Tečaj XXXVIII. spodarske ? obrtniške Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold po posti pa eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr četrt leta 1 gold Ljubljani sredo oktobra 1880. s T. il . ^ v * 1 Č^r • .v- v - r -S ». v - ft' ; ^ Áú&L > - u ^ • w * -».i J^ ; - * T* - O b s e g : Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozdravske šole v Ljublj Nova postava o ponarejanj vina. m Luna in rastline. ,Narodna šola" v Ljublj Mnogovrstne novice. Letno zborovanje društev „Udovsko učiteljsko društvo", ,.Slov. učiteljsko društvo" ani. (Dal.) Naši dopis Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski običaj Novičar. Medvedova koža Gospodarske stvari Naznanilo novega šolskega leta podkovske in živinozdravske sole v Ljubljani. Nova postava o ponarejanji vina. Mnoge pravične pritožbe, da se čedalje več takega vina nareja in prodaja ki uu c*j c* y n .. — kakor naši ljudje dobro na trti zrastloťi, ampak je le vinu po- ni pravijo dobna mešanica >i y kateri Nemci „Kunstwein" (umeteljno Novo šolsko leto se začne 15. dne prihodnjega me- vino) pravijo, so napotile vlado, da je v brambo pošte- seca novembra. Kdor želi v podkovsko šolo sprejet biti y se nega vina državnemu zboru predložila postavo potrjena od cesarja, ravnokar bila razglašena. ki Je mora izkazati: s spričalom, da se je pri kakem ko- Postava ta ima Jedro njeno je 4. ) ki se vaču za kovaškega pomočnika (ksela) izučil in da je glasi tako-le: Vinu podobne pijače ali narejanje pijac BpoBoben učiti se podkovstva bolnih ali sicer napaČnih kopit y z domovinskim listom , iz grozdjevega soka, kateremu so primešane take stvari, fajmoštra, da je slovensko. poštene obnaše, in 4) s spriČbo svojega pp katerih se ima le več vinu podobne pijače narediti da zna vsaj brati ne pa vino ali bolj stanovitno narediti se ne Ta šola traja pol leta. Kdor konec leta preskušnjo A1U Y liJU ÛUUlJOatl «II KSVJAJ OVMUVVi^lJ^ 4JC%/ UU1UI j 0\J UU smejo pod imenom vina prodajati ali kot vino točiti. pa določuje kazni y ce se kdo zoper 4. pre- dobro přestojí, more po postavi od leta 1873. patent greši, na 25 do 500 gold, v denarji ali pa, kjer se de- podkovskega moj stra dobiti; drugače po postavi narna kazen ne more iztirjati, v zap or za toliko dni, da ne more nobeden postati kovašk mojster, stavi predpisane preskušnje dobro přestal. ki ni po po- se globa z zaporom pobota;^ en dan zapora se šteje za gold, kazni v denarji. Ce pa je za vino prodajana podkovsko šolo pa je združena živinozdrav- pijaca tudi zdravju škodljiva, zapade tako ponarejanje ska šola, katera celo leto traja. To šolo zamorejo še hujim kaznim na denarji ali zaporu; tak denar do- ob enem obiskovati kovači pa tudi drugi mladenci, ka- haja ubožni kasi tište soseske, kjer se je taka sleparija teri se želijo umne živinoreje in pa ozdravljanja bolne zgodila; kazen pa se ima na stroške obsojenca v dežel-živine naučiti za svoje lastno gospodarstvo ali da so nem časniku in vrh tega tudi še po vseh tistih potih živinozdravniški pomočniki in izkušeni mesogledi. Kdor razglasiti, kakor je navada v dotičnem kraji. hoče v to šolo sprejet biti, se mora izkazati: z y do- s spričalom svojega fajmoštra, da vina movinskim listom je poštene obnaše in vsaj 18 let star, in 3) da zna slo- pete stopalo, venski brati in pisati. Zivo želeti je , da bi se sleparijam ponarejenega , ki se za pravo vino prodaja in toči, oštro na ziku Nauk v obeh šolah je v domaćem (slovenskem) je- ín brez plačila; vsak učenec ima skrbeti za to > Luna in rastline. da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske bukve. Sl. deželni zbor kranjski je za učence iz Kranjskega dovolil 3 štipendije po 60 gld. Ker je po sl o v ens ki h deželah še zmerom premalo popolno izuČenih kovačev in celó malo živinozdravni- v sili pomagali, ali pa službo Visokoučeni natoroznanec A rago je dokazal, da ni res, da bi luna mrazila rastline. Svetloba lune ni zna- ških pomočnikov, ki bi povsod postavno vpeljanega mesogledstva opravljali zato naj bi županstva svojo skrb obrnila na to, da na stroške občine pridejo za nauk sposobni mládenči v to šolo. po mislih imenovanega moža nič druzega nego menje čistega in jasnega neba, in ravno zavoljo teh jasnih noči nastopijo tako imenovani ponoćni mrazi; luna ni nikakor tega mraza kriva, mraz bi gotovo ob čistém in jasnem nebu nastopil, če bi luna se tudi ne bila prikazala. Po teh mislih nima luna nobene posebne moči do Ljubljani 3. oktobra 1880. Karol baron Wurzbach, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Jan. Bleiweis —' ■ ■ -r-wiw. ) lUiia OjJlUU UUUU11CŽ JUUUUi UU tu J/lUlii^i C* y ILI UMJ JU IJLJLIC« vodja podkovske in živi- ^o rastlinstva, in ali je luna posebno meseca malega tega, da je mrzlo ali toplo. Ali je pa s tem, kar ta teorija trdi, uže vse do gotovega dognano, da nima luna sploh nobene moči do toplomera in da 3° ima le nozdravske šole. * Odgovor na vprašanje: ali ima luna res veliko moc do rastlinstva? Vred. travná rastlinstvu škodljiva ali ne, tega ni se nobeden sence, in bila bi tedaj za rastlinstvo gotovo slabej spričal. moč kakor čista svetloba lune. Naj to reč malo pretresemo, ker je kmetovalcem in vrtnarjem dosti na nji ležeče. . Rastlinstvo potřebuje za svojo rast mnogoterih po Samo po bi se razume, da ta moČ svet pripomočkov, med katerimi ste primerna gorkota in nebo čisto in j mokrota. Al vsakdo tudi vé, da nobena rastlina se liščine ugodne, ne bo dobro počutila, če jej potrebne svitlobe primanj- lobe ni po vseh deželah enaka. Najveća je v onih de želah, ki ob ravniku (ekvatorji) ležé, kjer je navadno > dnevi in noči enaki in drug oko Luna meseca kuje. Odtegni svetlobo kateri koli rastlini, kmalu se P ali malega t boš prepričal, da se ti ne bo brez nje ponašala, le med-lela ti bo , kakor lešrba , kateri olja primanjkuje. Do Po tem, kar smo zdaj rekli, da ima luna tlinstva y ni težko tudi svoj moč do t n a razumeti. Rastlinski organ dobrega znano je, da perje pri svetlobi podnevi ogelno katerih svetloba neko gibanje obudi kodljivosti lune maleg ) perje in popki, v v katerih kislino iz zraka srka, v temoti ponoči pa ta gaz iz sočnj sebe puh ti. Da rastlina v temoti raste, pride po gosp. ljivi Gasparinovih mislih od tod , ker se piskričasta kožica če bi ahaja, postanej tem takem bolj občut rastlin podaljšuje, brez da lesno lakno narejalo; če je pa rastlina na svetlem , ogelc z rastlinjem zedinuje , ogelca kaj srkala in se njih organi bolj otrpnj o nižji toploti lunine svetlobe več trpé, kakor ravno tak mraz pri ponoćni temi zadel, ko so y zato se ker rastli majo potrebne ne in ras tlina sama na sebi pri ki to raste, da je veselje, tem bolj pa, koiikor več svetlobe ima. moti svetlobe. Po tem takem morajo ploti več od mraza trpeti pri svetlobi lune kakor v te Ali ima pa to oživljajočo moč samo solnčna ) mrazu in mogoce y da kaka rastli > na dveh priliko i o svetloba? Tega ne more nihče popolno spričati. Skušnja drug to y ;topinj uže zmrzne, kedar luna sije, ko brez lunine svitlobe morebiti bi ne bila v se celó dokazuje, da um et no ali nalašč napravljeno pozebla pri 5 stopinjah. Potem takem razsvitljenje rast ravno toliko pospešuje, kakor solnčna svetloba. Potem takem tudi svetloba lune rastlinstvu t pra v y da • • imaj jim toliko za luno v ma lem in mar , ko so noči še rade tako mrzle ravno tako pomaga kakor vsaka druga svetloba. 3. Ce je tedaj temu tako, mora rastlina ob 1 u n i- rastlinam lahko škodlj y kmetje 1 i k e m da so nem svitu ravno tako rasti kakor čez dan in tudi če ni uoč pretemoa; če je pa čez noč noč ne bo počivala, zlo temna , pa tudi rastlina spi. Po teoreticnem smislu tedaj lunina svetloba rast rastlinsko jako pospešuje bolske stvari 4. Ta rast bo pa vsled lunine svetlobe toliko Letno zborovanje društev: „Vdovsko učitelj živejša, koiikor večja je gorkota ponoči > in ker Je društvo u 5 pred polnočjo gorko je kakor po polnoči, bi morala po teoreticnih pravilih rastlina bolj raste, to je, pri večerní luni. kakor > rasti, kedar V ce mesec „Slovensko Narodna sola'4 . T \ društvo" Ljubljani. luna pojemlje (DaJje.) ali o dobi jutranje lune, in polna luna bi bila najgo Za zborovanjem ,,Vdovskega društva u prič ft se je nejsa 0. ono , Slovenskega učiteljskega društva". Prvosednik Će pa more polna luna o cvetji ali o godenji naducitelj G ove kar pozdravi nazoče z vneto besedo, za mnogovrstno rastlinstvo, rastlinstva več pripomagati k razvitju in več ali manj povdarja, da društvo krepko živi, omeni v kratkih tudi i ponašanju sauezev i se dá tudi misliti , da ima potezah delovanja njegovega v preteklem letu y vnen:»a prememba lune vse leto do rastlinstva mnogovrstno namoče vstrajnosti , značajnosti , delovanji na literar moč. nem polji itd. K sklepu svojega ogovora pozivlja zbrane Ravno tako se lahko razume, če so mlade rast- učitelje na slavoklic Nj. veličanstvu presvitlemu vladarju , kar se je s trikratnim ponavljanji gro- linice iz zemlje ob ščipu ali polni luni pribodle in lunina svitloba njih rast pospešuje , da je tudi dobro da se o s e t vi na luno pazi in da ni vse eno ali y se o Franc Jožeťu movito izvršilo. Po predsednikovem ogovoru poročal je blagajnik mladi ali polni luni seje ali s idi. Stari pregovori sku- gosp. Ivan Tomšič o stauji društva. Lansko leto je šenih vrtnarjev in gospodarjev niso tedaj o tem čisto bilo ostalo gotovine 110 gold.; letos je vplacalo dozdaj prazni, ako ni druzih veljavnih vzrokov, zavolj katerih letnino 36 udov. Vsi dohodki znašajo 147 gold. 60 kr. ; urnen kmetovalec ne more gledati v prat'ko na luno. Na nubeno stran ni tedaj neumno, rneniti da stroški pa 126 gold. 65 kr. > gold. 95 kr. Udov je blizo 80. tedaj ostane gotovine 20 Dalje poroča gosp f • LI O) 11'./ KJ V«/ JUL \J Oil ail Hl tuuaj UUU IU IJU j lUU Lllll y ^V^IVA» vl/ u «. • w V«,V/ t jv» MULIV J J/VA V/VV» O i ima luna moc do rastlin. Vprašanje je le: ali nje moč blagajnik, da mu je pisal gosp. Praprotnik (uteme- tudi v resnici kaj i z dá? Nejeveren Tomaž bo o tem ljitelj y ,slov. učit. društva") , da zarad nevarne bolezni vsak, komur le to v glavi tiči, da lunina svetloba je ne more priti v zbor, kar so nazoci z velikim obžalo- slaba svetloba in da malo svetlobe ne more veliko vanjem vzeli na znanje. Naznanilo nekega druzega v na- moči imeti do rastlinstva. Pa kdo more spričati, da njega uda, da ne more priti v zbor y ki Je lani meše bi bilo to res? Morebiti pa v tem leži skrivnost, da taril za glasoviti „kompromis" med narodnimi in nem- svitloba na gornji plati perja, senca pa na spodnji strani čurskimi učitelji, pa je bilo z glasno besedo: „Prav je, delà nekako nasprotnost, katera ravno pospešuje rast da ga ni"! poplaČano. in življenje rastlinsko. Kdo vé, ali bi svitloba toliko Tajnik gosp. Močnik prične zdaj poročati o dru- moči imela, ako bi ne bilo sence? Kakor bi obnebje štvenem delovanji. Naznanja, da so društveni udje brez svitlobe samo dosti ne bilo, da bi rastline rastle, tako morebiti tudi sama svitloba bi ne storila tega, kar 8torí zdaj luč, zdaj tema, tù svetloba, tam senca. dobili to leto na dar knjižico gosp. Ciperletovih yy yy Pogovorov III. del y in gosp Lavterjevo knjigo: Ce Je tedaj temu tako, luna opravlja res važne reci. To razumeti je treba le pomisliti kako w JLV>VM. J. V i WUUUIVI/I f bi UUU IU I'UIUIOUH , IYCVIVU je senca t» n c u. » i* . v u u t «»O«" ^VUVlIll ^vuvtv j očitna in močna. ki se vidi, kedar luna prav svetio sije, se bo podarilo našim šolam. Zbirka je bila predložena Nekaj o nacrtu za prirodoslovje". Potem naznani, da je prvosednik gospod G ove kar sestavil zbirko vseh znanih le sov po naših gozdih (okolo 30 plemen), kar in če se z njo dnevna svetloba primerja pri oblačnem Če je ravno taka dnevna svetloba močneja na ogled. Tu pac na vso moč moramo pohvaliti veli s. vremenu. trud predsednika, ki ga je imel s to napravo (Pn- kakor svetloba lune, vendar ne napravlja preočitne redjenih je menda okoli 30 tacih garnitur.) Lesni ko- roadici so razkrojeni na tri vogle tako, da znotranji oglajeni dve strani kažete letine, lesno barno itd., zu-nanja stran pa drevesno skorjo (lubje). Na tej strani je pod vrhom prilepljen beli listič s slovenskim, latinskim in nemškim imenom dotičnega lesnega plemena. Zbirka, v vrsto postavljena, ima veliko enakost z veza-nimi knjigami. Vsaka šola si sme čestitati, ki bo do bila od vrlega slov. učit. društva to jako podučno zbirko na dar. Enoglasno je bila na predlog gosp. Le vic nika prvosedniku gosp. Govekarju izrečena od na-zočih zahvala za njegovi veliki trud. — Gosp. Levič-nik je potem stavil še tudi nasvet, naj bi društvo dalo napraviti kolorirano sliko peterih plemen Človeškega rodů;, katere slike pri názorném poduku v zemljepisji zdaj še pogrešamo. — Gospod Stegnar omeni, da se sicer taka slika uže dobi , toda ona kaže samo glave ; g. Levičnik pa je za to, da bi se naslikale cele podobe, to je, cela trupla. Ta stvar v zboru ni prišla na glasovanje, pač pa se hočeta imenovana gospoda o tem privatno dogovoriti. — Dalje gosp. tajnik omeni, da je slov. uč t. društvo prošnjo za izposojilno plačevanje učiteljskih plac izročilo po go^p. dr. Vošnjak u deželnemu zboru. Pricujoči gosp. dr. Vošnjak daje zboru o tej zadevi nekoliko razjasnil. — Potem je govoril gosp. Režek. On obširno raziaga potrebo o pre stroj en ji uči liše, da bi ugajale ljudskim šolam na Kranjskem in sploh na Slovenskem, in naposled stavi nasvet za sklep treh resolucij : 1. „Slovenski ljudski učitelji moramo imeti, kakor vsi narodi našega cesarstva, slovensko učiteljsko izobraževališče, v katerem se predavajo vsi v organizaci] skem statutu za učiteijišča, izdanem dne 26. maja 1874. 1. št. 7114 predpisani predmeti v slovenskem jeziku. Nemški jezik je obligaten predmet." 2 „Pri poduku iz pedagogike naj se našim pripravnikom tudi praktično pokaže, katere službene spise (Amts-sehriften) morajo imeti in kako naj jih vodijo". 3. „V ta namen naj se naredi peticija do sl. ministerstva, do deželnega šolskega sveta in do državoega zbora, in izvoli naj se poseben odbor 7 udov slov. učit. društva, ki bode dotične peticije sestavil in dalje odposlal." -— Te rcsolucije so bile od nazočih soglasno sprejete, in novi odbor (in spe) naprošen , naj peticije sestavi in na dotična mesta odpošlje. Nasvet g. Zero v nika, naj bi se tem resolucijam pridjal še dostavek : „Naj se pri-pravljavni tečaji odpravijo", pa pri glasovanji ni dobil zadostne podpore. -— Zdaj poprime kot gost nazoči g. dr. Vošnjak besedo, in obširno govori, da se je to vedno povdarjalo in prosilo, da bi se slovenski učitelji podučevali v domačem jeziku, in eo ipso tudi mladina. Govornik občuduje, da vkljub nemškim pripravnicam slovenski učitelji vendar tako krepko napredujejo v narodski omiki , védah itd. Dalje poroča , kako so naši narodni gg. poslanci v državnem zboru vedno delali, govorili in potezali se za to, da bi naša sveta reč zrna-gala. Nazoči gg. učitelji so vse to radi čuli in z zadovoljstvom sprejeli. — Gosp. Rant je dalje poročal prav obširno o kmetijstvu, to je, potezal se za povzdigo in pomnoženje uka v kmetijstvu na pripravnicah in tudi v posameznih šolskih okraji h. Razgovora, ki se je vnel o tem, vdeleževala sta se obilno gg. dr. Vošnjak in Stegnar, ter izgovorila upanje, da se bode tudi o tem s časom zboljšalo. — Gosp. Močnik razvija potem svoje mnenje o berilih, zlasti o novem , abecedniku". Gosp. Borštnik govori zoper drugi natis „Začetnice", ki je jako pomanjkljiv in ima dokaj pomot in nepotrebnih prenaredb. Tudi drobci v računicah so veliko predrobno tiskani, kar je zeló škodljivo za otroški vid. Gosp. Stegnar nasvetuje, da bi se slov. učit. društvo obrnilo s prošnjo do založništva uenih knjig na Dunaji, naj bi tam skrbeli, da se take napake odpravijo. Gledé debelejšega tiska računic pa naj se gospod vitez Fr. 'M o č n i k prosi pomoči, ki je društvu poseben prijatelj in podpornik. Tem obširnim razpravam je sledila volitev odbornikov, ki so gg. : Govekar, Kuhar, Režek, Močnik, Tomšič, Pr ap ro t n i k Andr., Stegnar, Papier in Borštnik. Odbor se bo konstituiral pri pri-hodnji mesečni seji slov. učit. društva, ker je za to danes bilo premalo časa. (Dalje prihodnjie.) Nekaterih današnjih narodov ženitovanjski običaji. 8 kultur-historiških obrazeev. Spisal L. Gojko. I. Turki. Turki sklepljejo svoje zakone ali na vse žive dni, ali pa le na nekoliko časa, a tega ne potrjujejo za gotovo, temuč vseiej le pogodé se. Kadi (sodnik) kar spiše dogovor in zapiše v zapisnik, neveste pa ne spremljejo slovesno in tudi razveza zakona je brezi vsakoršne posebnosti. Ta zakon se razlikuje od priležništva sè suž-njicami, kajti le-to ne potřebuje nikakovega dogovora. Turki se zaročajo na vse žive dni, pa ne, da bi ženin in nevesta uže dosti stara bila, temuč tako zgodaj, da ništa še zrela, da bi sama volila. Kar oca in mati odbereta sinu nevesto, hčeri ženina. Zaročenca ne smeta občevati drug z drugim, ni sniti se ne smeta ni-kder, torej ne znata: niti kakovo je katerega lice, niti, kakov ima kateri značaj. Svatbenega dné nevesta zavsede konja in jezdi na ženinov dom, spremlja jo godba, spremljajo žene in sužnjice. Ohaljena je vsa sè zavojem in nad nje glavo nesó „baldahin". Kar jej roditelja dadeta, to konji in velblodi za njo nesó: kovčege, torbe, vreče, ki so časi prazne, ali pa je v njih roba, ki ni vredna nič, temuč je vse le samo bahaštvo in sleparstvo. Ko nevesta prijezdi do svojega bodočega bivališča, sprejme jo ženin pred vrati, segneta v roko drug dru-gemu in z najnežaejšimi besedami obljubita ljubav, če prav srce ničesar ne zna o tem. Ko Turki zakone sklepl jej o , ne potrebujejo svojih duhovnov, samo sodnik je pričujoč in o njegovi navzoč-nosti ženin priseže in obljubi, če ut gne umreti, ali pa če zapustí soprogo, da jej odloči nekoliko imovine, da jo bode uživala po svoji volji. Sodnik podpise pogodbo, v kateri ni nič druzega, nego imé ženinovo, imé neve-stino, pa tista imovina zapisana, ki jo ženin odloči ne-vesti, če jej utegne umreti ali pa zapustiti jo. 0 svatbenih obredih nevesta ni navzočna, temuč nje pooblašČenec jo vselej namesti. Sorodoiki ženina peljejo na nevestin dom in to spremstvo povelićuje nekoliko slovesnosti, med katerimi je tudi ta , da nekateri izmed svatov nad ženinovo glavo nesó dva gola meča, pravijo, da to čaralnice odganja od njega. Dan po svatbi mladi svatje pohodijo ženina in nevesto — in če je ženinu po godu nevesta, sploh nje vnanjost, slavé to zadovoljnost še posebno; Če pa mu nevesta ni draga, obsipljejo jo z vsakojakimi zaničljivo-stimi in mora vrniti se domov k svojima roditeljema. Turška osveta pa je časi grda tako, da oČa in mati kar na mesti ubijeta hčer zbog takih zaničljivosti. n. Perzij an i. Perzijani tudi, kakor Turki, zakone sklepljej jske j) Reform" tako, da se o tej sliki mend more reči, da ni podobna sedanji Evropi. Da glavni pred ali met tej sliki je Tur čij ki J^ 4 Ui Ulj «, je oni „uícutwu , rega koža utegne, kedar pride do razdelitve te kože medved kate na vse zive dni ali na ekoliko časa ali sužnjice, in tudi v Perziji se to godi s pomočj pa imajo 3 poob- laščenstva, zato ker se ženin in nevesta ne smeta videti. eninova roditelja prideta v hišo nevestinih rodi velike prekucije v Evropi vneti, vidi se na prvi pogled 17 Reform" tako le piše 17 Medvedove kože ne gre razdeliti poprej » ni medved ubit" teljev. Ž samega pripeijejo sorodniki. Nevestiu oča mnogokrat pozabij se na ga objame in odpelj v izbo nej pogodbo, in odide odloce da skle dij dokler mH^m^ pa ta modri nauk, potem pa se ču- znan pregovor Lj u dj če se Je stvar drugače zasukala, kakor so mislili tej sobi sta prokuratorj duhoven. Nevesta in mnogo ženstva pri njej V so- Pri banketu časnikarjev v Lvovu je unidan někdo ar š a vi". Ta sedni sobi, v kater so v sobi i prte na pol 7 da Nevestin prokurat ni se vesta, in spregovon Jaz mogoče videti, kedo obrne v izbo, kjer j prokurátor, Vaš pooblaščenec, sklepljem Vas z J. Torej boste stanovito njegova soproga vsled odločene dote napitnico naredil: „da se vidimo v V napitnica brž bila z burnim entuzijazmom sprejeta 7 in drug Poljak povzdignil napitnico, v kateri je Po ljake imenoval Take izjave slišati veličanstva uajzvestejše puntarj u si pač ne moremo bi rekli, da tudi Gralicija ima svoje šoviniste kaj 7 da ne Drugi prokurátor pa odgo 77 Jaz ; prokurátor, po Oglejmo se zdaj malo po svetu in prevdarimo san- oblastil me 7 spremljeni v njegovem imeni žensko > ki mu je pričujoči prokurátor dal jo vsled dote." Po tem odg bljub težki nevesta potrdi, da ,,da", to potr jarije Poljakov Ne dá se tajiti, da so se nad Evropo vlegl črni oblaki in da utegne vsak hip pričeti se grom in blisk. ditvo pa zapečatijo in nevesti dadé, da jo shrani Rusija je po berolinski pogodbi bila hudo žaljena, traj Perzijani najraji svatujejo pod ženino vo streho. Svacba katera je v Turčiji vstvarila razmere, o katerih so morda po deset dni. Deseteg dne zenm veno. To veno so nevestina oblačila, drage kovine, domače posodje in orodje , sužnji in obrezanci. Vse to >bi nevestino diplomati mislili, da se bodo vsaj kakih 10 ali 20 let o tem so se diplomati prav hudo zmotili. nesó na mnogih velblodih, ki jih spremlj 7 pa ízposojajo ćege, a .ie koj ako posodj sprevod veči. 7 odj radi in prazne kov godba držale. Turčija je uže mnogo let bolnik na smrtni postelji. Da je Rusija, ki je po miru, ki ga je s Turčijo sklenila v sv. Stefanu, vse pripravila na to, Nevesto ponoči sè zavojem ogrnj ninov dom, spretnija j godba III. Pelj lastila se Carigrada in tudi bližnjih turških dežel da bi po- na ze- na j huje žaljena s tem 7 7 da so JeJ 7 spremliaie dve ženski, križale ta njen namen, razume se samo po sebi. i J Î • 1*1 w 11. ■••.1*1. II bila evropske vlade pre- Ako Da našli j i Gr ki. Ta narod ima ta obred, da si nevesta in ženin od bi ne bila uže po dveletnem boji toliko trpela, lotila se bila boja na življenje in smrt zoper vso Evropo rajši nego da je odpovedala se tako gotovemu cilju. Al Rusija um in da se le o tem ne tudi dobro vé, da se tolikim sline cedé po tem plenu bereta kuma in kumo (botra in botro), nekatera imata dělili. Saj jej je bilo morejo pobotati, kakó bi ga raz- celó tri ali štiri kume. prej uže znano, da po berolinskem JeJ shodu bodo se prikazala še vprašanja, o katerih se Pop ženina in nevesto sprejme in pozdravi pri cerk- utegne posrećiti, da razkolje Evropo. Od tod poskušnje venih vratih in povpraša, ali se hočeta pozakoniti, potlej pa oba pelje v cerkev pred oltar, položi jima na glavo venec iz listnaté trte — venec, okrášen s trakovi. Že- nego ninu dáde zlat, nevesti pa srebern prstan in več tridesetkrat zamění ta prstana. zvezati se s Francosko, katere se sicer tajé, pa so vendar resnične. Rusija in današnja Angleška imate isti cilj: Turčijo vreči iz Evrope in mislite, da se bote lahko sporazumeli, če se obé očitno in pošteno odpo- upa prav, vrh tega veste Carigrada. Al ena dru^i ne 3 Po tem obredu pristopita kum in kuma, pa tudi se Angleška pa še za svojo In dij o boji. Zato se se ne ve tako menjata prstana. Ce se ženin ali nevesta skuja kuma vzameta mladima zasnubencema věnce z glave, late obe skupno na propad TurČije. ali bote šli druga z drugo , vendar pa zdaj de- primejo se za roke in nekolikokrat idó na okrog v cerkvi, občinstvo pa nevesto in ženina pesti in brca. Ce je vse v redu , pop vzame nož v roko in od- reže nekoliko podolgovatih kosov kruha, dene kose v skledo, vlije ná nje vina, sam zaužije kos, potlej pa dade tega kruha najpopreje nevesti, potlej ženinu, na- Francoska cinca, ker ljudstvo hoče imeti še mir in zato mora vlada še omahovati. Vendar Francozi so ljudstvo, katero se lahko vname, in kdor mu bo o pravém času pravo besedo rekel, imel bo Francoze na svoji strani ) kajti če bode vse v vojski 7 tudi oni ne enm, ko ja duhoven bla- posled pa vsem navzočnim. goslavlja, poljubi nevesto in oba imata vsak v svoji desnici gorečo svečo. Po teh obredih svatujejo: jedó 7 Pij0 bodo za pečjo ostali. Laska je kakor ropna zver na preži; vrgla se bo tje, kjer bo videla za-se največ dobička. Vlada Savoj-ska je imela zmerom tako politiko, in prav ta politika 7 plešejo. Ce slučajno kedo pride pod streho, prinesó mu popevajo in jej je siino veliko nesla. vode, da si o mije roki 7 otiračo, da se obriše, in dati za mizo, da mora nekoliko grošev, potlej pa ga posadé s vatuje in veselí se z njimi vred. ropi Nem čij a je ta hip najveljavnejša država v Ev-Avstrija pa leto dni njena zaveznica. Ni dvoma o tem, da ti državi skup bi mogli spustiti se v boj z vso drugo Evropo brez strahu premaganima biti. in kdor ima sreco Politične »tvari. Medveđova koža. vojna sreča je v božjih rokah njegova je nevesta. Oglejmo si A v s tri je stanje natančneje in videli bomo, da avstrijski in ruski interesi tu hudó skup tr- Pod naslovom „das Bàrenfell" kajo. Avstrija ne more pustiti, da bi se jej reka Do- je sedanji poli- nava, glavna žila cesarstva, spodvezala, in mora iskati tiški položaj evropski naslikal poslednji list du- kraja, kjer more do morja. Akoravno je vzhodnja obai jadranskega morja avstrijska, je veodar to brego po Za 100 postrv 12 najlepsih arabskih konj To našem političnem stanji popolno le na desni strani nam, davno dal turški sultan nemškemu cesarju tudi na čelu, na sprednji strani moramo imeti izhod na zgodilo tako-le: Sultan se je uže nekaterekrat prikupiti nese je morj f» Takih kraj zadevamo ob ruske interese pa tu ko, zarad katerih se hotel nemškemu cesarju Viljemu s tem slal kako darilo. C y da mu je po Poljaki pa s svojega ,,poljskega stališča" vidijo te darove s tem to, da bi razpor utegnil gnati Avstrijo do vojske, in y da mu Viljem mu je povrnil ned poslal 100 najlepših postrv vidijo na daljnera političnem obzoru uže solnce 0 skega vstajenja". Do tje pa je še dolga dolga pot! lj polj- in nekoliko ribjih iker in pa manjših postrvic iz nem bnikov, vedé, da so postrvi sultana jako priljub ških Avstrija, kakor zdaj kaže, ne bo nikdar sama in brez jed In za to darilo mu je sultan, kakor gori re- čeno > varne in gotove zveze pričela boja z Rusijo, ker, Če bi poslal 12 najizvrstnejših arabskih kónj , katerih bila sama y bila bi za hrbtom v silno veliki nevarnosti. vsak je več 1000 gold, vreďen Sultan bi pač bolj z Avstrija si zdaj uže gotova biti, da bode ljudstvo More em či j o vštric mahnila po Rusiji? Ne, nikakor ne! storil, ako bi toliko denarja razdelil med siromaško svoje * Drago vino. Ladislav Mezossi gradnik u .JJ v/ a j v^ '«miu W • ^..V^, U.UV.UV. • / Uf/fblS. AJCVLIIOIM y , V J11 Ug I <\ KA U1IV Veliko bo še steklo vode po Savi, predno se bodo raz- Madu na Ogerskem, prodal je nedavno vedro tokajskeg v mere tako zasukale. Nemški cesar Viljem je uže vec vina od 1861 za 1030 gold LUVX vy LUHU liUOUIiMlU. 1.1VUJ01V« VVWW. » »»jVl« J MUW T \J '1UM \J V4. 1. £J O, X \JIS\J ^yjiVJL.j k U p^i Ui 11 O U ň 11 I IC Li I <% ko SOleten starček, prijateljstvo do Rusije mu je na gnati magjarski. Možje morajo denarja imeti ko čepinj srce priraščeno ; mladih nog še se je bojeval z Rusi _ vštric proti Napoleonu, njemu in Prusom so bili Rusi Nasi dopisi. Blagoslavljanje veteran bili so štirje ma najzvestejši prijat stejsi prijatelji, to pa se ne dá sleči kakor roko-Cesar Viljem je kot nadpoveljnik nemške vojne vica. slavno dovršil vojsko zoper Franeosko. Ga o zdaj Gorici okt. volja y Mi svojo slavo v boji z Rusijo staviti v nevarnost? da bi se moralo kaj posebnega zgo- srno te misli diti, da bi starček še meč iz nožnic potegnil. Brez velike vojske, katere se polagoma bode ude- ske zastave jutre na Rójicah (blizo železnicne staje) bo kaj posebnega. Ves véliki prostor okoli jaške kapele je primerno zagrajen in z zastavami okin- po vo can. Povabljencev je mnogo domačih in vnanjih ; ne bode se definitivno resila osoda med nJimi tudi namestnik primorski, baron De Pretis. ležila vsa Evropa , Turčije, in mir se bo sklenil še le, ko nobeden nié več mogel ne bo. Nam se tudi zdi, da se bodo med to vojsko zaveze menjale, in da po velikem miru se bo človeštvo evrop- bodo zastavo častni sko drugače vredilo za razvoj. Je li ta naša misel prava Botro presvetlo cesarico bo namestovala gospá baronovka Rechbachova. Blagoslavljali ud veteranskega društva — duhovni veteran prečastiti kneznadškofdr. Andrej Gollmayr; maševal pa bode gosp. prošt dr. Valussi. Tišti trenutek, ko bode ali ni (razsodila bo prihodnost), toliko je gotovo y da so predsednik veteranskega društva y Poljski sanjači sedan jim razmeram daleč spredej , V ce vitez Catinelli, koncaval major Ka rol svoj gosp ogovor z „zivio"- u dunajskim časnikarjem napivajo ?>na svidenje v Var- v • / / savi" da so in če nek drug tak sanjač Poljakom odzdravlja Nj. Veličanstva najzvestejši puntarji " ? y y ^ I • V \jllVUlligt ? UI ^ T v/^ WUJ »JA ^/iA&XtUll j A« Veliko prezgodaj je tedaj dandanes uže na kose i rezati „medvedovo kožo", dokler „medved" ni se ubit! klici cesarju, bodev naznanjalo streljanje in slovesno zvo-nenje v bližnjem St. Andreži. *) Na zadnje bo delilo-vanje pred nazočimi nacelniki in potlej v mestu pred c. kr. okrajnim glavarstvom. Popoldne od 2. ure naprej bo spet na Rójicah veselica — južina za vete- rane in ljudski ples. ocoj * Mnogovrstne novice. Trgovina sveta dandanes in pred 100 leti. gostov, muzika po mestu i. dr. v. saboto) bo sprejemanje Včeraj se je p ri Nek čelo šolsko leto. Za prvi gimnazijski razred se ni pri nas še nikdar toliko učencev oglasilo , o letos Slovencev kakih 40, Lahov (in Nemcev) okoli 80. Za franco8k časnik oglaša sledeče, jako zanimive statistične višo realko pa ni vpisanih vec, ko kakih 40 učencev. podatke o stoletnem napredku pridelkov in izdelkov Več o šolskih rečeh drugi pot Vendima je po najimenitnejših stvari trgovine celega svetá. Se ve da vseh naših vinskih krajih prav picla. Za vse drugo pa do pičice se ne dado te številke dokazati, vendar uteg- je dobra letina. Vreme imamo uže cei teden krasno, nejo resnici blizo biti. Blagó: železa jesiha pavole volne kave čaja tobaka papirja ton *) yy yy yy yy yy >> 5? zlata srebra y dolarjev **) yy f galon *** piva vina šivalnic, komadov ur yy knjig 99 yy 1. 1780: 1. 1880: 10,000.000 300 000.000 150.000 15,000.000 40.000 3,000.000 50.000 1,500.000 200.000 5,500.000 100.000 500.000 75.000 150.000 100.000 600.000 10.000 500.000 15,000.000 100,000 000 30,000.000 80,000.000 2:000,000.000 30:000.000.000 1:500,000.000 2:000,000.000 1,000.000 50.000 2,500.000 3.000 200.000 ,Občno menjenje" je res velevlast. To so pokazali te dni naši meščani. Povedal sem uže, kako nejevoljne so bile vse vrste ljudi zarad nekih določeb novega po-grebnega reda. Přetekli torek so peljali pokopat nekega mlađega ćevljarja. Vsi pogrebei, katerih se je bilo veliko zbralo, zarotili so se, da hočejo mrlica spremiti — ne gledé na magistratovo prepoved — tudi od cerkve naprej peš, sè svečami etc. Ta zarota se je bila razglasila po mestu uže prej, zato se je zbrala na Travniku in po vseh ulicah proti pokopališču obilna množica gledalcev. Přišedši iz cerkve ni hotel (privatni) križonosec izročiti križa cerkovniku , in ta ni duhovnikom (po magistratovi zapovedi) stopiti na mogel z y ozi- roma y v kočijo. Tako se je nadaljeval sprevod po stari goriški šegi in nazoča policija se ni upala ljudi razganjati, kakor se je nekaj krat poprej bilo zgodilo. K tej demonstraciji proti municipiju so ljudje po * ** ^ ^ ^ tona je 20 dunajskih centov. 1 dolar je po naše 2 gold. 10 kr 1 galona je 2 bokala. ** V Št. Andreži je jutre tudi nova masa, in sicer uže druga letos; prva je bila preteklo nedeljo. Oba no-vomašnika ste Pavletič-a. Rojakov-masnikov ima Št. Andrež zdaj sedem. Pis. Travniku ploska li. Následek temu je bil ) da Je poslu podkován in značajen mož, prisvojila si bode tudi mestno starešinstvo brž drugi naredbe spremenilo tako, da je zdaj ljudem na voljo dano, urediti sprevod po starem, dan svoje pogrebne mu v poduk in odgojo izročena mladež nosti ; ce pa učitelj sam mevza i da veternjak te lepe last tudi nje gre mašnik pes, ali pa po novem, da se mašnik od cerkve gova šolska mladina boljša ne bode. Učitelj pa navadno javno življenje iz preparandije (učiteljskega izobraže v naprej pelje. Teči pa ne sme mrtvaški voz ne v vališča) prinese največ tistih lastnosti, katere imeli so mestu, ne zunaj mesta. To je v starešinstveui seji pred- tu njegovi učitelji, profesorji. Kako se je tukaj uže Tedaj ne le meč in lagal gosp. župan sam. temuč tudi čevljarska kopita še kaj premorejo anoni j več let sem kuhalo, mlelo in za nasprotni tabor riralo, ne bodem danes našteval, ker vse to bere prepa CelOVCa 4. okt. (Peticija §. 19. osnovne državne med vrsticami govora g. učitelja Kežeka pri občnem postave od 20 decembra 1867. do Nj. ekscelencije grofa Taaffe a.) Kaki ubogi siromaki o narodnih pravicah smo mi Slovenci na Koroškem, imate, slavni gospod, iz zboru „Slov. učiteljskega društva" 23. septembra t. 1. kateri govor je „Slov. Nar." ad verbum v Ljublj bjavil. Res, boljega in času ) primernega predmet preteklih časov gotovo uže dokazov na kupe. Al, kar „Slovensko učiteljsko društvo" ne bilo moglo na dnevni se Vam morebiti nemogoče zcii, ju w , u«, — »arvui ^ i^kjl ťuoi«viii, birokracija z nami ravnala pod ministerstvom Lasser- učiteljskih je to da kakor je red postaviti kot bilo b raž e v a 1 vprašanje o prestrojit Auerspergovim na slovenski zecnlj prav tako ravná še dandanes Stvar bila je izvrstno in temeljito od strani gosp. reie- vkljub prestolnemu govoru, v katerem je presvitli cesar renta řešena. Vsak pravi domoljub trditi mora izjavil y da 77 dežel in svojih narodov." Avstrija bode zavetnica pravic vseh svojih ; da je Dajte uže skrajni čas, šolski pedanteriji konec storiti. Zadnj nam nemškemu pa desetletje bode šolstvu na Slovenskem v zgodovini čudna tudi slovenskemu narodu, katerega je na Koroškem maroga ostala! Gola istina dobra tretjina, pravičnega c. kr. deželnega predsed- nika uma, da ubogi koroški Slovenci pridemo iz vic, . ^ ^ , jjhc%uj terih ves čas zdihujemo po národnih naših pravicah, ni bilo pa še nikdar tako razdvojeno in demoraliz davke pa plačujemo in vojakov dajemo armadi isto tako, kot bilo je v tem desetletji. Tudi bode še veliko časa ka- predka v tem zaj potisnj tletj } da bilo šolstvo gledé najmanj za dvajset iet na- teljstvo, posebno na Kranjskem kakor tukajšnji Nemci! Da, slavni gospod, vidite, kako v žrelo věcnosti zginilo, predno bode med ljudskim sedanja deželna vlada z nami delà, beríte ukaz njen, ki teljstvom zopet prava kolegijalnost in zaupanje utrj Je septembra t. šel o c. kr. okraj nega glavarstva vprašanj celovškega, od tega pa 9. septembra do župana dober- ali bolj rečeno >7 7 kdo neki ima tuk kd A uli t» iv*u»| D3.J V6ČG ^aoiugu^ šolstvo na Kranjskem tako lug levaškega, ki se je o tem pregrešil (! !), da je v doma- daleč v propad dotiral, je prav lahák odg ta no- čem (slovenskem) jeziku pri c. k. deželni vladi vložil neki beden drug ne 7 nego zapisnik. Ker je po besedi oba ta ukaza časnik „Kárnt. arodove izdaj odpadniki in t» U^«, ""J »«UIJUVWU1 „Í.WMW , ' ~ ťv&u«V.iVOiiV; UV.il« , v izvirni besedi, da sami blagovolite sprevideti nujno ako Bog dá, ne bode več dolgo časa trpelo naj Volksstimme" prinesel vskoki, katerim je bila osoda za nekoliko Časa vajete 4-11 /I « \T /\ TT i A rv í ť VMti vi AO Á X r\ I n f tt n T~r vi l i K a t? A WA/>n Kaw Afiv\ a jTOliO IZ FO Clici ^ ^ ^ Vam ju tudi „Novice* prinesó solstva v njihove pogubo kar V Se pa, eno potrebo da taki možje pod Vašim načelstvom ne mo- desetletje naj bi sè šolstvom tako naprej šio rejo dalje bi'i na čelu vladnem tam, kje sta dva de želna jezika. Famozna ta ukaza glasita se tako le popolni šolski polom, nemški „krah" tukaj 7 pa bil vecji šolsk nesmi Ki bil 7 Nr. 6243. Wircl dem Herm k. k. Bezirkshaupt- casu 77 skeg mann in Klagenfurt mit der AufForderung zuruekge- sami javno priznavaj schlossen 7 die Gemeindevorstehung Unterťerlach unter dorj edino za Wiederholung des bereits anlàsslich eines âhnlichen sknvnem in očitn lep d da o r o d j so se kot ravno v našem okraji o iljenja? Ti dobri ljudje so Jih jihovi gl e uze mata- meli. Ke sa j se daii zdaj na na manice loviti ter Falles mit dem a. Eria3se vom 11. Mai Z. 3368 so slednjic ergan^enen Auftrages sich im Verkehre mit den ôfFent- stranki prišli ves kredit pri narodni in čurski lim bo Zak a lichen Behorden der in Kârnten als Amtssprache uka pravih rodoljubov niso poslušati hotel pa dobrohotrifga pod t bestehenden deutschen Sprache zu bedieuen, sluša pa naj sku sai M >> Kdor ne anzuweisen, das mit h. a. Erlasse vom II. August d. J. božj em rodnih zastopnikov - voditelj pomočjo in prizade bode s isom Z. 5821 abverlangte Erhebungsprotokoll in deutscher tudi ta rak iz narodovega telesa izrezan in pregnan kateri ste šolstvo tako daleč v propad dotirali Sprache aufzunehmen und den hiedurch ordnungsmàssig . M. wieder anher Tisti pa instruirten Act bis langstens 20. vorzulegen. Klagenfurt 4. Sept. 1880. Fiir den k. k. Statthalter: Novak ni. pre* s kuj te svoj grehe in u še čas Kdor delajte nima srca za ,,Nr. 10669. Der Gemeinde-Vorstehung Unterfer- njega blagosta 7 krmilo aa-nj napr pokoro, dokl de sini mozera } da i IjudstVć tva prepusti sposoh in se zavržena reó po moči v prave ko lach zur Kenntnissnahme mit der Aufťorderung, das in nice dovede Tištim učiteljem pa, kateri so tudi v času deutscher Sprache aufgenommene Erhebungsprotokoll bis terorizma in preganjanja nai langstens 16. d. M. unter Rucksteliung des Gesammt- Slava Njim odu zvesti ostali, zaklicem actes anher vorzulegen, und sich in Hinkunft bei Amts- in ponos neomahlj j b - i j goto Je mirna vest 7 correspondenzen nur der deutschen Sprache zu bedienen widrigens die Gemeinde Vorstehung ausser Rucksteliung narodnega značaja Rovt 30. sept Domoljub c. Rovte so dokaj velika der in slovenischer Sprache verfassten Actenstiicke auch fara v vrhniški dekaniji in so po svetu zarad štirih ve- noch Ordnungsstrafen zu gewártigen hátte. Klagenfurt am 9. September 1880. likih sejmov znane. in še te so zeló raztresene. Cerke ni vasi, marveč posamezne hiše Der k. k. Bezirkshauptmann Kronig m. Postojne 29. sept. (Šolstvo.) Dobro urejeno ljudsko šolstvo je gotovo eden najvažnejših faktorjev člo- în ličn pri fa a. je velika Davno so uže želeli farani pri farni cerkvi velicih mogočnih zvonov, da-si tudi staro zvonilo ni bilo ravno labo. Letos se jim veške družbe; ono je zavod, kateri v vseh potezah skrbi cerkveno predstojništvo za izobražbo državljanov vseh stanov. Ce ljudska šola činskim odborom enogl polnila, kajti častito v gi z m vrlim cb sklenilo . vstreči -------------J....... . --* • * J ~------ .. ...................&--, svojo dolžnost v pedagogičnem smislu vestno spolnuje, ranov. Dogovor z zvonarjem gosp. Samasom bil je do postane s tem največja dobrotnica družbi človeški. Sola gnan in delo se pričelo. 14. dan t m bil ima pa toliko veljave, koiikor veljá uČiteljstvo v fari posebno slovesen , dobili smo nove zvonové. je nasi nji delujoče. Ako je učitelj moder , vesten , v svojem vesna bila jihova pot iz Ljublj 7 Slo slovesno smo jih tudi tu sprejeli. Vhod v faro kinčal je slavolok, enako stali so tudi drugod ob cesti maji iu slavoloki. Ko dospó vozovi do prvega elavoloka, pozdravi jih pok topičev, ob enem pa zadoné pri bližnji podružni cerkvi na Petkovci tamošnji lepo vbrani zvonovi in pok mož-narjev želí tekmovati ž njimi in z možnarji při farni cerkvi. Pod klancem pričakovala je obiina priprega, najlepša živina cele fare. Pri križu čakala jih je fara s cerkvenimi zástavami, z gosp. župnikom in gosp. ka-planom v cerkveni obleki. Zdaj dospé prvi voz na od-ločeni mu prostor. Urno prist »pijo g župnik v sprem-stvu gosp. kaplana in naših vrlih pevk. V srce nas je ganilo čuti prijeine glasove naših pevk. Po opravljenem sprejetji razvrs*ila se je procesija , mo'itev in petje se je vrstilo, raz holm pa so mogočno oznanjevaii topiči slavnost rovtarske fare. Pred cerkvijo so se vozovi vstavili, ljudje ogledali nove zvonové in potem veselo na dom podali. Drugi dan potegnili so jih uže v stolp, in kako veselje navdajalo nas je, ko se je pod večer oglasil veliki zvon s svojim poluiin mogočnim glasom, naenkrat smo pozabili obilnih stroškov. Delo v stolpu šio je urno naprej, kajti vodil ga je po vsem uže izur- jeni urar Janez Oblak iz Lučenj. — V nedeljo 26. dne t. m. bil je dan slavnostnega umešČenja. Ljudstva se je zbralo od blizo in daleč, toliko, da sicer prostorna cerkev bila je veliko premajhna. Zvonovi so zopet mogočno doneli. Naš visokočastiti gospod dekan so imeli praznovanju primerno pridigo o trojni nalogi zvonov, in sicer tako izbrano, da se je marsikatero oko ginjenja solzilo. Med službo Božjo, ki je trajali skoraj do 1. ure popoldne, bilo je darovanje, katerega se je mnogo ljudstva vdeležilo. In čuli smo milo ubrano zvonilo — namreč v C-moll. Da smo dobili nove zvonové, imamo se zahvaliti visokočastitemu gosp. župniku , županu in vsemu občinskemu odboru, ki se ni vstrašil tako te- žavne naloge; hvalevredni so pa tudi farani, ki se niso vstrašili mnogih žrtev. Res so Rovte lahko ponosne, v 5 letih napravili so farani 7 zvonov v skupni teži 108 centov. Od Fare pri Idriji 3. okt. (Cestne zadeve.) Velika nadloga za naš idrijski okraj so nam naše ceste. Leta 1827—18-;8. moral je naš okraj dejati cesto od loškega okraja skoz Žire na Idrijo in čez Crnivrh na Vipavo, — leta 1857. in 1858. pa smo dělali važno cesto iz Idrije skoz Zalo jaa Godovič v Logatec do železnice, in črta Godovič - Crnivrh nam je nekoliko pozneje tudi mnogo novcev pobrala. In sedaj nam je črta Spodnja I dri ja Vrščeva za delo odmerjena. — Ne morem si kaj, da ne bi potožil o silnili težavah, katere zarad cest tarejo naše z davki uže preobložene kmete. Za naš okraj bilo bi najboljše tako, da bi se delo na županije razde-lilo, ker bi ubogi kmetje radi *ami sè svojo družino cesto dělali, ko bi se jim primerno po davku razdeiila. Naš kmet ne zrnore cestnih denarnih přiklad. Tako smo delali cesto v Logatec, kjer je bilo pa delo jako krivično razdeljeno. Da bi bilo delo takrat po pravici odmerjeno , morala bi bila mesto Idrija in idrijski rudnik sama nad polovico ceste narediti, kajti Idrija plača na leto nad polovico davka v primeri z vasrni našega okraja. Staro, sedaj uže opuščeno cesto čez V e-harišče na Vrhniko in Logatec je moral rudnik sam popravljati in v redu imeti. Da bi bilo tudi dandanes to prav lahko, kaže to, da je imel idrijski rudnik leta 1874. čistega dobička 672.551 gold, in 1. 1875. pa 067.826 gold. Dokler sem bil jaz cestnega odbora načelnik, sem se potegoval za to. da bi se cesta pri kmetu Li kar ju pri Idr;ji přestavila in ravna naredila, kar bi se bilo lahko zgodilo , če bi cesto za Likarjevim mlinom do ,,Firbarjeve grape" ob Idrijci peljali; ognili bi se s tem hudemu klancu in cesto skrajšali za 38 sež- njev. Al okrajni glavar g. Ogrinec me je po nasvetu rudniškega načelnika g. Lipolda nekako čudno — Bog mu odpusti njegove grehe! - odstavil. Da bi bil jaz še ostal prvomestnik cestnega odbora, zgodilo bi se bilo tako, kakor smo naredili v Podgrižah pri Crnemvrhu in pri , debeli skali" med Idrijo in Pristavo. Tudi nova cerkljanska cesta bila bi bolj ravna in varna, če bi se po 8olnčnem kraji od idrijske fabrike do Fare izpe-Ijala. Stari cesti med Idrijo in Pristavo zasipljejo v budi zimi plazovi 126 sežnjev na dolgost, od Pristave pa do Fare ali Spodnje Idrije pa 207 sežnjev, tedaj skupaj 333 sežnjev , na solnčnern kraji bi jih bilo le okolo 30 sežnjev, tedaj 303 sežnjev manj. Uže sedaj se je na cesti med Idrijo in Faro več nesrec prigodilo , ker je sneg ljudi zasul, in leta 1875. se je potřebovalo 261 delavcev, da so sneg prekidali; in vendar ie cesta bila še cele 3 tedne vožnji zaprta. Kedar so hudi plazovi, ho-dijo rudarji in delavci prifarski po solnčni strani do Pristave, kjer ni plazov. Ce bi se nova cesta po solnč nem kraji izpeljala, ne bi bilo treba mostov. 30. dne avgusta t. 1. je idrijski cestni odbor novo cerkljansko cesto po dražbi na delo oddal. Kaša črta je dolga 4300 m. in cenjena na 27.560 gold. Oddali so pa cesto za 10.758 gold, in most pri Fari za 3458 gold., skupaj tedaj 14.216 gold., ostaja še 13.344 gold. Cesta je prvih 1900 m. dobro izpeljana, od tam pa naprej bilo bi treba tu in tam nekoliko predrugačiti, bolj v hrib odstaviti ; tako pri hiši štev. 24 in pri posestniku Gostiši, kjer bi jo rad posestnik sam za isti denar krajšo naredil in brez zidov, će mu v to privoli cestni aii deželni odbor. Toliko v prevdarek! Boštjan Leskovic, bivši prvi cestni načelnik okraja idrij skega. Iz Ljubljane. — God presvitlega cesarja 4. t m je bil v tukajšnji stolni cerkvi ob 10. uri s slovesno mašo obhajan. Uže ob 8. uri poprej pa je imela sv. mašo šolska mladež, kateri je dan cesarjevega godu tudi šolski praznik. — C. kr. deželni predsednik gosp. Winkler je obiskal včeraj dopoldne vrt družbe kmetijske in pa tukajšnjo podko vsko in živinozdravsko šolo. Pri vhodu na vrt, sè zelenjem ozaljšan, so ga priča kovali c. k. družbe kmetijske predsednik baron Wurz-bach z odborniki družbenimi in oskrbniki vrta in pa vodja živinozdravske šole dr. Bleiweis z učiteljem pod-kovstva in živinozdravstva, na strani pa so stali učenci. Predsednik baron Wurzbach pozdravi visokočastitega gospoda deželnega načelnika, veselje razodevaje o prihodu njegovem na posestvo družbe kmetijske, ki je dvojnému cilju namenjeno : pospehu kmetijstva in pa Šolskemu poduku. Po prijaznem , gospodu cesarjevemu namestniku lastnem odzdravu se vsi gospodje podajo v šolsko sobo, kjer dr. Bleiweis, šole vodja, v kratkih črticah razloži zgodovino podkovske in živinozdravniške učilnice, ki ravno letos obhaja svoj 301etni rojstni god in iz katere je dozdaj v deželo (kranjsko, deloma tudi štajarsko , primorsko in hrvatsko) šlo 345 izučenih kovačev, živinozdravniških pomocnikov in mesogledov. Potem so se gospodu predsedniku razkazale vse učne zbirke, vsi razdelki bolnišnični, celi vrt, vse shrambe kmetijskega orodja in važnejši letošnji vrtni pridelki, stanovanje učencev, stanovanje učiteljevo, naposled pa kovačnica, na kateri so učenci vpričo gospodov gostov podkovali dva konja , tako spretno, da jih je gospod deželni predsednik očitno pohvalil. — Dve celi uri se je preblagi gospod mudil tù in vse vse prav natanko in nadrobno ogledal. Ko se je poslovil, ga je družbe kmetijske predsednik baron Wurzbach prosil prijazne naklonjenosti družbinim napravam, katere edino merijo le na blagor domovini. Gosp. cesarski namestnik ga je radosten zagotovil iskrene pomoči o družbi, katera, v Avstriji blizu najstarejša, je ravno z osnovo podkovske in živinozdravske sole pokazala, da jej je korist dežele vodilo v vseh njenih dejanjih, Obisk visokospoštova-nega gospoda deželnega predsednika ostane v kroniki c. k. družbe kmetijske v veselem spominu. — C. k. deželnemu predsedniku gosp. Winklerju sta preteklo sredo gospoda odbornika Jelovšek in Kot-nik poklonila diplomo častnega občana vrhniškega. — (Mestni odbor) je v svoji zadnji seji, kakor smo uže poročali, razpravljal nakup „kolizeja" za vojaško kosarno. Dr. Suppan je v svojem poročilu stavil predlog, naj mesto kupi to poslopje, a s tem pogojem , da ga lastnik With aim tako popravi, da bo za kosarno dobro poslopje. Ker pa gosp. Withalm sam nima denarja za tako drago podjetje, naj mu mesto posodi do 60.000 gold, na 6% obresti. Ko bo poslopje tako popravljeno , da bode za kosarno potrjeno, naj ga mesto kupi za 114.000 gold, pod še nekaterimi drugimi manj važnimi pogoji. — Temu predlogu se prvi uprè odbornik g. Regali, rekši, da nakup take podrtije, ki bi 60.000 gold, požrla, le da bi se popravila, bi bil prav skandal za mesto. Zakaj neki jo g. Withalm tako sili v prodaj? Narodnih odbornikov, ki so večinoma voljeni od meščanov, a ne od uradnikov in penzijonistov, ki so danes tu, jutri tam, dolžnost je protestovati dr. Suppan-ovemu predlogu. — Tej objavi pritrjuje odbornik dr. K. Bleiweis iz finančnega in zdravstvenega stališča. Kosama v jami, kjer ni blizu obile vode in dobre vode, — kjer se ne dadó potrebni kanali napraviti, — kjer je gnjezdo epidemij, nam ne daje poroštva, da bi jo odobrila vojaška komisija za stanovitno kosarno, in če nam jo tudi prva komisija potrdi, kdo nam je porok, da je čez nekoliko let ne zavrže druga komisija? In kdo bo mestni blagajnici potem povrnil 114.000 gold. Zato ne nakladajte pnhodnjim odborom bremen , ki bi jih v hude zadrege spravila ! — Za vse te upravičene in temeljite ugovore se ni prav nič brigala „liberalna" stranka , in z njenimi 15 glasovi proti 10 narodnim je bil nesrečni predlog za nakup Withalmovega poslopja sprejet, o katerem je uže nekdaj Prešern pikantno pes-mico skoval. — (Bogoslovske sole) so se pričele 1. dne t. m. V 8emenišče, kakor se sliši, je stopilo na novo 15 bogo- slovcev. — S kakošno slavo naš rojak gospod Fr. Ger bič poje zdaj v gledališču v Ulmu na Virtemberškem, pri-čajo nam ondašnji trije časniki ,, Ulmer Tagblatt", „Neu-Ulmer Anzeiger" in pa „Ulmer Schnellpost", ki so polni hvale o njegovem partu ,,Raoul ' v operi „Hugenoten", katerega je pel 1. dne t. m. ,,Ulmer Tagblatt" piše : „In Herrn Gerbic, unserem neu engagirten Helden-tenor, hat die Opcr eine schàtzenswerthe Kraft genom-men ; er verfugt liber ein ganz bedeutendes Stimmma-terial ; nicht allein in der Mittellage, sondern auch in der lioheren entwickelt er einen grossen Ton, sein Ansatz ist rein, er lautirt deutlich, obwohl hin und wieder etwas hart, was eben seine Sprache (er ist ein Serbe) mit sich bringen mag. Mit einem seelenvollen Vortrag verbindet er ein edles Spiel. Schon mit der Romanze im 1. Akt, deren Wiedergabe eine wirklich kunstlerische genannt werden muss, hat er sich die Gunst des Publikums er-worben. Von ganz besonderer Wirkung war das Duett im 4. Akt zwischen Valentine und Raoul, wobei er Ge-legenheit fand, seine dramatischen wie gesanglichen Fahigkeiten zu entfalten, und er hat es in einer Weise gethan, die uns in ihm einen ganz bedeutenden Sanger erkennen liess." — Radostni čestitamo našemu rojaku Slovencu o tako navdušenemu priznanju njegovega talenta na zemlji nemški! — Iz Prage nam je došel smrtni list, ki nam naznanja, da je naš rojak gosp. dr. S trupi, c. kr. profesor živinozdravstva, 26. dne u. m. v 69. letu svoje starosti umri. Dr. S trupi si je hvaležen spomin ohra-nil pri nas, kajti on je z dr. Jan. Bleiweisom družbi kmetijski pomagal leta 1850. ustanoviti šolo podkovstva in živinozdravstva. — Přetekli teden tudi smo na pokopališče spremili truplo gosp. Antona Gnjezd e, posestnika dobroznane velike gostilne in kavarne „pri Slonu". — (Na vprašanje): kje se dobiva „zimska grahoršica?" odgovarjamo, da pod adreso: „Hofrichteramtder Herrschaft Acs ad in Ungarn" ali pa: „Herrschaftsver-waltung Galdovo bei Sissek". — O muriških in belanskih goveđih, ki jih je družba kmetijska te dni prodala v Ljubljani in Kranji, poročamo vprihodnje, da živinorejci zvedó, kam so prišli lepi junci onih plemen. — (Zahvala.) „Sokolovo društvo" je v nedeljo o priliki blagoslavljenja zastave šentvidske čitalnice ďole- tela čast, da je 12 odličnih deklic iz St. Vida sprejelo ga sijajno ter pripelo mu dragoceni trak na zastavo. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, se javno najtopleje zahvaliti za ta dan, ki spričuje, da tudi nežni spol naroda slovenskega živo čuti v blagih svojih srcih iskreno ljubezen do matere naše zemlje. Bog Vas živi mile devojke, drage nam Slovenke! Na zdravje! Odbor. Novicar iz domaćih in tujih dežel. Z Dunaja. — Delegaciji ste sklicani na 19. dne t. m. v Budapešt. — Govori se, da vojni minister Byl andt misli iz ministerstva stopiti, razžaljen, da mu ministerski svèt v Budapeštu ni dovolil vsega, ker več stroškov za voja-ščino za leto 1881. zahteva. — Minister bogočastja in nauka delà priprave o tem, da bi se duhovnom, ki za državo opravljajo kaka pisanja, dajala primerna odškodnina. — Tako strašanske so nže postale rovarije nemške zoper ministerstvo TaafFeovo, da je 3 risolucije. ki so imele v shodu pemskih Nemcev v Karlovih varih v razpravo priti, v zasego dalo (konfisciralo). Skoda, da je to storilo! Naj vpijejo in razsajajo Nemci, koiikor jim drago , — vrgli vendar ne bodo ministerstva, ki pravico vsem narodom hoče; — mi bi želeli, da bi energično stopilo v dejanje. Naj le kričijo današnji judje, kar njihova grla premorejo, a nikar naj ne mislijo, da še živimo v tistih časih, ko so trompete starih judov zidovje Jer ih a razrušile! f — Od 21. septembra, kakor smo uže poročali, raz-pravlja centralna komisija uravnavo zemljiškega davka. Državne poslance, ki so tudi udje te komisije, je finančni minister dr. Dunajevski zagotovil, da se prenaredba zemljiškega davka mora brez odlašanja izvršiti. (Telegram „Novicam.") Iz Maribora. Pri volitvah državnega poslanca smo propadli : Schmidererje dobil 658, naš kandidat Bindlechner le 256 glasov. Popravek. V zadnjem listu ,, Novic" na strani 316. v dopisu „iz Železnikov" 9. vrsta od zgoraj beri: ,,pogrešali, namesto: „občutiliu, in na 313. strani v 10. vrsti od zgoraj beri: „Udov" namesto „vdov". Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. Blazilikovi nasledniki v Ljubljani.