob 9 dopoldne v J. Grdlnovl dvo- a ft rani. Druitvo plačuje $8.00 te- a ft denske bolnlfike podpore. a ft Pojasnila dajejo uradniki. a I Pred. J. Jarc, 1358 Marquette St. a I tajnik J. Travnikar, 1371 E. 61 St a k blag. M. Setnlkar 6306 Glass av. a ft zdrsvnlk F. J. Kern. 6202 St. a ft Clalr ave. (1. Jan. 16.) a *********************** ft "8RCA JEZUSA" a t zboruje drugo nedeljo v mesecu a ob 1. popol. v Knausovl dvorani, a ft Sprejema člane od 16—45 leta. a ft Bolniška podpora je $6 na teden a ft $300 smrtnlne za $1.00 na mes. a I Prede. J. Pekolj 6011 Bonna st. a ft I. taj. M. Oblak, 1233 E. 60 St. a ft blag. A. Srpan 6315 Glass ave. a ft zdravniik J. M. Seliškar, 6127 St. a ft Clalr avenue. (12-15) *********************** ft SLOVENSKI SOKOL a ft telovadno In podporno druitvo a ft zboruje vsako tretjo sredo v mes. a ft na 6131 St. Clalr ave. ob 8. zveč. a fc Star. Pr. Kogoj, 3904 St. Clalr. a ft taj. F. Hudovemik, 1052 E. 62 St. a ft blag. J. Pekolj, 6011 Bonna Ave. a ft zdravnik F. J. Kern, 6202 St. a ft Clalr ave. 30. dec. 15. a *********************** fe "VRH PLANIN" a fe Sam. pevsko in podp. druitvo. a I zboruje prvo nedeljo v ' mesecu a v Dan* Btanlfcič dvorani, vogal a V Calcutta avenue In E. 160th St. a t Prede. F. Grdadolnik 444 E. 158 a k St., blagajnik Anton Ogrinc, 444 a It E. 168 St., tajnik M. F. hitlhar a t 15712 Waterloo Rd. Tel. Wood a a 187 R. (4-15) 4 aaaa aaaaaaaaaaa aaaa aaa a Sam. pod. dr. "žuiemberk." ( a Pred. Roman Maver, 4220 Supe- a a rlor ave. tajnik John Roje, 4220 a a Superior ave. Blagaj. Frank Ma- a a reSič, 4331 Buperlor ave. Zdrav, a a F. J. Kern, 6202 St. Clair ave. a a Zboruje zadnjo nedeljo v mese- a a cu ob 2. url popoldne, na 3044 a a St. Clalr ave. a a Druitvo daje $7.00 na teden a a bolniške podpore in $160.usmr- a a tnlne, plačuje se $1.00 na mesec a a march 16. a aaaa aaaa aaaaaaaaa aaaaaa a SV. JANEZA KRST. 37 J8KJ. a a zboruje tretjo nedeljo v mesecu a a v J. Grdlnovl dvorani, 6025 St. a a Clalr are. ob-1. url popoldne, a a Preds. L.J. Pire, 6119 St. Clalr a a tajnik I. Avsec, 5427'Homer a v. a a blag. A. ZakrajSek, zastopnik F. a a Millawitz 1031 E. <1 St., zdrav- « a nik J. M. Seliškar, 6127 SL Clalr a a avenue. (apr. 16.) a aaaaaa aaaa aaaaaaaaaaa aa m S«. 5. "Napredni Slovenci" Cleveland, Ohio. Predsed. Fr. Umče. 1159 E. 58 St. Taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. Blagaj. Jos. Prime, 5714 Bonna ave, Zdravnik J. Neuberger 6428 . St. Clalr Zboruje drugo nedeljo v mesecu oh 2. popoldne v L. Schwalbovl dvorani na 6131 St. Clalr ave. št. 6. "Slovenski Dom" Nottingham. Preds. L. Rehar, R.F.D.1 Euclid O. Tajnik F. Lopatič 16706 Waterloo Rd Blagaj. John Fabec, 766 E. 200 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ot 9.30 dop. pri br. John Fabec, St. 7. "Novi Dom" Cleveland, O. Predsed. Jac. Fortuna, 1204 B. 167 St, Tajnik L. Safran, 4803 St. Clalr Ave. Blagaj. J. Berkopec, 1090 E. 66 St Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dop. v J. Birkovl dvorani. št. 8. "Kras" Colllnwood, O. Predsednik J. Demšar, 1177 E. 60 St. Tajnik, Ig. Med-ved. 705 E. 160 St. Blagaj. L. Trček, 15617 Holmes ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje prvo nedeljo v mesecu ob 9.30 dopoldne v cerkveni dvorani na Holmes ave. St. B. "Glas Clevelsndaklh Delavcev" Cleveland, Ohio. Predsed. J. Menart, 14903 Sylvia ave. Tajnik, fitef. Pirnat, 1089 E. 66 St. Blag. M. tllndra, «123 St. Clalr ave. Zdravnik F. J. Ker«, 6202 St. Clalr. Zboruje tretjo nedeljo >v mesecu ob 9.30 dop. v Schwalbovl dvorani, na 6131 St. Clalr ave. St. 10. "Mir" Newburg, O. Predsed. Ig. paznik, 8117 Aetna Rd. Taj. Frank Stavec, 3727 E. 77th St. Blagaj. Tom. Miwar, 3659 E. 82 St. Zdravnik F. Kuta, 7326 Broadway. Zboruje četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Smrekarjevi dvorani. it. 11. "Danlcs" Cleveland, O. Pred; Agnes Zalokar, 899 Addison Rd. Taj; Ivana Jerian, 937 E. 76th St. Blag; Ana Blatnik, 6304 St Clalr ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje drugI torek v mesecu ob 8. zvečr v John Grdlnovl dvorani. it. 12. "Ribnica" Cleveland, O. Predsed. Fr. Vlrant, 969 Addison Rd. Tajnik Ig. Pečar, 6028 St. Clalr ave. (Blagaj. Nick Vidmar, 1145 E. 60th St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje drugi četrtek v mesecu ob 3. uri zvečer v John Grdlnovl dvorani. it. 13. "Dobrodelne Slovenke" Nottingham, Ohio. Predsed. Iv. Koprivec, P.O. Euclid, O. Taj. M. Drugovlch 15908 Keewanee Blagaj. Ang. Ivančlč, 1280 E. 168 St. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clair. Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ob 2.30 pop. pri Josip Drugovlch. it. 14 "Clevelandski Slovenci" Cleveland, Ohio. Predeed. Fr. LauriČ, 6011 GlasB ave. Tajnik John Korn, 1153 E. 60th St. Blagaj. Fr. Jerina, 6120 St. Clalr ave. Zdravnik F. J. Kern, 6202 St. Clalr. Zboruje • vsako drugo nedeljo v mese cu ob 9.30 dop. v J. Grdlnovl dvorani. it. 16. "A. M. Slomiek" Cleveland, Ohio. Predsed. Jos. MegliČ, 1397 E. 51 st St. Taj. Leopold Kušlan, 1221 E. 61st St. Blagaj. Fr. žnldaršič, 5710 Bonna ave Zdravnik J. M. Seliškar 6127 St.CJalr Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v šol. dvorani sv. Vida. it. 17. "Frsnce Preieren" Cleveland, Ohio. Predsed. A. M. Kolar, 3222 Lakeside Tajnik Jos. Stampfel, 6129 St. Clair Blagaj. A. Anilovar, 6111 St. Clalr av Zdravnik J. M. Seliškar 6127 St. Clalr Zboruje vsako prvo aredo >v mesecu ob 8. url zv. v John Grdlnovl dvorani it. 18. "Sv. Clrl In Metod" Cleveland, O. Pred. Jos. Zakrajšek, (216 SL Clalr Tajnik John Wldervol, 1153 E. 61 St. Blagaj. Ant, Baica. 1016 E. «lst St. Zdravnik J. M. Seliškar 6127 St Cladr Zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu oh 2. pop. v iol. dvorani ar. Vida. > - PRVA IN EDINA SLOV. TRGOVINA ||_, r s singer šivalnimi stroji nI ' Singer iivalni stroji, zato flMlU «53® tudi naše slovenske gos- B^^^^/lnMft lahko šiva vsake vrste ^^ggggf^ J blago, tenko aH debelo. Vsak teden pride v mojo trgovino kaka slov. gospo dlnja, ki vpra&a, če bi hotel zamenjati njen stroj s Singerjevlm. če hočete torej Imeti dober Singer šivalni stroj za hitrejše in bolj&p šivanje, pridite v mojo trgovino, kjer se lahko pomenite v < slovenskem jeziku, če nimate denarja, da bi takoj plačali, lahko odplačujete po $1.00 na mesec, ali kolikor hočete. Pri meni dobite šivalne stroje od $5.00 naprej ln vse potrebno orodje. L RUDOLF PERDAN, J --6024 ST. CLAIR AVE. — ff............................... Z TEL. PRINCETON 1S3B-L FRANK černf i ! A SLOVENSKA TRGOVINA 1 d S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMO-FONI, SREBRNINO IN ZLATNINO. j ; ' 6033 St. Clair Ave. 1 ! Kadar želite kupiti dobro uro in drugo zlatnino, Columbia grafofone, plolče v vseh jezikih, posebno Importirane slovenske plošče is stare domovine ter vse v to stroko spadajoče predmete, < 1 obrnite se zaupno na Bvojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna odplačilo. Točno popravljanje ur, zlatnine In grafofonov. Vsako blago jejamčeno. vl..............................-—jk III J. S. Jablonski, j Slovenski fotograf km St Clalr Ave. HM Irtiiway I BH Izdeluje slike za ienitbe in družinske slike, otroike ■ slike, po sajnovejii modi ln po niskih cenah. Za $3.00 I vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti I zastonj, mr VSE DELO JE GARANTIRANO, "m FARE $522 JtI>MLYW^EN t ^Jfc^CLEVELANDS figa friilpB^ BUFFALO i " ""*............ 5 g "CTTYOFERIE--» M.i.lflr.M Bi ■■ .n — *X3TY CW BUFFALO" J| K CLEVELAND-D*ay, KU/lrt to Dee. ltt-WJFFALO J B tefcsr. ■ rTafct. . •. asi* . m e s ^ M the*c IT I JOSIP I Slokven^' r 11 w VM ^grebm zavod, zaloga vjpv p pohištva, pečij in barv. /rit Kočije in avtomobili za EIMUmJmJj poroke, krste in druge msmmm Prililce- i 6108 St Clair ^ naiwkim Slovenko V za naklonjenost m podporo I Po- AT6DD6. strežba redno točna in poštena. ; CHARLES ARMBRUSTTERI MESNICA PRVE VRSTE NAJBOJJŠE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. i ____Jk -i._____________—s-ggaaM i; Hiše naprodaj. Zavarovanje proti ognju, j jI JOHN ZUUCH, 1165 Norwood Road j i'' prodajalec zemljišč in hiš. Garantira svoje delo. Izdelujem ! prepisne listine in jih notarsko potrjujem, OG-EITJ Nikar ne čakajte, da bi vam ogenj škodo napravil, ker potem | !; ni pomoči. Pridite k menu Zavarujem hiše, trgovine, pohištva* fl j| avtomobile, konje, vozove in društveno imetje proti ognju m j j j nevihti Za vse take potrebe se obrnite na gori omenjeni naslov cl.Ameritat.nMJIWPma.I9I5 > Vj \ -fiZ H; ' k' *t1 • (t- .-.•'< • ' X" - f ■ JjJiitfiJr '' jali, varali in kradli, pridružuje-jo se jim oni, ki so se na račun tega naroda oblekli, nahranili in vzgojili ter kričijo nad narodnimi delavci o izdajalcih in tujih najemnikih. Medtem pa v našo srečo pričenja spoznavati ostali svet naši ljudi in naš položaj, da bo tudi tukaj boljši in bistrejši in ne poživinčeni del naroda spoznal, kaj je prav, kaj ni prav. Velik del naroda se danes ne da več slepo vleči za nos, kajti: Slepi spregledujejo, gluhi čujejo, siromašnim pa se oznanja evangelij svdbode za naš narod: Hrvati, Slovenci in Srbi v skupni in svobodni državi! Na tisoče mislij švigne našemu Nbtranjcu v glavo. Brata si u'bil, — mu je govoril notranji glas. Hotel sem ga rešiti in privesti ga, da se bori za pravično stvar za svobido in ne za suženjstvo — je odgovarjal vojak sam sebi. Tiho joka za bratom, in nekoliko mu je odleglo, ker mu je notranji glas govoril, da se on bori na strani pravice in proti suženjstvu, da se mu bo to oprostilo...... Xe traja dolgo in vodja prednje stfraže pride k našemu vo- sta, slovensJki jezik ne sme biti uraden jezik pri sodniji. Vsak narod v Avstriji je zadovoljen* in zato je naša sveta dolžnost, da Avstriji želimp zmago, da bi še mnogo sto let lahko pljuvala na pravice slovenskega naroda. Veliki in mali. Angleški učenjak Artur E-vans je napisal v velikem Angleškem listu "Manchester Guardian" lep članek ali bolje razpravo o Jugoslovanih in Ita- nji.. Povod so mu dali glasovi, ki se v zadnjih časih javljajo v javnosti. Trdilo se je, da bodejo zavezniki, Anglija, Francija in Rusija, v slučaju zmage, dale Italiji za njeno pomoč nekatere kraje, da katerih Italija nima prav nobene pravice. Mi smo to razpravo v njenih glavnih potezah priobčili v našem listu pod naslovom "'talija in zavezniki", in nam ni treba na to izjavo še enkrat spominjati naših čitateljev, ker vemo, da so jo vsi pazno prečita- Samomor v vlaku. V osob- nem vlaku se je v vozu, kjer se nahaja stranišče ob 3. zjutraj na Rakeku z revolverjem v leve sence ustrelil neki neznan človek, star kakih 20 do 30 let. visoke tanjke postave, temnih las, brez brk. Na sebi je imel pisano sukno in ravno take hlače, višnjevo zavratnico, slamnik v katerem je bil napis: "Trieste". Pri sebi je imel škatuljo z napisom ^ega-Nazi-onale. Iz vsega tega se da sklepati, da je bil samomorilec Italijan iz Trsta, da je bil klican v vojaško slluilbo, ter je zaradi tega izvršil samomor. Ker ni imel pri sebi nikakoršnih listin, ten ni bilo najti niti na perilu niti na obleki nikakršnih napisov ali črk, se njegova identiteta ni mogla dognati. Safnomo-rilec je imel pri sebi 21 K gotovine. Truplo so prenesli v tu-kajšno mrtvašnico. Poročil se je g. Ciril Dolenec ravnatelj deželne prisilne delavnice, z gdčno Tilko Lončarjevo. hčerko posestnika in ho-teljirja ILončarja v Tržiču. "Ali si ti streljal?" -m" "Na koga?" "Na onega konja, katerega vidiš tam, kako besno dirja." Vojak* je postal jako bled, toda sicer ni bil razburjen, in mislec, da bodejo zadovoljni z njegovim odgovorom, prime zopet za puško, da jo pripravi za slučaj, da se približa drug sovražnik. Vodja straže pani sovražnik. Vodja straže pa ni zato nekoliko bolj jezno vpra- Baron Burian govori. Pač pa želimo narodno pozornost obrniti na nekaj druze-ga namreč s kakim priznavanjem in s kako dobrim poznanjem naših razmer in s kako ljubeznijo do našega naroda piše ta ugledni tujec in veliki 'učenjak. . O našem položaju, prošlosti, narodnih aspiracij govori s takim razumom, točnostjo in simpatijo, kakor da bi bil naš po rodu. odgoji in krvi, ravno kot rojeni Jugoslovan. Ta redka pojava je tem večja in lepša, ker na žalost opažamo, da je med nami več ljudi, in celo "boljših" ljudij, ki ne poznajo niti. domovine, ljudje, ki imajo vse pojme o naši preteklosti pomešane, ljudje, ki danes s silo pritiskajo naš narod v mažarsko-nemško naročje, da zdrobijo našemu narodu še iste , nicWostevilne kosti, ki so mu ostale od 'bratovščine" med Nemcem in Mažarom. In sramota teh naših ljudij je toliko večja, ker vidimo s koliko ljubeznijo do naroda se peča z našimi zadevami tujec in odličen učenjak. Enaka razprava kakor jo je napisal Artur Evans, je več vredna bolj koristna za naš narod, kot vse črčkarnje av«ttrij-skih-slovenskih laži listov, ki ne delajo druzega kot mažejo papir s cesarjem, grdijo svoj rod, in z vsako besedo kažejo, da jim je zloba pokvariti še oni mali del pameti, kar so jo kdaj imeli. Oa je svetovno časopisje začelo o nas v#zadnjih časih pisati bolj točno in bolj simpatično, je to v prvem redu zasluga Jugoslovanskega odbora, katerega člani se danes nahajajo že p0 vseh kulturnih središčih Evrope, kakor v Londonu, Parizu in Petrogradu. Ta odbor ne opusti niti ene prilike, da ne bi ostali svet poučil o naših težnjah in željah ter o naših narodnih aspiracijah. Posledice tega rodoljubnega dela se opažajo že danes, ker -nas svet bolje pozna in bolj pravično o nas sodi, zato pa je tudi dolž^ nost nas vseh, da delamo sporazumno z dotičnimi zastopniki naše prave domovine. Samo oni. katerim je domovinska ljubezen le to, da se udarjajo na prsa in kričijo, da so Slovenci, oni, ki so naučeni, da vedno sedijo na dveh stolih, ne morejo razumeti in ceniti kaj to pomeni, za svoje prepričanje in za narod doprinašat žrtve. . iMed člani Jugoslovanskega odbora so ljudje, ki so se učili celo življenje, da s -svojim delom prihranijo sebe in svoje družine, so ljudje, ki so neprestano podpirali narodne brate in sestre, da domovini kdaj kaj koristijo, in po vsem tem delu so morali bežati pred avstrijskimi špijoni in žandarji, da v pregnanstvu poslušajo kako njih očetevina propada, stariši stradajo, bratje in sestre kričijo,. njih imetek pa raztepa na vse strani. In kakšno zlo so ti ljudje naredili ? Oni niso hoteli molčati o krivicah in zločinih Nemcev in Mažarov, katere so počenjali nad našim narodom zafhtevali so svobodo našegavnaroda. In sedaj pa, prihajajo oni, ki so svo) narod rteprestano izil na konju, ko si streljal?" "I)a, nekdo je 'bil." "Ali veš kdo?" "Vem." "Torej povej kdo." "Moj starejši brat Peter, predstražnik sovražjnikov. Glejte ga, tam leži mrtev." Vodja straže zakolne potem pa odide. Cleveundska Amerika. IZHAJA V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: Za CU^Und po poiti..........................#2.60 PoMBMsn« iUrilk« po 3 coato. Dopiii brci podpiM in oMbnoitt m m i|«re|cnu|o V »h pisma, dopisi i» denar naj M 1 CLFVELANDSKA AMERIKA, 6119 ST. CLAIR AVE. N. E, _CLEVELAND. O._ i HOWARD KALI8H, Pubtlutaer R5 IL__!j0lira J PIRC, Editor. ISSUED TUESDAYS ANO FRIDAYS. wijf'..'aptatflCM — * —r h—..............■ Hi-.nI bv IS.000 Slo- ciilan« ikr«lnrr»» In ', the city of Cleveland and el«»Mier«', Ad-rr- tUfittf rat" on rc(|ur«t. » TEL. CUV. PWINCKTOM IB9 wm --1 1 -- Kotcml n* MC0af Murrh 3, 1*7». No. 53. Friday, July 2. 1915. Nedolžne žrtve. nI Mrzel jesenski dan je. Soln-ce se je skrilo za teškimi oblaki, kot da ne bi hotelo svetiti na strašne prizore vojne. kr Za grmovjem, ob dolgi blatni cesti, leži vojak na straži. Nedaltč od njega se razšir- j ja velika ravnina, preko kali tere žubori ponižen potoček. Vojak leži na trebuhu na vlaž- 1 zemlji, ves zamišljen. Z eno ijlrotco drži puško, dočim si je j $.'■* drugo podprl glavo. Bil je to sin kršne Notranjske, na pred-| straži srbske armade. Ostro je BfMlEiU da se kje ne približa ne-prijatclj, dočim so mu misli ^ letele na krasne domače kraje, ilft&mislil je na svojo ostarelo, , izipmšceno mater, in tiho je j iv*dihnil. Starejšega brata so Mili gotovo ugrabili, ne oziravši se na prošnje in solze starice, j ilci je ostala sama v zapuščeni I koeici. In huje zavre v njem ■pH, kričeča po osveti za doli movino, za potlačeni narod, za £Jn ko je tako ves zamišljen jppremišljeval, je komaj opazil, K da se je medtem približal sov-| ražni konjefiik. Bil je videti | i jako utrujen in zamišljen. Raz-I jahal je, in dočim se je konj i napajal pri potoku, se je on o-I tiral okoli, ne sluteč kake ne- j gyarnosti. V daljini se mu je I približeval še en tovariš. Naš l' vojak se trenutno nekoliko liftrese, toda kmalu se zbere. Puško prime pravilno v roke I in napne petelina, da ustreli. Toda srce nui ne da. Sliial I je, da oni, katerega hoče ubiti, govori slovensko kot on. Spre-! vidi, da so bratje, sinovi ene matere. Kri ni voda, in naš No-tranjec zopet odloži puško. Medtem se je pa prvi konje-t nik še bolj približal in nekaj bilježil v svojem zapisniku. I Naš Notranjec ga natančneje k pogleda. Naenkrat se strese in poMedi. Spoznal ga je. Bil je njegov brat Peter. I Sedaj ni vedel, kaj naj naredi. Da se ni približevat drugi vojak,tedaj bi lahko brata pozval, da pride k njeimu in se "uda", toda baš tedaj se je drugi konjenik popolnoma približal Petru kot bi mu hotel ne- I kaj povedati. Toda hoteč jia vsak način rešiti Petra in ga pripeljati k svoji četi, nameri puško na drugega vojnika, ki se je Petru približeval. Toda ravno tedaj se je Orugi konjenik tako približal njegovemu bratu, da ni mogel streljati, boječ se. da j zadene Petra. Medtem se pa Peter nekoliko pripogne, ker • mu je najbrž svinčnik padel na Nove pravice uložnikom: P« 1. julija m pravila aaia banka »pramanljo »lada£«! Obrasli m prlpfej. kapital« 1. j«a. la 1. jvL rukn* lata, tada od »*ot. ki h pataaaajoia baaka talwai kiimt« («trikt)*, m a« M* ataCak obrasti. Camlatja mt l.Jaa., l.a»r, I. Jal, I. akt, 1. Jaaaarlja. *Ca ml« nuj kal tri bmki aa bula, mi*W pl»£»l» ob—tU. Na to način lahko patagna-ta b banka danar v«ako ča-trtlatja, na da bi agubili ob rasti sa prajiao čatrtlatj*. Praj m jato godilo t C. mM. Solnce je pričelo sijati, trobente bučijo, topovi grmijo, svetlo orožje se bliska. Krog-glje žvižgajo, vse vrišči, grmi. Dve armadi ste se spoprijeli. Po kratkem, toda krvaivem boju se je sovražnik umaknil. Med mnogimi mrtvimi in ranjenimi vidimo tudi našega mladega vojaka od včerajšne straže. Sovražnikova kroglja mu je prebila prsa, in padel je poleg svojega brata. Njegov vodja se mu približa, in,ko ga opazi, tiho zajoka. Plitko jamo izkoplje In položi v njo dva rodna brata, dve nedolžni žrtvi 4th OF JULY IZLETNA VOŽNJA Niagara Falls IN Buffalo via NICKEL PLATE ROAD S3.SO semintja. Vlakit. 2**« 3 JaL la It. 4 la f »a 4. Jul. Tickat dobar aa povratak da JaL Otroci pol voiaj«. Urod M tikal«: 733 EUCLID AVE. Clmlanb Gruat Company I Euclid and Bast Ninth L Ow 107,000 Dapoaltor*. I 1. Mart Than Any Othir A m Bank In th» 8tata of M ^ Obi«. ^ Temna noc je. Na vasi je vse mirno, vsepovsod vlada nočna tihota. Nikjer se ne vidi lučice, le tam na koncu vasi, v napol podrti bajtici, nekaj odseva. Na prepereli mizi stoji sveča iz loja, na črvičevem stolu pa sedi starica, vsa onemogla od bolezni in lakote. Prava slika siromaščine. Imela je dva sina kot hrasta. Eden je ob pravem času pobegnil k Srbom, da se bori za svobodo, drugega pa so odvlekli, da sama ne ve kam. To je bilo za njo večje gorje kot je sirota mogla pretrpeti. Silne bolečine jo popadejo. Dvigne se, potem pa pade mrtva na tla s silno kletvijo: "Proklet R>a 1 Franjo Josip, Prokleta si Avstrija." Hugo Gla9er. •»• T T T T T ....... * * ~ * * t * *' * *'' t ' 1 Kako prijeten je sveži zrak. J:-------------- * V Colliawoodu in Nottitighamu ta one, ki tam živijo. Tudi vi imate priliko, da kupite svoj dem v tem delu velike ^ ga Clevelanda. Kupite lahko hišo vsake vrste, malo ali ve-;}; I i ko, plača od $300 naprej. Imamo vsakovrstne lote od $850 naprtj. Ako hočete ram napravimo hiio ntt lotu, ki ga s daj kup te ali ki ga že ■*■ imate. Pridite in oglejte si kraj za vaš novi dom. > Posebno smo priredili ta dneve 3., 4. in 5. julija, in bode naša pisarna r nedeljo, 4. julija in v pondeljek, 5. julija cel -j; dan odprta. Na razpolago bo več razprodajalcev in bodete ■* • solidno postrežem. M. F. INTIHAR, 15710-12 Waterloo Rd. t Viamita St Clair-CoIUnwoad kara in stopita 4ali an E. lMSi. V> . Tal. Cay Waad 187 R Čisteije in likanje oblek> DOBRO DELO. NIZKE CENE Moikt obleke...........$1/N> Ženske kiklje.....................80« Moikeanknj«............... $1.00 Žeiuke dolge euknje.......J1.00 Jopiči...............................80s Ženske obleke.................$100 The DAMM DRY CLEANING Čl. Cant730-W 1574 £. 55th ST. EMS084 A. /. DAMM, poslovodja. Nemški glas o vojni Znano je, da v Nemčiji in Avstriji smejo listi pisati le o-no, kar dopusti vlada. Doc i m v Franciji in Angliji' časopisje javno kritizira vlado za vsako napako, in celo rusko časopisje piše precej svobodno o položaju, pa se v niči j i in Avstriji >irijo tajne Iknjižfice itn brošure, v katerih se dokazuje, da narod ifi tako navdušen za vojno, kakor to uradni listi dokazu jej«). Kna najbolj značajnih takih brošur je ona, ki je bila tiskana v mestu Lausanne na Švicarskem. pod naslovom: Obtožba Nemca. Knjižica je izšla v javnost v Švici iz umi j i vili razlogov, a dopisnik neWyors-kega časopisa "Tribune", Gordon Smith, trdi da pisatelj knjige ni samo Nemec, pač pa celo pristen Prus, rojen od nemških starišev in vzgojen v Nemčiji in \erni ljubitelj svoje domovine kot vsak drug Nemec. Skrivno in tajno se je ta knjiga precej razširila v Nemčiji, dasiravno 50 oblasti prire- Sedaj ie prišel ugoden trenutek, hitro sproži puško, toda v istem trenutku tudi sam zakriči. V času. ko je sprožil, se je (Peter zopet dvignil, in strel iz bratove puške, namenjen drugemu, ga je pogodil v prsa, da pade na zemljo. Z desno roko se prime za rano. z levo pa za glavo in zdih-ne. Njegov tovarš, opazivsi nevarnost, zbeži na konju. ' ? - v . ^ le IfllDAilflU vas °PraTi5t|jc v kratkem času do tega krasnega — Z J KUrUNUf dari,aali katerega druzega. Kupon dobite t vsa- kem paketu. m^P^MI 8rHout Union ||h[ _ T - Kupite danes en paket in zbirajte kupone. Radi ||8|IBjB|p Scrap lobacco bodete irečUl 8-HourUoion, ker je pajboljito. bak na tfgu. Prinemte kupanc k 8-Hour Union Tobacco Company, 2330 Ontario St., CleTela^d, Ohio. Unioo made afe^aii^MjiitJsai^^ ^' lii'V" 1 1 ■ dite za njo straišen lov. Mr. Smith je obelodanil v angleškem jeziku povprečno vsebino te knjige. "Pisatelj omenjene brošure ne piše samo kot Nemec pac pa tudi misli tako. Knjiga je napisana za Nemce in ne proti Nemcem. Pisatelj je nemški liberalec. Kar on piše se ne razlikuje mnogo od pisanja nemških li-slov pred vojno. (Pisatelj trdi v svoji brošuri, da je bila ta vojna zasnovana, pripravljena in proglašena po nemški vojni stranki. Vojna je imela svoje predglasnike kakor Bernhardi, Treitschke, Frobenius in dru-gi; Pisatelj pokazuje na način, kako je vojna stranka v Nemčiji delovala na javnem mnenju, da je slednje pripravila za vojno. Pisatelj piše, kako se je ruski car prizadeval na mednarodnem zborovanju, da se neha oboroževanje, toda Nemčija in Avstrija nikakor niste hotele poslušati ter ste se obo-roževale naprej. Raditega je postala vsaka slična akcija v drugih državah Ibrez'uspesna. Ntinški pisatelj dokazuje, kako je Anglija neprestano se trudila, da v sporazumu z Nemčijo zmanjša povečanje vojne mornarice, toda berolin-ski kabinet je dosledno zavračal vsak sporazum. Zakaj? Pisatelj odgovarja, da raditega, ker se je od vseh evropskih držav samo Nemčija pripravljala na vojno. Zakaj je Nemčija iskala vojno- Država se je nahajala v brezprimerni dobi gospodarskega napredka i" blagostanja. Poznano je bilo, da je Nemčija najmočnejša država v Evropi in skoro vsakdo se je klanjal njeni volji. Neprestano je razvijala svojo moč. svoje bogastvo in vojaštvo. Nihče se ni hotel Nemčiji protiviti. To se je videlo ob času marokanske krize in ob času balkanske vojne. Toda nemška vojna stranka je hotela imeti še več. Utepli so v glavo naroda., da pomeni vojna za Nemčijo boj za osvo-bodenje, kakor je bilo to ob Napoleonovih časih. Toda za kakšno osvobodenje ? Od koga nai se Nemčija osvobodi? Na to vprašanje ne dobimo nikdar odgovora. Nadalje pravi pisatelj, ko je uvaževal vse dogodke, ki so povzročili vojno, da je Nemčija in Avstrija umor v Sarajevu razglasila kot ugodno priliko, da se začne vojna v Evropi, vojna, katero je Memčija zasnovala in katero se je do zob oborožila. Nemški pisatelj nadalje piše. da sta Nemčija in Avstrija odgovorne za ivojno. Strašno klanje trajta neprestano naprej, vsaki dan so večji kupi mrtvecev, nova opustošenja slede starim. Narodi se morajo dvigniti za mir. Toda pisatelj pravi, da mir ne sme biti tak. da bi bil v njem najmanjši kal bodoče vojne. Narodi naj j se zjedinijo, toda ne smejo biti podjarmljeni. Stalne armade naj se znižajo za toliko, kolikor je pač potrebno vojakov za vzdrževanje miru v državi. Evropa potrebuje dolgo vrsto let miru, da se popravi, da se zacelijo grozne rane, katere je prizadjala Nemčija. O tej stvari je pisal tudi mesečnik "Literary iDigest", ki je jako poznan po svoji nevtralnosti, Toda ali ni značajno, da Nemec sam prizna, da je vojno povzročila Nemčija, izvan-a po svoji stranki. "Vsi so se dvignili proti nam!" kriči Nemčija. Toda kdo je prvi začet? Oni sami. In Nemci ne morejo torej dolžiti nikogar kot same sebe. če jih doleti zasluženo pla-čillo, kajti star pregovor pravi: ' Kdor za meč prijema, bo z mečem ugonobljen''. -o- Iz ruskega vjetništva. Vojaški sodnik nadporočnik dr. Lavo 'Mastnak, kateri je bil v Przemyslu, je danes brzojavno poročal svojim staršem v Slivnico pri Celju iz Kazalinska na 'Ruskem, da je zdrav. CL Amerika, mali srpan a. 1915 HAROLD E. BMERICH. javni notar in zastopnik za zavarovalnino proti ognju. Prodaja zemljišč in lotov. Preskrbi posojila. Tel. Wood 58, Bell Eddy 3678 J. stanovanje: 16205 St. Clair ave. Collinwood Sta. Cleveland, O. Bell East 2377 W. Cuy. Central 6678 R. — (Plin in Risik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in soboto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko. in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. .. (23-46) AMERIŠKI DRŽAVLJAN. V našem uredništvu je izšla dolgo pričakovana knjiga: "Kako se postane državljan, ustava Zjed. držav, vprašanja in odgovori za prosilce ameriškega državljanstva." Ta knjiga je edino delo svoje vrste, in je bila odobrena od sodnije Zjed. držav. Cena knjigi 25^. Rojaki, sezite po njej, tudi oni, ki ste že državljani, ker marsikaj zanimivega dobite v njej. Pošiljamo tudi po pošti za isto f ceno 25* s poštnino vred. O Pouk v angleščini |n lepopis- Q { B ju potom dopisovanja. V Clev«- Q Q landu tudi s privatnim učite- C r Q Jjem. Denar, ki aa žrtvuje za aa- D r O mo izobrazbo, Je najbolje nato- D 0 ten, In ne vzame ga ne kriza ne B B vojna. Piilte za pojasnila na B . B SLOV. K. SOLA. C J B 6119 St. Clalr ave. (48)B B CLEVELAND. OHIO. B i POZOR! Rojakom v Kitzville, Minn, E in okolici naznanjamo, da je C Mr. Joe Adamich Box 65, Kitzville, Minn, naš pooblaščeni zastopnik in opravičen pobirati naročnino. ^Rojakom ga toplo priporočamo. "Clev. Amerika" National Drug Store t Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. infcl. cesic S posebnp skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45) KJE JE John JenlČ, doma it Koroške vasi. obilna ftmlhel-Stoplče, star 42 let Fred osmimi leti Ja bival nekje v Chlcagi in Calumetu. V staram kraju ima ženo ln dva otroka. In ftena bli mu tada sporočila vatne novice. V Ameriki biva 16 let. Poaebno druitva se prosijo, če kdo Članov ve, da Je pri njih druAtvu, da ae oglasijo. Kdor naznani prvi njegov pravi naslov, do* bi $5.00 nagrade. Pišite na Još. JenlČ «119 St. Clair ave. (55) Išče se služkinja v starosti do 40 let, najsibo samska ali udo-va 'brez otrok. Opravljala bi navadna hišna dela in skrbela za dva otroka. Katero veseli, naj se zglasi po 5. uri popoldne pri John Malovrh, 439 E. 158 St. Collinwood. • ($3>) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ + FRANK BRICELJ, + + 6026 St Clair Ave. + + Expresman. ♦ ♦ Prevažam pohištvo in vsa-# ♦'Icovrstne stvari. Postrež-^ ♦ ^ ha točna in zanesljiva. ♦ + Tel. Princeton 1982 L. ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ HIŠE* NAPRODAJ. za 3 druž. na E. 33 St. rent na , mes. $32.00. Cena $2700. za 3 druž. na E. 61 St. Lot 40X ( 182, cena $4200. , za 2 druž. na Norwood, $33.00. za 2 druž. na E. 63 St. $2700 za 2 druž. na E. 76 St. skoro nova, $3400, takoj, $1000, ( drugo na lahke obroke. ( za 2 druž. na E. 68 St. 8 sob, Škrljeva streha, $2700. Imam še več drugih trgov-■ skih posestev naprodaj na St. 1 Clair ave. Vprašajte pri John "VELIKA PONUDBA" Sprwi®® ^il ^iui^Pct Vttdn i®* ^ Celi kepee rrOm i «nU f ! mra^lfiP Ctii m M *»«*< fauj« S« j* m n i in Tin para, da £• ni njagar racaipt ««ti» | tao aaraJan in ad naJ£ktajUh »draTil. 4* tu I aa mara ozdraviti. Vali zdrava ilk i raeapti marajo priti r nato lakarno, kjar bodajo zdalani uIuMIm f po iolji adravaika. Imamo tadi popolno salo. 1 g« gumijevih pradmatov. toalataih potnb* Uia, dUa*. cigar i« tladkorja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St Clair Ave. I--- ■ ,_______________■______= KURJEM ZOBOZMAVNff, ! Dr. A. A. Kalbfleisch, j 6426 St Clair Ave. 1 Govori te slovensko in hrvat-I a ko. Točna postrežba, časo- j J piši na razpolago. Ženske | | strežnice. Edini zobozdravniš- ] j ki urad v1 mestu, kjer se govori j ! slovensko in hrvatsko. Uradne urei | I Od 9i30 do 11*30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 »večer ! < Telefon urada: J East 408 J. Telefon stanovanja: < Eddy 1856 M. | %>«)«CC««« JOS. ŽULIČ, 1 6301 Glass ave. ' Naznanilo. 1 Dr. A. A. Kalbfleisch, 6426 f St. Clair ave. prvi zobozdrav-1 nik med Slovenci, ki je dobro - znan po svojem izbornem delu v zobozdravništvu, in do kate- - rega imajo vsi rojaki zaupanje, fi naznanja, da tekom poleten- ,skih mesecev-njegov urad ne bo odprt ob nedeljah, pač pa ob r- ostalih, dnevih kakor navadno. rt """ . Soba se odda v najem za ene-a ga fanta, brez hrane. Vpraša se 8 r>o 6 uri zvečer na II10 H. J ^v V. " . I - _ J \ Dopisi. 1 * La Salle, 111. Tem potom uljudno naznanjam vsem čla-. 110111, kakor tndi drugim somišljenikom, da se bo vršila seja ; seja Slovenske Lige zanaprej vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol osmi uri zvečer v -Mat Kompovih prostorih. Vselej se bo sprejemalo nove člane pred (sejo in po seji. N'a seji pa smejo biti navzoči sami člani Slovenske Lige. Objednem naznanjam vsem članom in rojakom v naši naselbini in okolici, da priredi naša podružnifca Slov. Lige na nedeljo m. julija izlet z vsestransko zabavo, in sicer na navadnih, znani'h prostorih za bolnišnico. Vstopnina za mladeniče j in može: 50c, vstopnina za družino: 75c. Začetek ob 1. uri po- 1 poldne. Člani in vsi rojaki in -rojakinje so najuljudneje vabljeni na ta prvi narodno-zani- ^ mivi izlet. Zatorej še enhkrat, ne pozabite nedelje 11. julija. Z narodnim pozdravom Ivan Jerič, tajnik. Lorain, O. Cenjeno uredništvo. Posebnih novic nimam iz Loraina. Če bi bil taka klepe- < tulja kakor je Martin Železni- ■ kar iz Barbp.rtona, bi seveda ' lahko do kosti dbral vse, kar se kaže v javnem življenju, ker pa vem, da vaš časopis ne sprejema takih oslarij kot jih piše Martin Zeleznikar v "Glasilu", naj sledijo sledeee vrstice : Teta štorklja -je obiskala rojaka Ivana Kumše in mu pustila pri obisku zalo hčerko. Delo pri nas je nekoliko boljše, za koliko časa, seveda se ne ve. Martin Zeleznikar iz Barber-tona se je "skopal" dne 25. junija v "Glasilu" SNPJ napram članom Slovenske Lige in napram Liffi sploh. Ta duševna reva, ki si zna komaj hlače zapeti, in katerega še danes učijo, kako se pod nosom z robcem briše, piše v "Glasilu" SNPJ, ki bi moralo prinašati podučevalne, izobraževalne in Jednoti koristne člamke, namesto osebnih napadov, ta rGlej ga no, kaj je pa s te- 1 boj danes, Ignac, saj vendar ni- ' maš godu, ali ti je morebiti j tuačka storila ?" so kričali fantje, ker £0 dobi'i pijače. ' "Ej, nič ni, nič ne veste, boj- j si, vam bom pa jaz povedal. Jaz sem delegat, hočem -reči 1 kandidat, če Ibi me naše društ- j vo poslalo-" i "Jfe, je, res je," so odgovorili bojsi. "Slišali smo že, da ro- ( naš. Tako je prav. Naj gre naš človek, naj se pokaže." 1 "Veste kaj, bojsi, jaz sicer 1 nimam baš volje iti tja, toda me r ni je pri srcu naše društvo in Jednota, kar jaz silno lajkam, jaz bom vse popravil, kar je hudega pri Jedmoti. N*aša pravila so za nič, moramo narediti 'boljša. Lahko nas je sram sedaj. Kako moremo z društvom naprej, če so pravila for nating. Zato pa pravim: Nova pravPa moramo narediti. Le pijte, bojsi, pijte? Janez, zakaj ne piješ! Pij!.Jaz tritam." ''Le poglejte, bojsi, kakšno krivico imamo pri Jednoti. Ko eni umro, dobijo petsto za svojo kožo, drugi pa en tisoč- Ali je to pravica? Ali nismo vsi enaki? Ne. bojsi, to ni pravica. In centralizacijo imamo. A]i veste, kaj je to? Če bi imeli centralno centralizacijo vseh centralnih organov centrale, tedaj, ja, pqtem bi že bilo, toda sama centralizacija, ne, ta pa ni dovolj. Proti temu mora biti vsak-kdor je krščen na svetniika." "In !e pomislite, bojsi, koliko do, kdor ima kaj soli v glavi in mi plačujemo. Bog Ibi se nas usmilil, če bi njemu potožili. Člahi pri društvu kričijo; Preveč je za plačati, toda mi pa dobimo komando, tako je konvencija sklenila. Zato pa delajo konvencije samo vsake tri leta. Zakaj ne bi bila konvenci ja vsakih šest mesecev, da se lahko popravi, kar je slabega, takoj? Tako bi bil jaz delegat, druigih šest mesecev pa ti, Tone, in tako bi vsi po vrsti prišH za delegate, tako sem pa že deset let v društvu pa še nisem bil delegat. Razumete, deset let, pa še ne delegat! Ali je to pravica? Oni bi radi videli, da bi bili mi teleta, toda jaz jim bom pokazal. Bodo že vedeli, kdo je to Ignac Rogačar, delegat. Jaz jim bom pokazal, kako se Jednota rona! Ne bodo me kupili kot so Franceta ^nsko leto- Denite roko na desna prsa, poglejte me * in zakričite: Živijo delegat Ignac Rogačar!" "Živijo-o-o-o" so kričali vsi, da so se jim žile napele. ' Pri volitvi pa Ignac ni bil bij zvoljen. Dan pred volitvami se je Ignac Rogačar tako napil, da je ležal na smrt bolan v svojem rumu. (Poleg tega pa je dobil od svoje stare še nekaj bunk, in sumljivi rogovi so mu silili iz glave. In pri konvenciji potem se je pripetilo, da delegate niso spremenili konve^i-je iz treh let na šest mesecev, pač pa na štiri leta. Ko je Ignac Rogačar to sliša1, je stopil iz društva. Vse njegove nade, da postane delegat, so splavale po vodi. Dejal je: Hudič me bo prej vzel, predno minejo štiri leta do prihodnje konvencije. --o- Značajna izjava I ' i ' Jugoslovanski problem se rešuje tako kot napredujejo vojni dogodki. Kako se bo ta problem rešil, kako bodejo prišli' nacijonalni ideali cto uresničenja, ta vprašanja zanimajo danes vse naše narodne duhove ter so predmet splošnega interesa. Vsak izmed nas skuša, da podeli temu velikemu narodnemu problemu čim najboljšo rešitev ter da rešitev tako u-redi, da je v soglasju z vsejni narodnimi potrebami. Naši ja-1 vni delavci, državniki, politi-karji in vsa narodna inteligenca gre za tem, da pri reševanju narodnega problema upošteva najširše narodne želje. In ravno raditega, ker se trudimo, da naš narodni problem postavimo na najširšo osnovo, zato postaja ta problem bolj jed-nostaven in lahak. Reševanje tega problema je dobilo v zadnjem času gotove forme, in postalo je skoro skupno celemu našemu narodu. Brez dvoma je, da se bo ta proces izjed-načenja tako nadaljeval, da bo ob koncu vojne jugoslovansko vprašanje imelo samo eno rešitev, in sicer^najbolj obširno in najboljšo rešitev, ki bo odgovarjala vsem narod'nim potrebam. Veliki narodni geniji so že naglaševali, kako oni pojmijo reševanje jugoslovanskega vprašanja. Jugoslovansko vpra- šanje se ne more drugače rešiti kot da se upoštevajo želje vsega naroda. In vprašanje se ne more drugače rešiti, kot da pride do skupnosti in zjedin-jenja celega. jugoslovanskega naroda. , Ko je Avstrija naznanila Srbiji vojno, je govoril srbski mi-nisterski predsednik, Nikola Pašič v narodni zbornici o načinu vojne, katero vodi Stihija. Izjavil se je, cla to ni vojna samo za ohranitev srbske neodvisnosti, pač pa tudi vojna za osvoboditev onih delov jugoslovanskega plemena, ki se danes nahajajo pod tujim gospodarstvom. Ali z drugimi besedami: To je vojna za zjedin-jenje jugoslovanskih narodov. Ni preteklo dolgo časa od te izjave srbskega državnika, ko smo dobili še drugo, veliko bolj značajno. Izustil jo je srbski prestolonaslednik Aleksander, kateremu pač ni do prestola, pač pa veliko več do svobode Jugoslovanov. V pogovoru z ameriškim korešpondentom H. Woocf-om se je izjavil: Vojna, ki se je začela za ohranitev samostojnosti, postala je vojna za osvobodenje in zjedinjenje naših narodnih delov, naših bratov Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se še danes nahajajo pod avstrijskim gospod-stvom."-— Ta izjava Aleksandra ima mnogo pomena, in iz nje je takoj videti, da je stvar jako resna ter zasnovana jako dobro. Narodni voditelji, ki vodijo danes narod, so popolnoma edini v glavni točki: Popolno zjedinjenje jugoslovanskih rodov, kajti vsi hočemo eno in isto, namreč popolno rešitev narodnega vprašanja. "Mi se nadejamo, kadar nastopi mir, da bodemo imeli osnovane pravice Srbov, Slovencev in Hrvatov v neodvisni državi, ki bo obstala iz Bosne, Hercegovine, Hrvatske, Dal-cije, Slovenije, Istre in starega srbskega kraljevstva nad Donavo, kar vse drži dahes Avstrija v svojih krempljih. V tem teritoriju je 12.000.000 Jugoslovanov. In pri tem velikem na- rodtaem delu mora biti udeležen ves narod. Ves narod mora delati za svojo usodo, ves narod mora biti udeležen pri žrtvah in delu za popolno narodno svobodo. Ne bo minulo dosti časa, pa bo ta ideja postala skupna lastnina vsega naroda. Še tekom tega boja bodejo prišli vsi narodni sloji do tega prepričanja. Vsi Jugoslovani bodejo im*$li v trenutku konečnega rešenja jugoslovanskega problema en sam cilj. in volja naroda bo volja onih, ki bodejo odločevali na kongresu, ko se bo delal mir. Za sedaj je pa glavna in najbolj važna zadeva, ki se tiče narodnih elementov, da imamo vsi enake ideje, in da vsi skupaj enako trdimo. In pri teh trditvah moramo tudi vztrajati In če -bodemo tako skupno in enako delovali, tedaj ibodemo potegnili vžs narod za seboj, ki bo videl, kako so v°ditelji složni in edini pri čistih narodnih idejah. Državniki in politi-karji, katerim je poverjena naloga, da sklepajo mir, bodejo videli edin narod, in skrbeli bodejo, da rešijo vprašanje tako kakor složnemu narodu najbolj ugaja. Narodno delo za svobodo se sedaj vrši v glavnem v tej smeri., Vsi merodajni faktorji se trudijo, da ne zaidejo iz tega pota. Razni narodni odbori, aktivni državniki in voditelji naroda skrbijo, da se ideja o-hrani na tej višini. Ko vemo za vse to, tedaj Je izključen vsak strah, da bode* 1110 na potu zastali in da ne pridemo do cilja, ker narod naš ima najboljšo garancijo, da se bodejo njegove želje spolnile, in to garancijo dajejo izjave narodnih zastopnikov. Nič dvomov, nič strahu, nič bojazni, jugoslovansko vprašanje se lepo razvija. Vsaka najmanjša vlada je že poučena o gibanju Jugoslovanov. Vsak narod, ki je hotel pridobiti na-cijonalno svobodo, je moral trpeti in mnogo žrtvovati. Vztrajni in značajni so dosegli --_— „ uipeh. Bodimo tudi mi vztrajljf in značajni. .................o Nemci v Rusiji. Glasom statističnih podatkov izleta 1912.S je bilo v tem letu na Ruskem 1 milijon 800 tisoč Nemcev. ' Izmed teh jrh je prebivalo 1.720-000 v evropskih pokrajinah, 80. 000 pa v azijskih. 25.000 tNlem-cev je živelo v mestih, ostali pa na deželi. V Petrogradu je § število Nemcev znašalo ce- p lokupnega mestnega prebivalstva. Največ Nemcev je bilo 7; naseljenih v samarski guberni-ji, namreč 84%. 210.000 Nemcev je bilo zaposljenih v kme- . tijstvu in gozdarstvu-, 90.000 v raznih obrtih, 40.000 v rokodelstvu, 25.000 pa v trgovini. Ruska statistika navaja med Nemci 12.000 učiteljev, 5500 lekarnarjev, 5000 uradnikov in 3000 umetnikov. Bolgarski kralj Ferdinand — zopet sprejet v katoliško cerkev. Oficijozno glasilo Vatikana, rimski "Osservatore Romano", je prinesel poročilo, da je bolgarski kralj Ferdinand letos zopet prejel Katoliško ve-likanočno obhajilo. Kralj Ferdinand je bil svoj čas izobčen iz katoliške cerkve, ker je dal svojega sina prestolonaslednika Borisa pravoslavno krstiti. Ker je bil kralj sedaj zopet pri obhajilu, je seveda brez dvoma, da je izobčenje preklicano. Nemški listi pravijo, da ima neki nemški misijonar v Sofiji največjo zaslugo na tem. Kralj je torej katoliške vere, kraljica — rojena princezinja Reuss — protestantska, pfestolonasle-l dnik je pa pravoslaven. Bogato dedščino zapušča trgovskim sirotam praškega o-kraja te dni v Pragi umrli dro-gist František Heiner. Oporoka umrlega trgovca določa, da : se naj njegovo, skoro 500.000 , kron broječe premoženje var- J no naloži ter porabi čim bo na- ) neslo na 1.000.000 kron, za ; ustanovitev "Zavoda Františka Heinerja za trgovske sirote." MREŽNATA VRATA: $2.50 vredne, po............... $1.65 $1.75 vredne, po...............$1.25 $1,50 vredne, po................ $1.00 vredne, po................75< Travnato seme, jako fino i9< funt 'Rulberji za kompotne steklenice, ioc vredni po ........... .7^ ducat Sedeži za stole, vsake mere.....7t Pero (feder) za kletko z verižico sedaj ... /.................... 3t Dober "putty nož"..............8< STROJI ZA REZANJE TRAVE. $3.25 vredpi sedaj po..........$8.69 $3.00 vredni sedaj po...._______$2.48 MREŽNATA OKNA: 35c vredna sedaj po............aa^ 25c vredna sedaj po............18^ BLAGO IZ ALUMINIJA PO SILNO ZNI2AWIH CENAH: PRALNI KOTLI. št. 9. posebno solidni pralni kotli, cena $1.50, sedkj............98^ Št. 8. posebno solidni pralni kotli, cena $1.25, sedaj............89^ ROLLER SKATES ZA OTROKE po znižanih cenah. Sekire vredne $1.50, sedaj po.....89^ Žepni noži, 50-75-^n vredni, sedaj samo ..........................35^ Mesarski noži, 25-35-50C vredmi, sedaj po----i................ Vsi drugi noži po.................9^ Sčetice za britje 15c vredne po. ..9^ Brivske škarje, 2 vrst, 75c vredne po ........................29^ Kuhinjski noži ioc vredni po..... VRTNE CEVI ZA ŠKROPLJENJE: 50 čevljev 5ply y2 cev, $15.00 vredna sedaj ....................$3.75 5očevljev 5ply ^ cev. $6.00 vredna sedaj................ .$4.35 Cevi prej 15c čevelj, sedaj...... .nt Cevi prej 14.C čevelj, sedaj.....,. .9^ Sekirice, 25c prej, sedaj.........ia< šajtrge prej $2.25, sedaj...... .$1.69 Maritli za plin 15c vredni, sedaj.. 5 čevljev visoka lestev..,*........49^ 6 čevljev visoka lestev..........5<# GRANITNO BLAGO. Predmeti, ki so se prodajali po 75c, sedaj.......................ia< Predmeti vredni prej 25c, sedaj po.7< ELEKTRIČNE STVARI: 75c avto svrč. ...................10^ 16 sv. žarnice....................9^ Hylo žarnice. 6oc vredne, sedaj po 3a^ Električni zvonci, 40c vredni, sedaj po....................23^ ELEKTRIČNI VETRNIKI: Sedaj imate priliko, da kupite enega: Velik premikajoč sapnik, garantiran, vreden $22.50, sedaj po...$17.50 Velik, mirno stoječ sapnik, vreden $18.50, sedaj.............$14.50 Električne stvari prej po 75c, sedaj po.................... . .9^ Prav gotovo se vam splača, da vidite te stvari. $1.25 avtomatična svetilka.......79^* NAJRAZLIČNEJE ORODJE: Po cenah, kakor še nikdar poprej: iStrojmo kladivo 8*12-16-20 oz. vseh mer, po.....................47* ■Strojni rezalniki 3-4-5-6 sedaj po 3&4 Mizarske žage, prej $1.50, sedaj 98^ Posebno fina kladiva za žeblje ptej 50c, sedaj..............37^ 6 čevljev dolgo ravnilo, 35c, sedaj 23^ 15c ključavnice po................7^ Ribiško orodje po vaši lastni ceni. Vse baseball priprave 35% znižane v ceni. (Ptičje kletke eno četrtno cenejše. Noxal mazilo za pohištvo 50c vredno, sedaj po ... ........{.....a9< čistilec za medenino: 50c vreden, sedaj po.........^..29^ 40c vreden sedaj po.............I9< 25c vreden sedaj po............14c 15c vreden sedaj po..............9< ioc vreden sedaj po..............7< Poštne boxe.^k^j vredne s ključem in ključajvnico.;.................37# A. AURBACH, 5508-10 ST. CLAIR AVE. BUZU EAST 55. CESTE. ■ dobite priliko, da kupite fino železnino in orodje, hišno opravo, električne stvari in drugo po resnici znižanih cenah? A. AURBACH, 5508-10 St Pair Ave, vogal E. 55th Street ■ 3 ■ ima splošno veliko razprodajo sezonskega blaga, razprodaja se je pričela v torek, 29. junija ob 10. IN SE NADALJUJE SAMO ZA DESET DNIJ. Enake prilike ne dobite nikdar več, da nakupite blago, ki ga bas sedaj potrebujete. Ne stojte in pomisjjajte, da vas mi varamo Pridite k nam in prepričajte se o resnici naših besed. Spodaj je označenih nekaj cen, da dobite pojem, koliko si prihranite. Cl. Amerika, mali srpan a. 1915 Kako bodo Nemci osvojili Ameriko leta 1921. (iPise Jam. E. Langs t on.) Nemci so naložili Bostonu tristo milijonov d'olarjev vojnega davka, in sicer bi morali Bostončani plačati vsak dan tri milijone. Dbe 4. julija je šel oddelek Nemcev proti veliki banki, da preskrbi za plačilo. Vrata k blagajni so bila zaprta, in ker se ni nihče odzval, so Ntemci vrata ulomili. Tu padel strel, in prvi nemški vojak, ki prestopi prag se mrtev zvrne na tla. Nemci so potem skupno sprožili, in ko se je dim razkadil, opazijo nekega bostonskega bankirja, ki drži v rokah puško svojega očeta Se iz meščanske vojne. Smrtno sovraštvo je videti zapisano v njegovih umirajočih očeh; Popolnoma sam je ta junaški Amerikanec čakal v svoji privatni pisarni cele nemške armade, pripravljen, da umre za svoje pravice in svojo svobodo. Stal sem z grofom Zeppeli-noiH pri vratih krasne palače Mrs. John L. Gardner, ko je prišla novica o strašnem zločinu na morju v Boston. Nemški submarin 0-68, ki je pljul ob obrežju države Maine, je potopil ameriško ladijo Manhattan* največjo potniiko ladijo na svetu, ko je hitela proti Bar Harbor pristanišču, kamor je bila namenjena s priprostimi potniki, ki sploh niso bili udeleženi v boju. Osemindvajset-sto in triindvajset moških, ženskih in otrok je potonilo na tej ladiji. Nemci niso dali nobenega svarila, predno so potopili ladijo. Nikomur se ni dala prilika, da se reši, dasiravno je bilo na krovu stotine otrok, žensk in nevtralnih potnikov. Nesreča je bila enaka strašni katastrofi parnika Lusitania, katerega so Nemci torpedirali leta 1915, le s to razliko, da je fiwlo na "Manhatanu" še enkrat toliko žrtev. Ameriški kapitan in vse moštvo je potonilo zajedno s potniki. 4 Utis tega groznega zločina v Bostonu je bil silen. Nemški častniki in vojaštvo se je veselilo, da se je Nemcem posrečilo potopiti krasno ameriško ladijo s tolikimi človeškimi žrtvami. Toliko silneje pa je prizadela katastrofa ameriške državljane v Bostona Bivši župan mesta, njegov sin, guverner in več drugih uradnikov je bilo med potopljenimi. Do o-čitnega upora sicer ni prišlo, kajti nemška pest je teško počivala nad mestom, in nihče se ni drznil dvigniti nad strašne 1 bijalce. In to so Nemci tudi nameravali. Kajti nemški general von Kluck, ki je dal 2. julija, 1915, po okupaciji Bostona, sledeče sporočilo za moj časopis, katerega sem zastopal: "Kdor hoče vojno hitro končati, mora naložiti ljudstvu kolikor mogoče veliko bremen. V moderni vojni mora biti slab sovražnik, kakor je Belgija ali Nova Anglija, ki je še-veliko slabša kot je bila Belgija leta 11914, hipoma uničena. Le pomislite na krvoprelitje, ki bi vladalo v Connecticutu .in Massachusetts, da nismo s strašno in grt)zno silo vse potlačili pred seboj! Države Nove Anglije so malo trpele, in ne bo dolgo časa, pa bo zopet vse v redu.'' In v resnici, tekom enega tedna se je v Bostonu začelo zopet normalno življenje. Trgo*-vine so se odprle, tovarne so delale, gledališča so bila polna. Posebno gledališča s premikajočimi slikami, kjer je bila Mary Pickford kot heroina, Charley Chaplin pa humorist. Nemški častniki so imeli dovolj zabave v pridobljenem mestu. Kar se tiče prometa v pristanišču, so ladije prihajale in odhajale, le s to Fazliko, da so se mudile v pristanišču nemške bojne ladije z nemškimi zastavami. 'Medtem sem dobil naročilo od mojega lista, da se pridru- žim arhiadi generala Wooda, ki je prekoračil reko Delaware in prišel v Pennsylvanijo. Tu se je obupno boril z mnogo večjo armado generala Hin-denburga. Dan pozneje, ko sem dospel k ameriški armadi, sem zvedel, da je prišel v Ameriko lord Kitchener, da je navzoč pri raznih bojih. Bil sem toliko srečen, da sem lahko prišel k njemu in se z njim pogovarjal o nemški okupaciji. "Zjetlinjene države so na istem mestu kot bi bila Anglija leta 1914, če ne bi imela močnega brodovja," -je rekel lord Kitchener. ''Kako to?" "Če bi nemška armada napadla Anglijo leta 1914," je odgovoril vojaški zvedenec Kitchener, ''.tedaj danes ne bi bilo več Anglije. Angleško ibrodov-je je rešilo Anglijo. In kljub brodovju smo imeli teške čase. Potrebovali smo vsega — častnike, može, uniforme, stre-ljivo, topove, konje, sedla, vsega. prav vsega nam je bilo potrebno. Imeli smo samo bro-dovje." Čuden sijaj se pojavi naenkrat na obrazu Kitchenerja, ko resno pristavi: "In še več kot to. Leta 1914 je bila Nemčija silno pripravljena, toda kar ji je največ koristilo, je bila nemška narodna zavest. X'emcija je bila sicer na napačni poti, toda zaupala je sama sebi. Te narodne zavesti nismo imeli v Angliji, 111 te narodne zavesti nimate v Ameriki. Nemške mase, vsi do zadnjega moža, ženske in otroci, vsi so bili pripravljeni, da dajo zadnji vinar, zadnji kos knuha za svoje cesarstvo. V Angliji pa je bilo več sebičnosti in egoizma. Imeli smo delavske nemire, štrajke, problem pijače; in ko-nečno, kot je znano, smo bili prisiljeni, leta 1916, upeljati prisilno vojaško dolžnost. In ravno tako se bo zgodilo v Ameriki." "Ali niste prepričani, da bodejo Zjedinjene države koneč-no zmagale?" 1 Lord Kitchener se je obotavljal z odgovorom. Ne vem. Nemčija je zasedla New York in Boston, in koraka sedaj proti Philadelphiji. Ive pomislite, kaj to pomeni. New York je trgovsko središče vsega ameriškega naroda. Teško si je misliti Zjedinjene države brez New Yorka". "Toda Amerikanci si bodejo N\m York zopet osvojili, to je splošno mnenje povsod." "Toda kako? Kdaj? Resnica je, da zapadno od Allegheny gor stanuje osemdeset milijonov ljudij, in nekega dne bi moral njih patrijotizem, njih narodni duh premagati ošabnega Nemca. Toda ogromno delo b0 te. Patrijotizem sam še ne zadostuje. Bogastvo tudi ne zadostuje. Denar he naredi vsega. Če bi Amerika mogla rabiti svoje bogastvo in neizmerne zaklade, tedaj bi Nemce prepodila teko enega tedna ko so se izkrcali ,pri Long Islandu. Toda tedaj to ni bilo mogoče. Prej bi lahko pri' čakovali, da zlat rudnik v Ala-ski poniort paniko na Wall St. Toda vrnimo se k vojnim dogodkom. Dne n-8. junija proti večeru so ameriški zrakoplovci sporočili, da je močna četa nemške infanterije, artilerije in konjenice zasedla mesto B indent own v New Jersey, in d;t ■>o se nemške čete že začele pripravljati, da zgradijo most preko reke 'Delaware. Vse je a zalo, da namerava Hinden-biirg prekoračiti reko Delawa-e prav na onem mestu, kjer jo «.■ prekoračil George Washington, v historičnem letu 1776 General Wood je hitel s svr\o artilerijo, da- napade sovražnika pri poskusu priti preko rele. Podpirale so ga štiri top-ničarke iz Philadelphije, ki ^o se nahajale v reki Iblizil omenjenega mesta. Kmalu sb začele padati goste kroglje na sovražnikovo pozicijo. Nemci so živahno odgovarjali, in noč se je naredila iprej, predno je bi! boj odločen. Vsi smo pričakovali. se-vname drugega dne krvava bitka za gospodstvo reke. Nihče ni mislil, da nam je Hindenburg nastavil le spretno past, da bi nas ujel. j -o- Italija in Dalmacija V uglednem londonskem listu "The Nation" je dne 29. maja izšel članek, katerega je spisal poznani prijatelj Slovanov, R. W. Seton Watson, in na ta članek bi radi opozorili naše čitatelje. Že enkrat prej smo omenili v našem listu o članku znamenitega angleškega pisatelja Ar-tur Evansa, ki ni samo pisatelj, pač pa toKli priznan učenjak v Angliji, ki vsako stvar prej dobro preuči, * preJdno napiše o njej kako razpravo. Pričakovati je bilo, da bo ta članek izval občno pozornost in dal angleškemu narodu priliko, da se še \jolj pouči o naših razmerah in da se pridobi za naše narodne težnje, katerih cilj je: osvobo-denje jugoslovanskih krajev in narodov. ( % Ne smemo in ne moremo pričakovati in zahtevati, da bodejo naše težnje našle popolno in vsestransko razumljevanje in odobravanje, posebno ker vemo, da se nahajajo tudi med našim narodom ljudje, ki delajo1 z vsemi silami na to, da naš narod se nadalje v sužnjo-sti obdrže: toda če se upljivna javnost požene za glavni del naših teženj, smo s tem že mnogo pridobili. To je bilo potrebno za uvod članka R. W. Seton-Watsona. ki se glasi: ] "Cenjeni urednik: V vašem listu ste na kratko omenili članek Artur Evansa, ki je izšel v "Manchester Guardian" in se je tikal tajnega dogovora med Itaiijo in Anglijo. Kot olajševalna okolnost je bilo v onem članku omenjeno, da je bila tudi Srbija obveščena o tem tajnem razgovoru«. Brez obzira na to, ali je 'bila Srbija obveščena ali ne, pa zgleda pogodba tako kpt bi Srbija ne ime|a popolnoma ničesar zraven, in da pogodba tako spisana, da se bo žrtvoval velik del Jugoslovanov popolnoma tuji vladi. To se najbolje vidi iz, besedila ''Laške Zelene Knjige". Glasom uradnih poročil in izjav v tej knjigi je Italija prvotno zahtevala od Avstrije za ceno svojega miru, nekatere dalmatinske otoke, (Vis, Hvar, Korčulo in Mljet) dočim je Italija tedaj, ko je obljubila zaveznikom pomoč, svoje zahteve povišala in zahtevala za sebe kopno zemljo in otočje severne iDalmacije, med njimi tudi mesta Šibenik in Zader. In znamenja kažejo, da so zavezniki v načelu pristali na te zahteve. Po tem načrtu (bi pol milijona Hrvatov, Srbov in Slovencev v Dalmaciji, Istri in Goriški padlo iz roke ene tuje vlade v roko druge tuje vlade, ki ni nič manj pogibljena' za interese jugoslovanskih narodov kot prvotna vlada. Če se to zgodi, bi se samo razširil jez in povečalo sovraštvo med latinskim in slovanskim narodom. in nadaljevala bi se ona zloglasna politika, ki je bila toliko let deviza avstrijske vlade: Razdeli in vladaj! —Če btTtalija v resnicidobila ono, kar išče, tedaj se ne bi samo Hrvatska ločila od Dalmacije, pač pa bi dobila popolno premoč nad samo Hrvatsko, kajti če ima Italija v svoji oblasti otoke, ima v rokah ključe hrvatskega primorja, posebno do Reke, kjer je glavni izhod iz Hrvatske na prosto morje. Danes se ne govori več in ne dela za to, da dobi Srbija kak izhod na prosto morje, danes je edino rešitev jugoslovanskega 'vprašanja v tem. da s,e zjedini in osvobodi Slovence, Hrvata in Srbe. Vsaka druga rešitev tega vprašanja bi nosila v sebi kal nemira in bodočih vojsk. Seveda se nudi danes še sto prilik, da bodejo državniki, ki odločujejo o usodi Italije, svoj položaj še ob pravem času sprevideli in da bodejo ti državniki, upoštevajoč narodne principe, iskali 'prijatelja*va * Srbijo, tako, da bo laški narod zjedmjen v okvirju svojih mej, a Jugoslovanom se pripusti, da se osvobodijo in zjedinijo. Da pa razumemo italijanski položaj, moramo seveda priznati,. da so Italijani pkupirali gotove slovenske kraje, to pa raditega, ker Italijani hočejo, da imajo nekaj v rokah za čas, ko se bo sklepalo o miru, tako da bodejo imeli priliko tirjati nekaj druzega kot za plačilo za ono, kar držijo v rokah. Toda naj bo - to kakor-koli dolžnost je vsakega pravega in poštenega državnika, da začasno opozori Italijo, da ne naredi onih grehov in napak, katere je naredila Avstrija, in ki so Avstrijo pripeljali do tega, kar je danes. Med grehe Avstrije spada tudi ta, da je dane« povišala Slovence, da potlači Hrvate, jutri pa je dvigala Hrvate, da je potlačila Slovence. Na ta način se tolmačijo tudi glasovi o trializmu, ki so prišli iz Dunaja, namreč, da se Avstrija razdeli na tri dele: Avstrija, Ogrska in Hrvatska. Na ta način bi se dalo Hrvatom nekaj pravic, Srbi in Slovenci bi pa ostali v isti sužnjosti kot prej. To nima nobenega pomena in je nov udarec Jugoslovanom. Zatorej je najbolje o tem vprašati narodno voljo, in nima dvoma, da če se narodu pusti odločiti o tej stvari, da bi bil za zj edin j en je, kakor trdijo tudi najboljši jugoslovanski možje, ki so sedaj v Londonu, in kjer se deluje za osvo-bodenje Srbov, Hrvatov in Slo vencev. Sporazum med Italijo, Jugoslavijo in RumUnijo bi bilo edino trajno reševanje balkanskega vprašanja, in samo na tej podlagi se bo dal Balkan postaviti na trdno in zdravo gospodarsko podlago. V slučaju pa, da Dalmacija, ali sploh kak jugoslovanski •kraj pripade Italiji, je tak sporazum nemogoč. * # ♦ K temu članku Watsona, je urednik lista "The Nation" pridal še sledečo opazko: Italijanski narod ima za seboj zgodovino. ki spričuje, da je laški narod rU I lil le na ta način svojo samostalnost, da ni drugim narodom delal krivice. Zato se tudi mi skladamo z g. Watso->nom, da se bo le tedaj mir na- redil, če se urede države po na-eijonalnrh principih. Za nas so to tešilne in upanja polne besede. o—-— jPbpeževa garda. Kakor znano, ima papež svojo posebno plemiško gardo, pri kateri "služijo" aristokratje klerikalnega mišljenja. Ti gardisti so seveda italijanski državljani in dolžni službovati v italijanski armadi. Toda vlada v Rimu je sedaj vse te gardiste oprostila od vojaškega službovanja, kakor je storila tudi švicarska vlada s tistimi Švicarji, ki služijo kot vojaki pri papežu. Recitiranje svetega pisma v sinagogi. Židovska občina v Charlottenburgu je hotela prirediti pobožnim židovskim dušam posebni užitek. Povabila je znano nemško igralko z Reinhartovega gledališča, He-dvi'ko Wangelowo, da recitira v šarlotenburški sinagogi posebno krasna mesta iz starega zakona. — Recitacijski večer se je pričel db velikanski udeležbi pobožnih Židov, ki so strašno strmeli, ko je pričela Wangelova čitati iz — novega zakona. V sinagogi je nastal nemir, oglasili so se protesti in klici ogorčenja, toda Wangelova je le prenehala čitati sv. pismo, da prične pravcato pridigo, v kateri je pozivala Žide, da se spreobrnejo in pokristjanijo. Ogorčenje je naraščalo, ljudje so zapuščali sinagogo, Wangelova pa je pridigala s povzdig-njenim glasom naprej. Končno se je spomnil nekdo na orgije ter je zaigral propovednici nekaj krepkih koralov v fff. To je pomagalo. — Wangelovo so naznanili sodišču« radi motenja vere. IDueeči klorovi plini. Iz Pariza poročajo: Listi priobčujejo daljša poročila očividcev o zadnjem nemškem sredstvu, neke vrste strupenega plina, ki ga spuščajo Nemci proti francoskim pozicijam. Francozi so opazili, da se v nemških strelskih jarkih pripravlja nekaj posebnega. V strelskih jarkih so napravili Nemci posebne odprtine. Nemci so počakali na ugoden veter ter so potem iz posebnih posod z močnim pritiskom spuščali pline. Ti plini so bili kakor se je dognalo, klorovi plini. Francoski vojaki ,so videli z začudenjem se valiti proti sebi gost črnkast dim, medtem - BM,«'.< ■■-.'i*'tf < . . ; ki.. . ...i ko so Nemci izrabili zmedo Francozov, zapustili strelske jarke, medtem ko je artilerija z vso silo obstreljevala francoske pozicije. Najsprednejši nemški vojaki so pokrili svoj obraz z nekako masko, ki jim je omogočala prekoračiti /brez ovir nevaren pas plinov. — Celotno francosko časopisje razpravlja o tej porabi strupenih plinov pri nemjlki armadi, ter trdi, da se mora samo tem plinom pripisovati, da so se zavezniki umaknili. Zaveznikom pa se je pozneje posrečilo zopet pridobiti izgubljene pozicije, tako da Nemci niso imeli nobenega uspeha. Uporaba takih sredstev je nov dokaz za barbarsko bojevanje Nemcev. Razven tega je v protislovju z vsemi pravili vojevanja in je, kakor trdi "Agence Havas'\ po določilih konference v Haagu, ki so se odobrili tako na Dunaju kakor v Berolinu, direktno prepovedano. Čedno stanovanje, 3 sobe, se da v najem. 6117 St. Clair ave. WJ snažno in mir-no stanovanje, < hrano vred. 1223 E- 61 St.____ ■........ ■■ 1. ■ . . --.-' fAHVALA. Dr. Fr. Prešeren, št. 17. SEXZ se uljudino zahvaljuje slavne* mu občinstvu za obilen obisk javnega izleta, katerega je dr,« priredilo 27. junija v Euclid. Vjj prvi vrsti se moramo zahvaliti članicam dr. Napredne Slovenke SN'PJ, ki so nam tako blagohotne pripomogle k sijajnemu uspehu. 'J Dr. France Prešeren, ZAHVALA. , "Spodaj podpisano društvo se iskreno zahvaljuje članicam dr. Carniola Hive, ^93 ki so blagohotno postregle članom društva pri slavnostnem sprejemu novih članov 18. junija. Objed-nem se dr. zahvaljuje g. Josip ^eletu.za uslugo katero je ska-zal gl. predsedniku. Zahvaljujemo se tudi John Grdini za brezplačno dvorano. Dr. Carniola, ,1288 KOTM A. pačnik ta^iik. ira*** i ■nn^n^P Samo dva BHhHL ^ vašo veliko korist B je, da pregledate obleke, katere toliko ■ tisoč mož kupuje. Obleke, ki to fi pri-JJ^B I ljubile tisočim in tisočim ljudem, morajo 1 IKfiJIj biti nenavadne vrednosti in kvalitete. ■0 mm K niuno t""*'1'' bi silili te obleke WMW 0 ljudem - dajali niimo nobenih znamk, daril ali W9 WmM razpredaj - vedno ena cen« tem oblekam. ■ ■Ka Te obleke izdelujemo sami v naii tovarni ie petintrideset let, in jih lahko kupite v natih lastnih prodajalnah za ceno $10.00 If V sobotah adprta do 10. avatar. v nI The Richman Bros. Co. PRED ČETRTIM JULIJEM Pripravite se za Četrti julij kot smo mi pripravljeni za vas. Pripravite se za počitnice, da jih bodete veseli. Obleka, športno blago. — Ta velikanska trgovina je pripravljena kot vedno v vseh svojih 82 oddelkih. Trpežni ženski klobuki. /Se ne more strgati, se lahko zvije in nosi v žepu. Za na deželo, ribji lov, tennis ali avtomobil — za vse prilike. Naprodaj: M'illinery Dept. 2. nadstr. AQf* in posefma cena v soboto....................^^^ Nizke čevlje $2.50 250 vzorcev W hite Sea Island beli nizki čevlji s Cuban Louis petami, fini podplati. Naprodaj v oddelku ®5fl za čevlje, II. nadstropje za................