M Snopič 10-11. — V Gorici, 30. novembra 1895. — Cena 40 kr. Cena naročnikom za 12 snopičev: 1 gld. 80 kr. injižnica za mladino. N >v USTANOVILA »ZAVEZA SLOVENSKIH UČITELJSKIH DRUŠTEV". Izdajatelj in odgovorni urednik Andrej Gabršček. v GORICI. Tisk. in zal. ,,Goriška tiskarna 41 A. Gabršček, )\ntona, Jvlartina 5^ om šeka SPISI, ZBRANI ZA MLADINO. Urejuje in izdaja Slomšekov odsek,.Zaveze slovenskih učiteljskih društev". I. 2 . Snopič za višjo stopnjo. Zbral in uredil Dr. JANKO BEZJAK. V GORICI. Tisk in zal. ..Goriška tiskarna" A. Gabršček. 1895 . vgplajše reči ni na svetu, nego je lepa pesem. Milo poje mati, ki ziblje svoje dete; med pesmijo dete mehko zaspi. S petjem si otroci delajo kratek čas; ne vedo za revščino tega sveta. Dobre volje si kmetič žvižga in poje, orač na polji, kosec na travniku. V pesmih ne čuti težavnega dela. Prepeva si rokodelec med svojim orodjem in delo mu teče izpod rok gladko, kakor vesela pesem iz srca. Pevaje gredo srčni vojščaki nad sovražnika v boj : v pesmih jim raste srce. V samoti si poje po¬ potnik, da ga ni strah; poje jetnik v zaporu, bolnik na postelji svoje dolge noči ter si žalosten sirotej vedri kalno srce. V svetih pesmih se vali molitev pobožnih kristjanov k nebesom; zdaj kipi v lepi pro¬ cesiji pobožnega petja srce. Ni gostije, ni sedmine, ni poštene družine, kjer bi ne bilo čedne pesmi. — In tako je prav; saj tudi ptičica poje, kaj bi človek ne pel! Pesmi le tamo slišati ni, Kjer ni poštenih ljudi. Če sveto prepevaš, skušnjava beži, In angelj varh tebe posluša : Nesramnega petja se škrat veseli, In angelj varh tebe zapuša.*) 5lomšek. j Zapuša — zapušča. L iog in nebesa. ✓N - . / ■ vš ; . / 1. Hvaljen bodi Jezus Kristus! 'iv 1. Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Hvaljen bodi večni Bog ! Tam v nebesih, tu na zemlji Naj Te hvali vse okrog ! Tvoja roka je vstvarila Morje, zemljo in nebo, Modro vse je naredila: Tebi naj bi v čast bilo ! Naj Te hvali in časti, Kar na svet se porodi. 2 . Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Hvaljen bodi naš Gospod ! Po vesoljnem naj Te sveti Hvali ves človeški rod ! l — 10 — Adam je nebesa zgubil, Adam pekel nam odprl; Ti si nas toliko ljubil, Da si križan za-nas vmrl ! Naj Te hvali in časti, Kar se križa veseli! . 3 . Hvaljen bodi Jezus Kristus ! Hvaljen Izveličar naš ! Hvalimo Te vsi kristjani, Ki nam svojo milost daš ! Tebi hočemo služiti, Hvaliti Te noč in dan, Daj le med ovčice priti Nekdaj nam na desno stran Vse nas vzemi v sveti raj, Hvalit Tebe vekomaj! e_ s - 2. Umrljivost. vj/ /IN 1 . Sog Ti vsemogočni, večni! Ti zavetje naše si; Od zaroda do zaroda Tvoja roka vse živi. 2. Predli o so gore molele, Predno se je svet začel, Z roko si neskončno modro Bog vse večnosti objel. 3 . Truplo iz zemlje si vstvaril, V prah ga spet izpremeniš : «Prah si bil in prah spet bodeš !» To Ti njemu govoriš. l — 12 - 4 . Tisoč let — to pred Teboj je, Kar je nam le j eden dan ! Kakor ure jedne noči, Čas življenja dokončan ! 5 . Kakor mine kratko spanje, Kedar truden človek spi, Kakor- senca, naglo gine I število naših dni. 6 . Kakor voda, hitro teče Našega življenja čas, Kakor kaplja z veje kane, Vtrga se, ko tenek las. 7 . V jutru lepa roža cvete, Trava čedno zeleni, Zvečer pa za ostro koso Posušena že leži. — 13 — 8 , Vsemogočni samo migneš, In že po človeku je ; Rečeš samo, in že v hišo Večnosti neskončne gre. 9 . Djanja naša boš presodil In pogledal grehe vse ; Tebi skrito in očito, Vse natenko znano je. 10 . Da bi človek ne pozabil Kaj ga čaka nekdaj tam ! Tam kjer dobrim bo in grešnim Bog pravico storil nam ! n. Bog! dni našega življenja Modro šteti uči nas, Da ne bomo zamudili Kratki zveličanski čas ! 'IN 3. Psalm 129. 1. Iz globine se glasim, K Tebi, o Gospod ! kričim : Vpitja mi usliši glas, Sem obrni svoj obraz ! 2 . Grehe če boš naše bral, Kdo, Gospod! bo obveljal? — Usmiljenje Tvoje le Potolaži mene še. 3 . Duša moja hrepeni, K Tebi priti poželi; Vsak dan upam, vsako noč Trdno v Tvojo le pomoč. — 15 — 4 . Oče si usmiljenja, Smrti nočeš grešnika: Grehov meni boš, o Bog! Veliki izbrisal dolg. 5 . Bog jim večni pokoj daj, Večna luč jim sveti naj ! V miru naj počivajo, Sveti raj uživajo ! ■A 1 ' XXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXX a. •—^ • urni i, .... .. . . ~^| ^X>Q ' ^%wT ^XjjJ 8. Jagode in otroci. VJ/ *•»•» 1. Mako prijazno je v logu zelenem ! Tako veselo ni v hramu nobenem : Solnce skoz veje košate svetli, Zemlja pa jagod rudečih diši. Lepe, ko pisanke, vse so rudeče, Polne, debele, ko rož’ce duhteče. Kako prijetno je jagode brati, A še prijetnejše zrele zobati! 2 . Naše ve ljubice, kdo vas je vstvaril? Kdo vam lepoto duha je podaril ? Kdo vas polival je, kdo vas oplel ? Kdo vas pokrival, mrazu je otel ? — 30 — Oče nebeški je jagode vsadil, Dišati žlahtno jih On je navadil : Naj bi učile nas Njega ljubiti, Naj bi vabile nas Boga hvaliti! 3 . Urno jih trgajmo, jagode drage, Hitro nabirajmo polne bisage, Pa ne pozabimo, kdo nam jih da Ljubega hvalimo za-nje Boga ! Tako spet jagode bodo zorile, Ljubice srce nam oveselile ; Jagode bomo rudeče spet brali, Bogu veseli pa hvalo dajali. 9. Jutrnica. 1 . Mola ! hola ! fantje vstajajte ! Vstajajte dekliči in žene ! Lepo, mlado jutro vas budi, S cerkve jutrnico že zvoni. 2. Glejte ! slovo jemlje temna noč, V bege že se spušča njena moč Proti jutru jasno se svetli, Črna noč nam beli dan rodi. 3 . Ptičice pod nebom letajo, Nizko po drevesih sedajo ; Pesem jutrno že žvrgole, Nam pa dobro jutro vsem žele. — 32 4 . Rožice po polji tam ras to, V rosi jutrni se vmivijejo ; Solnčice ogreva jih lepo, Da bi jutro krasile ljubo. 5 . Ribice po vodi plavajo, V mladem jutru se sprehajajo Kvišku povzdigujejo glave, Kakor da bi nas pozdravljale. 6 . Kako ljubeznivo jutro je ! — Lepše bo v nebesih tamkaj še Večno jutrnlco tam pojo, Kjer noči nobene več ne bo. 7 . Kedar bo vesoljni svet razdjan, Kedar pride strašni sodnji dan, Angeljci na sodbo nas vzbude, Jutrnico sodnjo nam poje. — 33 — 8 . Daj nam danes Bog! svojo pomoč, Ki si nas obvaroval to noč ! Dober dan nam danes Oče! daj, Nekdaj pa po smrti sveti raj ! 3 10. Večerno solnce. 1. Pečemo solnce že zahaja In nateguje senco gaja; Že skriva se nam za goro In jemlje zdaj od nas slovo. 2. Svoj pot je solnce obhodilo In svoje delo dopolnilo ; Kdor dela pozamudil ni, Lehko se s solncem veseli. 3 . Od jutra je doslej sijalo, Toploto nam in luč dajalo ; Zdaj solnce gre za goro spat, Veselo jutre zopet vstat. — 35 — 4 . Večerno solnce se ozira, Po hribih žarke svoje vpira ; Prej ko celo nas zapusti, Prijazno nam se nasmeji. Kdor kakor solnce svoje delo Dopolni zvesto in veselo, Zvečer se lehko nasmeji In sladko v božjem miru spi. 3 * 11. Večernica. V'/ 1 . ©lejte ! že solnce zahaja, Skoraj za goro bo šlo ; Hladen počitek nam daja Pojd’mo veseli domo !*) Čujte zvoniti ! Počivat zvoni, Zvoni, le zvoni nicoj, Sladko počivat zapoj ! Čujte po drevji šumeti, Glejte, kak vetrič pihlja ! Urno ! že začne mračiti, Hitro, da bomo doma ! Čujte zvoniti itd. *) domo = domu. — 37 — 3 . Delo smo danes storili, Naj se vsa ves veseli; Bomo se tud’ poživili: Že se večerja hladi. Čujte zvoniti itd. 4 . Sedimo k mizi in jejmo S pametjo božje d ari : Srce hvaležno imejmo Stvarniku, ki nas živi! Čujte zvoniti itd. 5 . Vzemimo jedi in pijmo Sladkega vinca bokal: Poleg Očeta hvalimo, Ki nam je takega dal! Čujte zvoniti itd. 6 . Zdaj si počijmo po volji, Naj nas petelin vzbudi, Kedar škrjanček na polji Jutrno pesem žgoli! Čujte zvoniti itd. — 38 — 7 . Vsi bomo nekdaj zaspali, V miru počivali vsi; Delo na vselej končali, V hišo Očetovo šli: Takrat zvonovi Zvonite lepo ! Kličite tja nas domo : Kličite v sveto nebo ! 12. Lehko noč I 1 . Mehko noč ! Daj nam Bog svojo pomoč ! Ker smo delo dokončali, Da bi tudi sladko spali! Vsa vročina je zdaj proč : Lehko noč! 2 . Srečen je, Kdor dopolni delo vse. Vsak dan ima svoje delo, Žalostno zdaj, zdaj veselo : Kdor dolžnost svojo zvršl, Lehko spi. — 40 — 3 . Vsak nam dan Naj bo dobro dokončan ! Zdaj počivat zdravi gremo, Ali vstanemo, ne vemo ! Smrtna ura, zadnji dan Je neznan. — 4 . Spravhno se, Roke si podajmo še ! Naj sovraštvo naše mine, Jeza naj iz srca zgine, Predno solnce zašlo bo Za goro ! O Gospod! Le ne hodi Ti odtod ! Ko se nam bo vse stemnilo, Nam življenje to minilo, Jezus ne zapusti nas Zadnji čas ! 41 6 . Naj neha Moč hudobnega sveta ; Naj potihne vse trpljenje, Ciste bodo naše senje, Naj nas bodo angeijci Čuvali ! 7. Nekdaj pa, Ko se pot nam dokonča, Zemljo bomo zapustili, Se k Očetu preselili : Poj demo vsi trudni spat, Zopet vstat! Svetla so Vrata gor v sveto nebo. Težkih skrbij te-le zemlje Tja s seboj srce ne jemlje Kak tam gori bo lepo — Le domo ! — 4-2 — 9 . Prej in zdaj Križev poln je le-ta kraj ; Hudo z dobrim se vojskuje, Zemljo z revo napolnjuje, Tu miru ni najti nam: Mir bo tam ! 10. Preveč ne Jokajte za rajne se ! Ki pravično tu živijo, V Bogu tam se veselijo : Vsak od njih počivat le V miru gre. ■li. Lehko noč ! \ Tam se vidimo drugoč. Kaj bi več se smrti bali ? Nekdaj bomo zopet vstali, Ko nas vzdrami božja moč ! Lehko noč ! Serke v, šola, dom. 13. Gorski zvon. 1 . Ifisoko tam. na gori Nam cerkvica stoji, In iz visoke line Lepo se zvon glasi. 2. Veselo krog oznanja Gospoda praznike, Zraven milo tožuje, Ker sila huda je. 3 , Ljudi prijazno vabi, Glasu pokorni so : Globoko iz doline Gor v cerkev hodijo. — 40 — 4 . Ljudje bogaboječi, Veseli, srečni so ; Po bratrno živijo In radi delajo. 5 . Sovražniki prihruli, Podrli cerkvico, Iz stolpa zvon so vrgli, Da klical več ne bo. 6 . Nikdo zvonu ni branil, Več slišati ga ni; Veselja ne oznanja, Ne poje žalosti. 7 . Po zvonu kraj žaluje : Ni pridnih več ljudi, Nobeden ne tožuje, Ker pri njih sreče ni. ~»»~####*#»* #r« ****** umiiniiii tmniiiiiiiiiiiiiiiumiiiii @s m 14. Svete sobote večer. 1. Pojo zvonovi prelepo, Večernico zvoni: Nedeljo nam oznanjajo Gospodove časti. 2 . Večerno solnce za goro Že ponižuje se, Počivalo zdaj truplo bo, Naj duše skrb nam je. 3 . Nedelje vsi se vesele, Umivajo, meto ; Sovražniku vsi odpuste, Boga molit gredo. — 48 — 4 . Oprane mize so čisto, Omite so klopi: Vse pripravljeno bo lepo Za dan božje časti. — 5 . Kako trijanči premilo ! To je Gospodov glas : Na praznik sveti že glasno, Prijazno vabi nas. 6 . A grešnik zmešan in zaspan Ne sliši vabiti; Ves v grešno djanje zakopan Glej ! praznik zamudi. — 7 . V bogaboječih hišah se Sveto čislo žebra: Kleči po starem oče še, Družina krog njega. — 49 — 8 . Zdaj „sveto“ zapojo srčno Po stari šegi vsi; Nad njimi čujejo skrbno Nebeški angeljci. 9 . Tako gredo vsi mirno spat, Nad njimi Bog bedi, Prihodnje jutro zgodaj vstat Ko zopet zazvoni. 10 . Pozdravljamo te srčno naj, Sobotni večer ti ! Ua srečna bi bila nekdaj Sobota naših dni. li. Da tudi pripravljeni vsi, Ko bo trpljenja kraj, Veselo iz sveta bi šli Na praznik v sveti raj ! 4 15. Praznik za delavnikom. 1. Preljubi praznik prišel si, Kako se veselim ! Počitek si prinesel mi, Lehko se ohladim. Živinica se radosti In hvali stvarnika, Ki tudi nje pozabil ni, Da bi počivala. Predober večni Oče je ! Oh, da bi bil spoznan ! On v šestih dneh je vstvaril vse, Počival sedmi dan. In sedmi dan si je izbral, Naj bi počivali, In nam ga je za praznik dal, Da b' Njemu služili ! — 51 — 3 . Mnogo sicer trpeti je, Pogosto se potim ; A revi kaj začeti je ? Vse voljno pretrpim. Saj vse le časek tu trpi : Za tem življenjem tam Začne se v dolgi večnosti I večni praznik nam. 4 . Tam bomo vsi počivali, Delavnik tam neha; In vsak delavec zadobi Plačilo tam doma. Pri ljubem tamkaj Jezusu Bom tudi jaz vesel, Plačniku tam pravičnemu Večno bom hvalo pel! 4 * 16. Pesem pred sv. obhajilom. i. Povzdigni se srce, Pripravi duša se ! Glej ! kliče te Gospod, O teci mu naprot’! o On, ki mu angelji, Svetniki ljubi vsi Goreče služijo, S teboj se sklenil bo !. 3 . Ki zvezdice svetle, Cvetlice vse lepe Je vstvaril, jih živi : On k tebi zdaj hiti. — 53 — 4 . Preljubi moj Gospod ! Jaz prej ne grem od tod, Ko daš sprejeti se, Srčno objeti se. Od bodi hvaljen Bog, Ti Oče vseh otrok, Da smem zavžiti Te, S Teboj krasiti se ! 6 . Nebeški angeljci In vi svetniki vsi! Hvalite Jezusa, Molite z nami ga ! 17. Po sv. obhajilu. 1. @j srečna duša, blagor ti, Ki Jezusa zavžila si! Ko zapustila boš telo, Prišel ti Jezus proti bo ! 2 . Presrečno tudi je telo, Ki prejme Jezusa lepo ; Na sodnji dan obdal ga bo Nebeški kralj s svojo, častjo. 3 , Otroci! tempelj božji ste, Prav živi Bog v vas znajde se Obranite se le skrbno, Da greh ognusil vas ne bo ! oo 4 . Naj jezik vaš le govori O hvali božji in časti! Vse želje vašega srca Naj bodo v čast le Jezusa ! Brez greha duša in telo Vse vaše žive dni naj bo ! Vse, kar je vas, naj ga časti, Gospoda večne milosti ! 18. Pohvala sv. križa. O križ ! na visoko postavljen Zastava premage si nam ! Visoko nam bodi pozdravljen, Ti upa si našega znam ! Hudobneži tebe boje se, In vrag te od nekdaj črti; A verniki te vesele se ; Brez križa zveličanja ni! Na gori znamenje častito V doline globoke bliščiš, Sovražnike svoje odkrito Široko po svetu svariš. — 57 4 . Zastonj krivoverci trušijo In škripajo grdo z zobmi; Kristjani le k tebi hitijo : Slovencev zaupanje si. 5 . Držimo se svetega križa ! Križ sveti nebesa odpre, Križ sveti nas nebu približa : Le s križem v nebesa se gre ■a ! XXXXXXX^XXXXXXXXXXX>0 O 33. Tulipa in vijolica. 1. 3'fošato se je tulipa razcvčla, Ošabno se ozirati začela. Vijolico mi v kotci tam zazre, Zasmehovati, vjedati začne : «Kako tu žalostno cvetiš sirota, Kučiš oj reva, skrita v senci plota ; Po siromaško, borno prav živiš, Oj škoda, škoda, da še sploh cvetiš !» 2 . Vijolica pa tulipi poreče : «0 sestra motiš se, ne znam nesreče ; Daši ponižno, tiho jaz cvetim, Življenja vendar prav se veselim. — 98 — Bledo je in preskromno moje.cvetje, In v mirnem kotci tu imam zavetje ; A diih moj na široko zadiši, Privabi iskat, trgat me ljudi». 8 . I Vijolica še ni odgovorila, Vrtnarjeva pridirja hčerka Mila, Vijolico utrga in se veseli, Da ji na nedrijih lepo diši. Košate tulipe pa ne pogleda, Ge tudi se ponuja ji soseda : Ošabnost tako modrim zamrzi, Ponižnost pametna jih veseli. 34. Tri najlepše rožice. 1. Uri rožice v našem naj vrtu cveto : Glej ! prva je roža veselja. Naj vselej opleta nam našo glavo, Pravična naj spolni se želja ! 2 . Tri rožice v našem naj vrtu cveto : Nedolžnosti liPja je druga. Lepota srca naj ta našega bo, Da hudega vest nam ne žuga. 3 , Tri rožice v našem naj vrtu cveto : Zeleni je rožmarin tretja. Na grobu naj našem ta vsajena bo, Zelena od veka do veka ! 35. Predrzna ptičica. 1. Ptičica mreži srečno uletela, Sama ni vedela, kaj bi počela. Brez skrbi skakala, v zanjko se vjela, Strašno je plakala: smrt jo zadela. 2 . Duša, ki govoriš : «Jaz sem grešila ; «Kaj pa je», se smejlš, «kaj sem zgubila?« Šiba pripravljena te bo zadela: Prve ne čutila, druga bo pela. 3 . Bogu pravičnemu ni ti uiti, Strašno poboljšanja čas zamuditi ! Grehu nevarnemu ni se smejati, Hitro potreba je slovo mu dati. GOOOOOŠ7 1 . Poslušajte mladenči vi, Kako se tistemu godi, Ki šolo zaničuje ! Kako v mladosti prevzetnjak, Na stara leta siromak, Zamudo obžaluje, Po sreči pa vzdihuje ! 2 . Živel v tem kraji je Boštjan, Za navke šolske ves zaspan, Ni v šolo htel hoditi. Bogati pa mu stariši Se so potiiho dajali : «Ge hočeš priden biti, Brez šole moreš žiti». — 117 3 . Brez navka vsega vzrastel je, Izgubil stariše svoje: Bogastvo mu ostalo. Pa kaj, da vbogi je Boštjan V računanji celo neznan ! Kar je kollkaj znalo, Vse ga je goljufalo. 4 . Ni vedel, koliko ima, Ne, koliko mu leto da : Povsod so ga stiskali. Plačnikov ni vpisati znal, Dolžnikov tirjati se bal: Ne da bi plačevali, Še so ga goljufali. 5 . In skratkoma, da vse povem, Kako je prišlo, sam ne vem : Na boben so ga djali. — 118 — Ker pisem reva poznal ni, Goljufi so jih menjali; Še peč so mu prodali, Po svetu ga zagnali. 6 . Boštjan še suknjico ima, Zato še v pravdo se poda, Močno ga doktor hvali. In kedar suknjo izgubi, Iz hlač pa srajca že visi, Pravdo so dokončati, Podkrižati mu dali. 7 . Ves capast, bos se dalj poda, Kličejo potepuha ga ; Povsod so se ga bali. V gostilni neki je ostal, Gostilničar mu jesti dal; A kar od mize zvali, Gnoj kidat so ga gnali. — 119 8 . Boštjan je moral bit’ vesel, Da je krčmar ga v službo vzel; Prav pridno k delu seže : Pometa hlev in kida gnoj, Da služil bi si kruhek svoj ; Skrbna mu konj je strega, Priprega jih, odprega. 4 . Nekoč glej ! po večerji že Do njega prišel s pismom še Je znanec tiste hiše. Boštjanu se prav močno zdi, In srce njemu govori, Da njega sreča iše*); A brat’ ne zna, kdo piše. 10 . Ker revež brati sam ne zna, Brž h gospodarju se poda In pismo mu pokaže ; *) Iše = išče. 120 - A bil je njegov gospodar Velik lažnjlvec in slepar : Na pismo s prstom kaže, Z jezikom mu pa laže. n. «Poglej Boštjanek pismo to, Kak daleč je po morji šlo ! Z zamorja mora biti. Imel za morjem strica si, Sto kron so zapustili ti, Če hočeš po-nje iti, Pa še glavo zgubiti. 12. V Zamorskem tam Slovencev ni, Kristjan noben tam ne živi: Tako so oče rekli. Boš li k zamorcem se podal ? Ne boš li se pesjanov bal ? Bodo ti kožo slekli, Kuhali te in pekli. 121 — 13 . Boštjan ! res krone lepe so, Pa vendar, vendar težka bo Tiste kedaj sprejeti. Toda ker te prav rad imam, V nevarnost za-te se podam : Sto kron ti čem našteti In une jaz prevzeti. 14 . Glej ! sreča išče te Boštjan ; Tam lehko boš za vse golj'fan, Tu pravi so denarji. Bog ve, če jih kedaj dobim, Lehko je, da še vse zgubim ; Goljufati Bog vari — Ge hočeš, no pa vdari». 15 . Boštjan je vdaril prav vesel, Pripeljal priče, krone vzel; Povsod se z njimi hvali. 122 Pa kmalu se novost izve, Da pismo je iz Trsta le : Denarji tam ležali, Zlata miljon veljali. 16 . Boštjan je siromak ostal, Daši je Bog mu srečo dal : Ljudje so ga golj’fali. Namesto zlatov poln miljon Dobil je le sto belih kron : Povsod se mu smejali, Ti osel! so mu djali. — 17 . Umete li mladenči vi, Lenuhe kaj Boštjan uči ? Zamuda vaša škoda ! Kdor se v mladosti prav uči, Za mizo leliko on sedi, Zanemarna prismoda Kosti za vrati gloda. GSBlje in trpljenj g. ■\ r XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX I /„ —milil llllll MII h II Milu mu.II11II1 lil M lili 1111 ■ I Ul IIIIII lil IIIII Ulil UH 111111 ■ IIIIIIII111IIM1111111IIIII111111111II11! I Ml 111111111111111111111111111111— i XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX I 41. Dobra volja. 1 . ^ako zmir ne more tu biti, Zdaj dokler se mesec mladi; Vse sčasoma mora miniti, Kar z nami na zemlji živi. ■ 2 . Ljudij se je kaj veselilo, Ki zemlja pokriva jih zdaj; Da bi se jim dobro godilo! V pokoji počivajo naj ! 3 . Za nami bo ta se godila : Dovolj dobre volje jih bo ; Ko zemlja nas bode zakrila, Naj spomnijo nas se tako. — 126 — 4 . Veseli zdaj skupaj sedimo, Cenimo drug druga lepo, Iz vsega srca si želimo : Naj zmiraj ostane tako ! 5 . Ker tako ni vselej nam biti, Vživajmo veselja zvesto ; Bog ve, kdaj nas zna razškropiti Na levo, na desno roko. 6 . Ko bomo kedaj se ločili, Zvesto bo ostalo srce ; Veselo se bomo spomnili: Nam dobro godilo se je. 7 . In dokler mi skupaj živimo, Pa snidemo tukaj se spet, Pri konci od kraja začnimo Pošteno, veselo živet’! 42. Poslednja veselica. 1 . Tako vse ne more tu biti, Ko človek človeku želi! A prav se to mora zgoditi, Kar človek Bogu izroči. 2 . Ljudij se je dosti ločilo, Veliko pomrlo jili je ; Le to je še vse veselilo, Da nekdaj spet vidimo se. 3 . Saj mrtvi pod zemljo le spijo, Počiva njih trudno telo, Njih duše pa tamkaj živijo, Kjer smrti in solze ne bo. — 128 — 4 . Za kmeta je žalostna setev, Ko hodi na njive sejat; Veselo pa čaka na žetev In hodi veselo orat. 5 . Ne bodemo vekomaj spali : Se lepše bo vstalo telo, Veselo si roke dajali, Ko pojdemo v večnost domo. *) 6 . Ljubezen, ki v srci prebiva, Ljubezen prijaflje uči : Da zemlja le truplo pokriva, A duše nam smrt ne vmort. 7 . Ljubezen bo večno ostala, Ostali prijatelji mi ! Bogu bodi čast, bodi hvala, Ki loči in druži ljudi. ‘) gl. str. 102. 129 — Zdaj, bratje! si v roke sezimo, Da čemo pošteno živet’; Z zemlje se v nebesa ozrimo : Tam videli bomo se spet! 9 -a—SNgsgv ®) @_yS^3y a~a~- * *_* *###«♦##!»#*♦«!» •fd ~ 'Miiiiiiiiiiiiiifiiiiiiu: nr & 43. Tolažba v trpljenji. 1. Hvala Bogu za trpljenje, Saj nam pride iz nebes ; Bog da lajša nam življenje, Nam pošilja žalost vmes. . 2. Le v poletni glej ! vročini Sladko grozdjiče zori, In na trnati ostrini Žlahtna vrtnica cveti. 3 . O ponočnem, črnem mraku Zvezd svetloba se pozna, In na temnem le oblaku Okrasi se mavrica. — 131 4 . Kedar žalost nas obide, Nikdar ne obupajmo ! Saj za dežem solnce pride, Lepše solnce rumeno. 5 . Oh, obriši solze mile : Saj so jagode žlahtne, Ki v nebeške spremenile Bodo ti se bisere. 9 : lik. — Ppl 44. Hladni večer. ^ 1 . C$uj ! ura pokoj bije že, Kako se veselim ! Saj v senco zvečer vsedem se, Lepo se ohladim. 2. Kaj človek je že pretrpel, Kaj bo trpel vse dni! — Lenuh ne ve, kaj bi začel Od same gnilosti. 3 . A vse le kratek čas trpi, In po življenji tem Začne se praznik v večnosti Vsem pridnim delavcem. 133 — 4 . V nebesih bomo srečni vsi, Delavnik tam neha, In vsak delavec zadobi Plačilo tam doma. 5 . Naj delo ti je pretežko, Ne pusti ga v nemar ; Poklical na plačilo bo Nas večni Gospodar. 1 SMRT. n 45. Pogrebna pesem. 1 . Mako hitro vendar mine Našega življenja čas ! Kakor dim pod nebom zgine, Prej d e kakor zvonov glas. Kratek je življenja god : Tukaj sem nam kaže pot. 2 . Kakor roža tam na polji Piazcveti, osiplje se, Prav tako v tem revnem doli Človek pride, človek gre : Majhen vetrič pohlidi, Že na veji kaplje ni. — 138 — 3 . Starost se o pal’ci vpira, In mladost pred njo leti, Materi v naročji vmira Dete in jo zapusti: Naj bo človek star, naj mlad, Smrtnih se ne vbrani vrat. 4 . Skoz ta vrata v večnost gremo, Zapustimo revni svet; Blagor nam, ki dobro vemo, Vsi da vstali bomo spet! Truplo v hladni zemlji spl, Duša v večnosti živi. 5 . Le v pokoji zdaj počivaj Truplo v krilu zemeljskem, Duša pa veselje vživaj V raji tam pripravljenem ! Skoz ta vrata vsem Bog daj Srečno priti v sveti raj ! ' S Z£=' 46. Poslednja popotnica. 1 . i^lovek, ki rodi ga žena, Kratko časa le živi, Veliko mu je trpljenje, Malo pa veselih dni. Le težavna mu je hoja, On ne najde tu pokoja : V joku se na svet rodi, Vzdihuje svet zapusti. 2 . Kakor travica priraste, Pricveti, ko rožni cvet; Hitro njega smrt pobere : Ni ga bilo — ni ga spet. — 140 - Duša se k Bogu povrne, Truplo v hladen grob zagrne Človek vsak gre to-le ppt, Naj bo hlapec, naj gospod. 3 . Kristus je življenje naše, In premagana je smrt; Dušo Jezus k sebi vzeme, Truplo hrani v božji vrt. Blagor nam, ki dobro vemo, Da za njim k Očetu gremo ! Za pravičnike od tod V sveti raj vesel je pot. 4 . Delo rajnik je dokončal, Njega delavnik nehal; Zdaj Gospod ga je poklical, Da plačilo bo mu dal. Sprejmimo po zadnji hoji Njega truplo zdaj k pokoji, Dušo pa vročimo vsi Danes božji milosti! 141 — Kar na svetu človek seje, To po smrti tam bo žel; Kar je dobrega pripravil, S seboj bo veselo vzel. Vsa radost je zdaj minila, Časnost vsa ga zapustila: Dobra samo dela so, Ki ga v večnost spremljajo. 6 . Radovanje vse posvetno Na tem svetu za-nj neha, Imenitnost in bogastvo Zdaj tolažbe mu ne da. Po tem potu tista duša Srečna le ta svet zapuša*), Ki krivice ne pozna, Dosti dobrih del ima. 7 . Tako človek s tega sveta Gre tja v hišo večnosti : Piha močno, prevzetuje, Pa le s praznimi rečmi. ') Zapuša = zapušča. — 142 — Kedar zvoni omolčijo, I solze se posušijo : Ves njega spomin je preč, Mesto ne pozna se več ! 8 . A zapisano je v bukvah Tamkaj vsakoga ime; Dobro tudi vse in hudo, Kar 'V življenji storil je. V večnosti bo vse odkrito, Kar je skrivnega, očito : Vse bo človek tamkaj bral, Ko bo pred sodnikom stal. 9 . Blagor vsem ljudem pravičnim, Ki v Gospodu umrjo : Srečni k svojemu Očetu Le počivat tja gredo. Njih storjena dobra dela Bodo vekomaj slovela, Njih častitljivo ime Med svetniki sveti se. — 143 10 . Premoženje vse posvetno Pokojniku vzela smrt: Deske so ostale štiri Njemu in raztrgan prt. Minila je vsa lepota, Vsa izginila dragota : Svete čednosti samo Njemu v večnosti cveto. 11. Vsi tovariši nevredni Zapustili so ga zdaj; Le poštene duše dobre Spremljajo ga v zadnji kraj. Vse vesele tovaršije, Dobre volje in gostije Vzela mu sedmina je, Ki za njim opravlja se. 12 . O Gospod! vsem pokojnikom Večni mir in pokoj daj ! Naj počivajo v pokoji, Večna luč jim sveti naj! — 144 - Trupla v zemlji mirno spijo, Duše v Tebi naj živijo, Dokler Tvoj mogočni glas Vzbudil bo k vstajenju nas ! 47. Počrtnica mrtvih. sojdi brate ! zdaj počivat: Truplo v krilo materno, Duša tvoja pa prebivat V lrišo gor Očetovo ! Ko bo solnce zatemnelo, Truplo bo spet oživelo, Ko trobente strašni glas Klical bo na sodbo nas. Vse trpljenje zdaj nehalo, Tih in miren je ta kraj ; Truplo tu sladko bo spalo Bog le duši dobro daj ! 1. 10 — 146 — Dokler k novemu življenju, Plačat vse po zasluženju, Jezus zopet združil bo Dušo tvojo in telo. 3 . Angelji ko v sodbo zbrali Od vseli krajev bodo nas — Da bi na desnici stali, Slišali veseli glas : Prid’te ljubljenci Očeta, Zametani vsega sveta, Vžtvajte na vekomaj Sveti vam pripravljen raj ! TfC 48. Veselica mrtvih. V57 1 . Redar nekdaj v zemlji hladni Moja bo minila noč, Zopet v novo me življenje Božja bo vzbudila moč. ° 2 . Naj se tudi truplo vseje, Vera mi spričuje to : Vekomaj ne bo trohnelo, Obudil ga Jezus bo. 3 . I njega so pokopali, A od smrti on je vstal; In tako mi bomo vstali: To nam je obljubo dal. — 148 — 4 . Kaj bi se umreti bali ? — Smrt že • premagana je ! Kratek čas le bomo spali; Samo sodnjega do dne. Glas nekdaj Odrešenika Iz grobov nas vzbudil bo, Vedel bode pred sodnika Dušo našo in telo. 6 . Rad v Gospodu že položim Truplo trudno spavat zdaj : Ljubi Jezus ! le to prosim : Spet veselo vstanem naj ! lip' 49. Yerne duše. J. Rajnci, ki ste se solzili Na tem svetu tolikrat,' V zemlji boste si počili, Kamor šli ste trudni spat Ko trobenta zabuči, Vstali boste tudi vi. 2 . Srčno ste nas vi ljubili, Dobre duše bili ste, Vam smo tudi mi točili Vročili solzic jagode : Ko trobenta zabuči, Videli se bomo vsi. — 150 — 3 . Vi na vojski pokopani, — Kje počivate, Bog ve ! Vaši grobi niso znani, Znana duša vaša je : Ko trobenta zabuči, Sešli bodemo se vsi. 4 . Vi mladenči, ve device, Vas je pokosila smrt, Kakor rože in cvetlice Mrzli sever, — v božji vrt: Ko trobenta zabuči, Novi vstali boste vi! O. Starčki vsi in vse babice, Ki ste šli že davno spat! — Mlado vsakomur bo lice Oživelo tistikrat: Ko trobenta zabuči, Mladi vstali boste vi! 151 — 6 . Oh pozdravljeni vsi rajni, Mir, pokoj želimo vam; Naši sosedje nekdanji, Ohranite prostor nam : Ko trobenta zabuči, Da bi vstali srečni vsi! 50. Hovoletnica. 1 . Beli dan se je približal, Stara noč minila je ; Staro leto ponovilo Nikdar več ne bode se. Čas za časom odtekuje, Nam minljivost oznanjuje ; Roža še le razcveti, Ocvetena že leži. Le poglejte tam višave, Beli njih zastaran led, Morja strašne globočine, Da strmi nad njim pogled ! Tam brez konca vod izvira, To pa tisoč rek požira ; Z njimi leta nam teko, V morje padajo večno. 3 . V čudne kroge po širjavah Se vrti brezmejni svet; Solnce nam po dnevi' sveti, A po noči mesec bled ; Zvezda zvezde pot nahaja, S svojo lučjo jo napaja : Solnce zvezde zatemni, Temno noč nam razsvetli. 4 . Črna zemlja, dobra mati, Stara in pomlaja se. Sad potrebni nam prinaša In stvari preživlja vse. Perotnina in živina, Vsa. golazen, vsa zverina, Se rodi in več je ni — Zemlja še le zeleni. 157 — o. Človek gore prekopava, Morje je njegova pot; Vse zverine on strahuje, Vseh stvarij je on gospod ; Narode on premaguje, Duh nebes se dotikuje : Zemlja in nebo stoji, V prah se človek spremeni. (i. Zvezde bodo potemnele. Sobice bode večni mrak ; Zarja več ne bo danila, Noč zgubila svetli snag ; Zemlja bo se razvalila, Vsa lepota razkadila : Kar človeški duh sadi, Stalnost večno zadobi. — 7 . Siromakov vse težave, Vseh nesreč nevsmiljen grom, Vseh bridkosti] grozne strele, Našega života lom : — 158 — Vse nas kratek čas zadeva, Kratka je na zemlji reva ; Vse, kar zemlja porodi, Na-nji se izpranem. 8 . Vojske, kuge, bolečine Trdih časov groza, strah, Vse radosti, vse dobrote Razkade se kakor prah. Kje uboštvo siromakov, Kje zdaj sreča vseh vojakov? Sluha jih in duha ni, Samo djanje še slovi. 9 . Pošlji Oče ! ostre šibe, Ge se Tebi dobro zdi, Al’ veselja zale rože — Dober oče si nam Ti! Tvoje roke smo veseli, Le pomoč nam Ti podeli! Naj se v djanjih vseh ljudi Volja Tvoja le godi! _5 51. Zlati čas. 1 . ©j zlati čas ! Minuta, ki minila, Ne bo se povrnila ; Kar časa zamudiš, Na veke izgubiš ! — 2 . Oj zlati čas ! Je li v mladosti setev, V starosti bode žetev: Če delamo pridno, Nam nikdar žal ne bo. 3 . Oj zlati časi V mladosti kdor praznuje Na stare dni vzdihuje : Lenuhov brat je glad, Brat potepuhov tat. 160 4 . Oj zlati čas ? Le danes si pomagaj, Na jutre ne odlagaj ! Ne veš, če doživiš, Kar danes zamudiš. 5 . Oj zlati čas ! Kdor čas svoj prav obrača, S čednostjo se ograča ; Lepota sivih las Obrnen prav je čas. 6. Oj zlati čas ! Vse žive dni se trudi In časa ne zamudi! — Počivati sladko Nekdaj v nebesih bo. —