Štev. 275. Posamezna «*.ilka 1 Din. y y pete|c 28 deceinbra 1923. Poštnina v gofovtaf. f■ Leto I. RANJE Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemšl pondeSjke. Mesečna naročnina: I v LjubSjanl Din 10-po pošti Din 12--, Inozemstvo Din 22*- Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. (jpravnššfvo: Marijin trg št. 8. — Teiefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238. konferenca Male antante. ' V začetku mesca januarja se sestanejo v Beogradu zunanji ministri držav, ki so se združile v Mali antanti. Ta dogodek je za razvoj srednjeevropskih : političnih dogodkov velikanskega pomena. V teku enega leta se je zbralo dovolj interesantnega gradiva, na vsak način pa se je izkazala potreba tesnejših stikov, vsakoletnega obračuna, bi-lanciranja delavnosti te mednarodne korporacije, o kateri je dejal dunajski filozof Rihard Nikolaus Coudenhove-Kalergi, da je prastanica Zedinjenih evropskih držav. Ti sestanki se dozdevajo površnemu opazovalcu političnega življenja v Evropi le kot nekaka forma diplomatične kurtoazije. Kljub temu pa so akcije, ki jih predvideva in z veliko spretnostjo vodi češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš, brez dvoma plod natančno zasnovanega načrta, ki gre za tem, da se Srednja Evropa dvigne v gospodarskem, političnem in mednarodnem oziru na ono stopnjo, ki ji gre po vsej pravici. Tragika Srednje Evrope je v tem, da se Madžarska ne more odločiti za prelom s svojim utopističnim pogledom na razvoj novo nastalih razmer. Vse prizadevanje dr. Beneša je v zadnjem času iskalo ono platformo, na kateri bi se dal skleniti z Madžarsko tak sporazum, ki bi zajamčil Mali antanti varnost, češkoslovaški trgovski ekspanziji tržišče in madžarskemu čuvstvovanju neposredno zadovoljstvo z novim stanjem v Srednji Evropi. Le tako si lahko tolmačimo pristanek velikega državnika na zunanje posojilo Madžarske, kajti Češkoslovaška ne more imeti nikakega interesa na ojačenju političnega radikalizma na madžarskem ozemlju. V Beogradu bodo brez dvoma razpravljali o važnih zadevah medsebojne ureditve. Mala antanta se je v zadnjih dveh letih vidno konsolidirala. Vprašanja, ki so zadevala življenske interese posameznih držav, so učakala v vseh slučajih popolno solidarnost v mišljenju in dejanju. Dobro je tudi, čeprav se tega niti ne zavedamo, da imamo na odgovornih mestih zunanje politike tako izkušene ljudi, kakor so dr. Beneš, dr. Ninčič in Duca. Še večjega pomena je dejstvo, da se v zunanjih uradih Male antante niso vršile medtem kake bistvene spremembe, tako da je kontinuiteta zasigurana vsaj na tem področju, ako je že nimamo v državnih organizmih kot takih. Poleg važnih problemov notranje ureditve v Mali antanti je največjega pomena zunanje posojilo Madžarske. Te dni so se zedinile države Male antante in pristale na sprejetje tega posojila. S tem je prestiž Male antante zopet ojačen, ker je madžarska diplomacija mislila, da se ji morda posreči izigrati pomen Male antante v zapadni diplomaciji. No, račun je bil vseskozi napačen, zato pa se bo Madžarska, ako si res želi sanacije svojih razmer, morala slej ali prej nasloniti na mišljenje konsolidirane Male antante. Budimpeštanska gospoda se še ni naučila razumevati novega položaja in še vedno misli, da ji bodo pomagali iz zagate razni člani angleške visoke aristokracije. Mala antanta je Evropi zelo potrebna. Ta tvorba je edini žarek neke boljše mednarodne bodočnosti, zato je potrebno, da se vezi med našim, češkoslovaškim in romunskim narodom tem bolj učvrstijo. Ministri aliiranih držav se zavedajo velikih nalog v polni meri. Nesoglasij doslej ni bilo, z naše strani pa bi želeli, da se naša vlada ozira na prošnjo Češkoslovaške in Avstrije glede znižanja nekaterih uvozno-carinskih postavk. Tozadevna odklonitev beograjske vlade je izzvala v Pragi iznenađenje tembolj, ker je Češkoslovaška s svoje strani napravila Avstriji to uslugo, ki se koncem koncev kompenzira v drugih panogah medsebojnega trgovanja. NOVI argentinski poslanik v BEOGRADU. .„Buenos Aires, 27. decembi ^ Argentinska vlada je imenovala Poslanika na dvoru kraljevine Srbe Hrvatov in Slovencev Martina Bori Caraya, bivšega policijskega prefekta Buenos Airesu. Novi poslanik odpoti te dni v Beograd da izroči poveri! pisma svoje vlade,. Notranjepolitična situacija. Pogajanja med našo kraljevino in sovjetsko Rusijo. Äitei© poraoSo sovjetske vlade o dogodkih Beograd, 27. decembra. (Z) Po obvestilu iz ministrstva zunanjih del je tiskovni oddelek sovjetskega poslaništva v Pragi objavil v listih sledečo izjavo: »V nekaterih praških listih je izšla vest, da je poslala sovjetska vlada potom poslaništva v Berlinu predlog vladi Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prično pogajanja glede priznanja sovjetske Rusije in da je sovjetska vlada izjavila, da bo podpisala pogodbo »za vsako ceno«. Po informacijah, ki smo jih dobili od zastopstva SSFR v Berlinu o pogajanjih s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ta trditev ne odgovarja resnici. V tej smeri stališče kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev še ni popolnoma določeno in radi tega so pogajanja nekoliko zaostala. Kar pa se tiče stališča sovjetske Rusije, je isto formulirano v »Službenem listu« z dne 12. decembra, kjer se ugotavlja, da za sporazum med sovjetsko Rusijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ni nikakih ovir. V političnem interesu obeh vlad je, da se zbil- Reško vprašanje. Beograd, 27. dec. (Z) »Politiki« poročajo iz Rima, da se na kon-zulti že nekaj dni vrše posvetovanja za novo akcijo glede rešitve spornih vprašanj med Italijo in našo kraljevino. Mussolini in Contarini sta pregledala najnovejše podrobnosti predloga, ki naj bi se poslal vladi v Beogradu. V teh novih predlogih zahteva Italija, da se prizna njena suvereniteta nad Reko, zato pa bi bila ona voljna priznati suverenitete naše kraljevine nad Barošem in Delto. Ta sprememba suverenitete Komunistična zarota na pirenejskem polotoku. Športna društva — komunistične agetture. — Aretacije. žata, kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev pa bo na strani sovjetske Rusije našla v tej smeri popolno razumevanje in pripravljenost, da se ji ustreže. To pa vendarle še nikakor ne pomeni, da bo SSFR pogodbo podpisala »za vsako ceno«. Današnja »Tribuna« pravi povodom tega: Včerajšnje službeno rusko potrdilo, da se vodijo pogajanja med našo državo in Rusijo glede vzpostavitve odnošajev, je izzvalo senzacijo v Beogradu. Vest se zelo povoljno komentira v vseh slojih In vseh političnih skupinah. Stare slovanske strune, ki s6 dolgo molčale, so zopet zabrnele. Ml hočemo danes konstatovati samo to zanimivo dejstvo, da je naša opozicija vsled te vesti dobila prave krče ljubosumnosti. Opozicija ni pričakovala, da si bodo radikali upali pogajati se z Rusijo. Njihovo preračunjeno pisanje, da je treba obnoviti odnošaje z Rusijo, je šlo le za tem, da si privabijo elemente levice. bi bila hkrati zvezana s trgovinsko po*-godbo, ki bi se morala skleniti v dveh mesecih po podpisu nove pogodbe o Reki. Ker pa se s tem predlogom spreminja tudi rapallska pogodba, bo zahtevala konzulta, da se podpiše nova pogodba, v katero bi bile sprejete vse te spremembe. Po dosedanjih pogajanjih, ki sta jih vodila Mussolini in Pašič direktno, vlada na konzulti prepričanje, da bo novi italijanski predlog ugodno sprejet. " Beograd, 27. decembra. (Z) Politična situacija je med katoliškimi božičnimi prazniki dosegla vrhunec zanimivosti. Vlada je na prvi dan katoliškega božiča imela od 11. dopoldne do 14. popoldne sejo, na kateri jf razpravljala o notranjem političnem položaju. Pred tem pa je še minister za zunanje zadeve dal kratko poročilo o reškem vprašanju, v katerem se morejo glede na prihod novega italijanskega poslanika v Beograd pričakovati nekatere spremembe. Ves ostali čas je Ml posvečen notranji politiki. Ministrski predsednik Pašič je ob 21. zvečer sklical ponovno ministrsko sejo, ki je trajala do 23. ure. O tej seji ministri niso hoteli dati nobenih obvestil. Politični krogi v Beogradu pa sodijo, da je bila ta seja v zvezi z najnovejšo informacijo vlade o povratku Stjepana Radiča v domovino. Stjepan Radič je dospel že na Dunaj, odkoder bi se moral vrniti v Zagreb. Vlada je našim obmejnim oblastvom izdala stroge odredbe, da budno pazijo, da ne bi Radič neopaženo prišel čez mejo. Dunaj, 27. decembra. (Z) »Neues Wiener Journal« poroča, da je Radič prišel na Dunaj. Beograd, 27. decembra. (Z) »Politika« piše: V političnih krogih živahno komentirajo posvetovanja vlade, o katerih pa posamezni člani vlade nočejo dati nobenih pojasnil. Vendar se doznava, da je bil povod posvetovanjem Stjepan Radič. Pašič je hotel napraviti potrebne ukrepe, ki naj bi se izvršili, da bi prišlo do zbližanja med Beogradom in Zagrebom. Izvršitve tega načrta pa Pašič nikakor ni pospešil. Ker se Radič bliža meji naše države in se namerava vrniti v Zagreb, je za vlado nastala potreba, da takoj zavzame stališče proti Radiču. Zato so bila oblastvom poslana navodila. Kakor se doznava iz Zagreba in kar potrjujejo tudi obveščeni beograjski krogi, je vlada na svoji predsinočnji seji sklenila izdati odredbe, da naj oblasti aretirajo Radiča, čim dospe na ozemlje naše kraljevine. Radiča bodo nato izročili sodišču, kjer bo moral dajati odgovor za svoje delo v inozemstvu, ki je bilo naperjeno proti naši državi. Ali bo sojen v Beogradu ali v Zagrebu, še ni odločeno. Kakor trdijo, je vlada skle- nila, da uvede režim močne roke, če se Radič vrne v Zagreb in bi se opazilo kako živahnejše delovanje njegovih pristašev. O možnosti takega režima se v radikalnih listih že nekaj dni piše. Tudi »Samouprava« je priobčila članek o tem. Će pa se bodo Radičevi pristaši vzdržali vsakega živahnejšega nastopanja, je vlada pripravljena nadaljevati svoj načrt za mirno rešitev hrvatskoga vprašanja. Bolezen g. Jovanoviča. Beograd, 27. dec. (Z) Zdravstveno stanje g. Ljube Jovanoviča se slabša. Bolnik je dobil pri popravljanju zob vnetje čeljusti, vsied česar mu je nemogoče sprejemati potrebno hrano. Posledica tega je tudi njegova fizična slabost, ki mu brani izvrševati službo. Radi odstopa gg. dr. Jankoviča in Uzu-noviča ter vsled odsotnosti g. Trifko-viča se čuti praznina. G. Pašič vodi sedaj posle s preostalimi ministri. Pri^Sča^Iž - BmidmlL * Beograd: 27. dec. (Z) »Tribuna« piše: Ker so demokrati uvideli, da bi jim odcepitev Pribičevičeve skupine jako škodovala na kongresu pri obravnavanju sklepov glavnega odbora, so poskusili vse, da Prihičevič prekliče svojo ostavko. Predsedništvo demokratskega kluba je z vseh strani pritisnilo na Pribičeviča in ga skušalo prepričati, da je na napačni poti. V nekoliko se je to posrečilo, kar se da sklepati iz tega, da Pribičevič sedaj redno prihaja v klub in se spušča v razpravo o svojem stališču napram sklepom glavnega odbora. Njegovo popuščanje gre še dalje. Pribičevič že načelno soglaša z načrti Voj e Marinkioviča. Njegovo nerazpolo-ženje se kaže sedaj samo še proti vodstvu stranke in najbolj proti osebi samega načelnika Davidoviča. Priprave za novi cerkveni zakon. Beograd, 27. decembra. (Z) Mi-niter prosvete g. Trifunovič potuje danes v Sremske Karlovce, kjer bo patrijarhov gost. T<~. potovanje je baje v zveži z bodočim cerkvenim zakonom. Gosp. Trifunovič ima doseči kot vladin odposlanec sporazum z arhijereji o tem zakonu, kakor tudi v nekaterih drugih cerkvenih vprašanjih. M a d r i d , 26. dec. (Havas) Oblasti so odkrile daleč razpreženo zaroto, katere cilj je bil, da vprizori dne 28. t. m. v Španiji in na Portugalskem komunisti čto revolucijonarno gibanje. V Madridu, Sevilji, Poima di Malorca, San Sebastiano, Bilbao in v asturskih rudarskih centrih se je izvršilo v komunističnih krogih mnogo aretacij. Zaplenjeni dokumenti kažejo, da obstoja veliko število komunističnih organizacij pod krinko športnih društev. Madrid, 27. dec. (K) Kolovodje revolucijonamega gibanja so zaprti. Španska in portugalska policija delata živahno na tem, da onemogočita naklepe komunistov. Načrt o decentralizaciji državne uprave. Beograd, 27. decembra. (Z) Načrt g. dr. Voje Marinkoviča o decentralizaciji državne uprave vsebuje sledeče štiri točke: 1. Pristojnost samoupravnih oblasti se mora znatno razširiti prav do mej, v katerih je mogoče obvarovati načelo absolutnega in brezpogojnega državnega edinstva. Državi pa bi bili pridržani obče politični in obče državni posli (diplomacija, vojska, sodstvo, policija, prosvetna politika, vera, državne finance) in posli, katerih centralizacija je naravnost ugodna in pravilna za naš gospodarski razvoj (promet, pošta, telegraf, telefon), dočim je treba vse druge posle prenesti na samoupravna telesa. Potemtakem bi imel priti v delokrog samoupravnih teles večji del sedanje pristojnosti ministrstev trgovine in industrije, socijalne politike, poljedelstva in prosvete in skoro ves delokrog ministrstev za narodno zdravje, gradbe ter šum in rud. 2. Nadzorstvo državne oblasti nad samoupravnimi telesi se mora omejiti na meje, ki jih postavlja zakon radi zaščite državnih interesov in državljanskih pravic. Vsako preventivno nadziranje n. pr. predhodno odobrenje od kake vrhovne administrative se mora odpraviti. Ravnotako je treba odpraviti zakonske odredbe, ki omejujejo samostojnost sklepov samoupravnih teles in nimajo namena ščititi državne interese. PREPOVEDANA LISTA. Beograd, 27. decembra. (Z) Minister notranjih del je zabranil vstop in razprodajo v naši državi na Dunaju izhajajočemu »Neues Wiener Tagblattu« in »Novi Dobi«, ki izhaja v Gorici. NEMŠKE REPARACIJE. B e o g r a d , 27. decembra. (Z) Vče-; raj je poslala naša vlada odgovor na i noto nemške vlade glede reparacij. V Seveda se vse to nanaša tudi na posle delegirane pristojnosti, katere zakon poverava samoupravnim telesom in organom, da jih vrše za državno oblast. V tem slučaju so samoupravni organi ie brezplačni državni organi, vsled česar mora biti neomejeno nadzorstvo državne oblasti nad njimi, kar se tiče poslov te vrste. 3. Samoupravna telesa se morajo ustvarjati na neodvisni financijelni podlagi. Neodvisno financiranje je neob-hoden pogoj samostojnosti samoupravne oblasti. Vsled tega se morajo nekateri dohodki popolnoma odstopiti samoupravnim telesom. Naravno je in tudi edino mogoče, da so viri dohodkov teritorijalnega značaja in sicer v prvi vrsti dohodki tistih državnih gospodarskih virov, katerih država vsled stanja svoje uprave ni mogla in še dolgo ne bo mogla uspešno izkoriščati. To so šume. rude, mineralni vrelci, kopališča itd. Izvzeti so le premogovniki, železni in solni rudniki, ki jih država uspešno izkorišča. Razven tega bi bilo treba samoupravnim telesom prepustiti vse najpotrebnejše realne davke s pravico, da jih po svojih potrebah znižajo ali zvišajo. 4. Tudi v onih panogah uprave, ki bi morale ostati centralizirane, se mora po možnosti izvršiti dekoncentracija in sicer zato, da se ne nakopičijo posli v ministrstvih. odgovoru se energično protestira proti nemškemu postopku. Železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Beograd, 27. dec. (Z) Novoustanovljeno ravnateljstvo državne železnice v Ljubljani bo imelo 7 oddelkov: I. administrativno-pravni, 2. računski, 3. gospodarski, 4. komercijalni, 5. prometni. 6. stavbni in 7. strojni oddelek. Makinacije Beograd, 27. dec. (Z) -»Tribuna« piše, da je prihod princa Cirila v Sofijo izzval razne komentarje v političnih krogih. Makedonstvujušči so baje zelo razpoloženi za Cirila kot starejšega sina bivšega kralja Ferdinanda. Močna skupina makedonstvujuščih zahteva odstop kralja Borisa v korist Cirila, ki bi podpiral makedonstvujušče. Cankov, ki vse to ve, se dela nevednega in čaka, da čas sam pokaže rezultat, ki bi ga on zopet izkoristil s svojima pomočnikoma generalom Lazarovim in Todorom Aleksandrovim, ki sta voditelja make-donstvujuščih. V tukajšnjih vladinih krogih ne vidijo radi Cirilovega povrat-.ka ter je zelo težko dobiti obvestila o tem, kaj misli naša vlada ukreniti proti bivanju Cirila v Sofiji. »Tribuna« se je obrnila na nekega politika iz večine z vprašanjem, kaj misli o prihodu Cirila. Ta ji je odgovoril, da je to najboljši znak;, da so razmere v Bolgarski še vedno neurejene in da tam vladajo razbojniki, ki vpadajo v Srbijo. Ako so vesti iz Sofije resnične, se more pričakovati, da se bo Ciril nekega dne proglasil za kralja, a dva do tri mesece pozneje bo mogel priti tudi Ferdinand, ki more priti tudi na prestol. Atentat v Rimu. Rim, 27. decembra. (K) Nekaj neznanih oseb je danes dopoldne napadlo poslanca Amandola in mu povzročilo telesne poškodbe lažjega in težjega značaja, ki se bodo glasom izjave bolnice ozdravile šele v 14 dneh. Policija zasleduje z vnemo storilce, katerim pa se je posrečilo zbežati. R i m, 27. dec. (K) Vodstvo fašistov-ske stranke izjavlja, da ni v nikaki zvezi z atentatom na prejšnjega voditelja demokratske opozicije in bivšega ministra za k/opije cos!*“ ''VJ* Csensral Wrangel se umakne is političnega življenja! Beograd, 27. dec. (Z) »T r i b u • n a« piše, da se v beograjskih ruskih krogih govori že več dni, da namerava general Wrangel v kratkem odpotovati v Ameriko in opustiti svojo dosedanjo akcijo proti boljševikom. Trdi se, da je poslal že zaupno obvestilo vsem svo* jim predstavnikom o svoji nameri, da odide iz Evrope. Struja med Rusi, ki je nepomirljiva proti sovjetski vladi, je prepričana, da odide Wrangel v Ameriko samo zato, ker se nadeja dobiti pomoči proti sovjetom prej od Amerike nego od Evrope, ki se je celo spustila v normalne odnošaje z današnjimi predstavniki Rusije. Druga, zmernejša skupina pa misli, da gre Wrangel v Ameriko vsled razočaranja nad Evropo, ki mu ni hotela pomagati proti boljševikom. Ta skupina trdi, da se bo general Wrangel definitivno odrekel politični in vojaški akciji in da se bo od sedaj naprej bavil samo z osebnimi posli. Govori se, da se bo Wrangel, ki je po svoji stroki rudarski inžener, vrnil k svojemu prvotnemu poklicu in se za vedno odrekel vojaški karijeri. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Mogočni prstan«. Red F. Opera: »Notredamski zvonar«. Red C, Kino Matica: »Samo eno noč«. Kino Ideal: »Divja kri«. Kino Tivoli: »Na trnjevi poti«. Kino Ljubil, dvor: »Netopir« po Straussovi opereti. V Mariboru: Narodno gledišče: »Magdalena«. Red B. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rim- '•U Pariško pisma (Od našega stalnega dopisnika.) Vreme je v Parizu, kakor v vsej Ev-ropi, slabo. A medtem ko je v Švici in celo v Južni Italiji in Južni Franciji mraz in ko naletava v teh krajih sneg, je v Parizu ves cas temperatura nad ničlo, sneg je le malo poznan, pač pa pogosto dežuje, sicer pa je megleno in le redko se prikaže za nekaj časa soln-ce. Zunanji utisi, ki jih dobi človek, hodeč po ulicah in bulvardih, pričajo o vedno rastoči draginji: slabša razsvetljava, slabše obleke in tarnanje povsod. Življenjske potrebščine so se od lanskega leta podražile povprečno za 20 odstotkov in draginja vedno raste. Danes so zborovale prometne družbe ih sklepale o podraženju prevoznih sredstev; tudi kruh se je pretekli teden zopet podražil. Nezadovoljstvo v širših slojih je veliko in mezdno gibanje se opaža povsod: pretekli teden so priredili demonstracijski obhod celo pariški varuhi miru, policaji, pa tudi eno udruženje javnih nameščencev. Vendar pa se mora priznati, da so vsi ti nameščenci tu relativno in absolutno vedno še bolje plačani kakor pa naši: najmanj štiristo kg kruha zasluži najnižji od njih mesečno. Tudi se sliši med ljudstvom sklepanje: šli smo v Poruhrje, da bomo imeli cenejši premog in življenje, a premog in življenje sta vedno dražja. Pri tem seveda ne pomislijo, da rabijo v Parizu V stanovanjih po večini angleški premog, ki se avtomatično draži z vednim padanjem franka. Tem logikom je odgovoril tudi g. Poincare. Kakor je to že njegova navada vsako nedeljo, je imel tudi danes političen govor, v katerem je že v naprej povedal Nemcem, v katerih mejah se morejo vršiti pogovori, ki se začno jutri popoldne z nemškim ©pravnikom g. v. lioeschom, ki bo najbrž te dni imenovan za poslanika. G. Poincarč je izročil v vojni težko prizadetemu mestu la Courneuve vojni križec in rekel v političnem delu svojega govora, da je ni točke v franc, budžetu, ki ne bi trpela radi ravnanja Nem-čije, ki se odteguje svojim obveznostim in sili zato v bankrot. Ker je Francija opazila, da so druga sredstva brezuspešna, je zasedla Ponihrje, s čimer so najbolj prizadeti nemški industrijski po-tentati, ki vodijo usodo Nemčije. Nemški upor v Poruhrju je strt: nemški delavci vseh strok zopet delajo, nemški potentati pa so podpisali pogodbe, na podlagi katerih vodijo obrate francoski inženerji, in nova pogajanja z Nemčijo so v polnem teku. A eno je gotovo: Francozi ne bodo šli iz Pomurja, dokler Nemci ne plačajo. Zasedba Po-ruhrja je začela ugodno vplivati na živ-Ijenske razmere v Franciji, kajti eno naj vedo francoski delavci in nameščenci sploh: če so današnje gmotne prilike v Franciji težke, bile bi še veliko težje, da niso Francozi zasedli Poruhr-ja. — S tem svojim govorom je g. Poincarč hotel ošvrkniti tudi Angleže, ki so te dni v Ameriki delali na to, da se skli- Pariz, 23. decembra. če konferenca za omejitev oroževanja v zraku, kar je očividno naperjeno proti Franciji. Kar se tiče Anglije, je stališče g. Poincareja po zadnjih volitvah v Angliji ne poslabšano oz. omajano, kakor so to zatrjevali nemški listi, temveč nasprotno, še močnejše, saj je v Angliji vsled volitev možnost enotnega in odločnega nastopanja še manjša. Kar se tiče kulturnega življenja v Parizu, je sedaj tu sezona: poulični promet je sicer manjši kakor po leti, a v gledališčih, koncertnih dvoranah, ateljejih, šolah i. dr. pa vlada bujno življenje. Ta teden sem posvetil operi. V ponedeljek, sredo in petek je za prve prostore toaleta predpisana. Cene prostorom od 40 frankov do 3 frankov zgoraj v 4 tem nadstropju. Stojišč ni. Vstavil sem se zopet v tem veličastnem vhodu in občudoval. Nato sem se podal na svoj prostor in bil v tem velikanskem hramu, kjer vidiš gledalce in gledalke vseh narodov in vseh slojev, od Francozov do Japoncev in črncev iz Madagaskarja od francoskih princev in prin-cesinj v sami svili in abesinskega kralja do tipkaric v flanelastih bluzah. Pa zazvoni in ta ogromna hiša se napolni do zadnjega kotička: teden dni pred predstavo je hiša navadno že razprodana. Še nekaj trenutkov — znamenje z udarci, in mnogoštevilen mogočen orkester začne igrati Wagnerjevo L,or du Rhin, na odru vladata Wotan in Freya, in ljudstvo občuduje in uživa nemški umotvor. Isto je bilo tudi v sredo, zopet Wagner in sicer Lohengrin. V petek so igrali lahko Mozartovo La Flute enchantee, zaključili pa so ta teden Italijani z Rigolettom. Za Fausta v nedeljo so bile vstopnice že zdavnaj prodane. V Comčdie Francaise so ta teden prvič vprizorili Maeterlinck ivo Monna Vanna in pariško časop.sje se obširno bavi z oceno te predstave. O tem drugič! Dr. —n. Sokolski vestnik. — Spored Silvestrovega večera Sokolskega društva v Ljubljani (Narodni dom). 1. Kmoch: Sokolska koračnica. 2. Chopin: Poioneza. 3. Telovadba na drogu. 4. Lin-cke: Luna — overtura. 5. Skupine. 6. Telovadni pies na skladbo K. Matejoveca. Zložil br. dr. Viktor Murnik. 7. Parma: Pozdrav Gorenjski, valček. 8. »U boj!« Bojni ples po Ivana Zaica skladbi. Zložil br. dr. Viktor Murnik. 9. Hkratne vaje na dveh konjih. 10. Čižek: Sa istoka. 11. Rokoborba. komični nastop. 12. Marmornati kipi. ^13. Zajc: Hrvatsko prelo, 14. Shimy, komični nastop. 15. Ganne: La czarine — mazurka. 16. Senčne slike. 17. Gervais: Ju-goslovenske pesmi. 18. Polnočni govor. 19. »Slovenec, Srb, Hrvat«. Telovadna alegorija po skladbi F. S. Vilharja. Zložil br. dr. Viktor Murnik. — Po polnoči: Ples. — Koncertne točke izvaja godba Dravske divizijske oblasti pod vodstvom kapelnika gosp. dr. Čerina. — Vstopnina: za člane 10 Din, toda le v predprodaji v soboto, dne 29. decembra od 17. do 19. ure, v nedeljo, dne 30. decembra od 10. do 12 ure in v pondeijek, dne 31. decembra od 15. do 17. ure v društveni pisarni v Narodnem domu. Pri blagajni 20 Din. Začetek ob 20. uri. iz pmtiieoa žinipja. LJUBLJANSKA OPERA. Pred Božičem smo doživeli noviteto, F. Schmidtovo opero »Notredamski zvonar«. Dasi nočemo po enkratnem poslušanju o delu samem in izvajanju izreči odločne sodbe. Imamo vtis, da nima prave živ-ijenske sile v sebi in da ne uvidevamo potrebe uprizoritve na našem odru. Moderna nemška glasba, ponekod izrazito cigansko pobarvana in kjer taka, gotovo ne nemška. Vsebina opere iz dela samega premalo razumljiva. Izvedba pa — vsa], kar se tiče glasbene plati — po zaslugi g. kapelnika Matačiča v resnici izvrstna. Med solisti je dobro poda! g. Cvejič posebno v pevskem oziru arhidiakona s podčrtavanjem tragike svoje vloge. Tudi g. Zntbey — ki se nam v tej vlogi ni zdel tako zadovoljiv kot običajno, gdč. Thalerjeva, g. Sovilski in g. Kovač so svoje nelahke par-iiie obvladali s precejšnjo sigurnostjo. Publika ni štedila z aplavzom, tudi vencev n cvetja je bilo v izobilju, vendar nam ve^ čer zadovoljivega vtisa ni ostavil. Morda druga predstava? — V nedeljo zvečer so peli »Tosco« s Ši-meneem, Zikovo in Popovom v glavnih vlogah. Vsi trije so briljirali. Se če bi bil g. Betetto pel cerkovnika, bi lahko rekli, da na marsikaterem večjem in slavnejšem odru. kot je naš, »Tosc*« ne dado tako dobro. G. Popov je bil pevsko sijajen »Scar-pia«, igralsko manj nudeč kot njegovi predniki, g. Šimenc in gdč. Zikova sta s svojim krasnim petjem in tudi dramatično igro tako ugajala kot redkokrat. »Tosco« režira im in dirigira spretno g. ravnatelj Friderik Rukavina. Občinstvo je bilo tudi v nedeljo zvečer naravnost navdušeno in )e ploskalo po dejanjih, gdč. Zikovi in g. Šimencu pa tudi na odprti sceni. Omeniti moram ^ da je g. Pugelj topot cerkovnika mnogo i,, bolje pel in igral kot pri prejšnjih predstavah. — Na sveti dan zvečer ]e prišla zopet na vrsto Savinova opera »Gosposvetski sen«. Gledališče le bilo skoro prazno, na Stefanovo pa pri »Aidl« popolnoma zasedeno. — V nekem listu smo čitali, da letošnji operni repertoir ni reznovrsten, da na njem ne srečujemo Trubadurja in Rigoletta, Ba-Jazza in Mefistofela in podobnih opernih del, ki jih že vsak posetnik gledališča mora biti sit čez glavo. Vsem pač ni mogoče ustreči nikjer in nikoli, najmanj pa v Ljubljani. Ce pojo le ‘talijanske opere, se jih oglasi sto kontra in pravilo: čemu ne vpvi-garjats slovanskih del? Ce se uprava trudi za to, da bi uprizorila slovanska dela in kar je nje največja, za našo kulturo najvažnejša naloga, tedaj uprizoritev domačega dela hočejo ubiti že v kali z gesto: To ni za nič! Zakaj ne daste Verdija?!* »Aida« jim je vse, Bog in svet, ker je preračunana na zunanii blesk in učinek. Zato nas je bilo sram, ko smo videli, kako apatična je bila publika pri predstavah Kova-fovicevih »Psoglavcev«, katere morda češki narod res preveč ljubi zaradi njihove vsebine in iz patrijotizma, ki imajo pa tudi v glasbi množino krasnih mest in ki reprezentiralo — vkljub temu, da je bil Ko-vafovic eklektik, velik oboževalec Smetane in Dvoraka — popolnoma sprejemljivo, kar se orkestracije in tudi dramatičnosti tiče — naravnost impozantno gledališko delo. In slovansko, specifično češko narodno glasbo, katero ljudje tako radi zahtevajo na vzporedih promenadnih in gostilniških koncertov. Pa jim je vendar ljubši vsak Lebar, ljubši vsak Stolzov Schim-my! In z veliko skrbaostio uprizore domače deio, Risto Savina »Gosposvetski sen«, čigar vsebina je vzeta Iz naše narodne, slovenske zgodovine, ki bi nas vendar spričo današniiii žalostnih političnih razmer, ko so gospodarji koroškega Gosposvetskega polja, na katerem so Slovenci ustoličevali slovenske vojvode, Nemci in nam opera prinese zgodovinske prizore, spomine na nekdaj, morala ogreti, vsa publika topo gleda. sedi in čaka, ostane hladna, mrzla... Res ima opera »Gosposvetski sen« (spričo tega, da libretist ni poznal odra) dovoli napak, dovolj nemožnosti, da dejanje dela ne teče gladko, temveč zastaja, ima pa vendar Savinova partitura dovolj lepih glasbenih misli, vseskozi zanimivo orkestralno tehniko in ji tudi dramatičnih momentov ne manjka. Skladatcll in libretist sta pogreške sama videla in jih lahko tudi odpravita, tako da bomo Slovenci vendar z »Gosposvetskim snom« imeli vsaj eno opero, katero lahko uprizarjamo ob slavnostnih prilikah. Toda v današnjih živčno razdraženih dneh zgodovina ne vleče več..., zato pri »Rsoglavcih« in »Gosposvetskem snu« pičel, žalosten obisk. — III. redni občni zbor Strokovnega udruženja jugoslovensklh oblikujočih umetnikov v področju Slovenije se vrši dne 6. januarja 1924 v hotelu »Union« v Ljubljani. Začetek ob 15. uri. — Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika II. rednega občnega zbora. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev novega odbora. (K volitvi so upravičeni samo člani, ki se izkažejo z veljavno legitimacijo.) 6. Slučajnosti. — Za odbor: R. Jakopič s. r,. predsednik. S. Šantel s. r., tajnik Napredni blok. 2e mesece in mesece brenka »Jutro« na eno struno svojo monotono pesem o naprednem bloku. V zadnjem času mu je pričel sekundirati — »Slov. Narod,« odkar je ta starina šel za užit-karja k mladim. Človek bi torej mislil, da jim je res kaj na tej stvari ter da jih vodijo pri tem idealnejši nagibi. Toda kaj smo doživeli? Božična številka »Jutra« in njegovega užitkarja se ljuto zaganja v vse ostale štiri napredne stranke. In zakaj? Zgolj zaradi tega, ker so se sporazumele med seboj, četudi samo zaradi izdajanja neodvisnega dnevnika. Posrečilo se je, zediniti štiri napredne stranke na neki skupni platformi ter ustvariti med njimi sporazumne točke. Vsak političar ve, kako je to težko. Najbolje ve to JDS, ki poraja napredni blok že celo leto* pa še niti z eno stranko ni mogla priti do sporazuma, ampak postaja vedno večja v umetnosti, kako oclbiiati druge, po mišljenju vsaj nekoliko sorodne stranke. Sporazum med NRS, SKS, NNS in NSS, ki dajo videti konture nekega naprednega bloka, bi moral torej »Ju-tnovce« srčno veseliti, saj je vse eno, kdo je dosegel sporazum, samo da se je dosegel. Saj jim niMe ne brcni pristopiti temu sporazumu, seveda s pogojem, da pristopijo s tako iskrenim mišljenjem, kakor so bile to storile štiri stranke. Pa kaj vidimo? Ogenj in žveplo bljujejo na te stranke, ki so imele to drznost, da so se sporazumele med seboj brez posebnega privoljenja Jutrovega generalnega štaba. Govorijo celo, da se je s tem sporazumom ustvarila neka barijera proti — naprednemu bloku. Čujte, čujte! Sedaj še le vemo, kaj oni razumejo pod »naprednim blokom«... napredni blok, to sem jaz JDS in to sem jaz vsemogočni dr. Žerjav. Kako ste naivni! , Radikalski Glasnik". NOVOMEŠČANI, VOLILCI RADIKALI! Cut strankine hvaležnosti mi nalaga dolžnost, da se Vam za Vašo strankino disciplino ob priliki občinskih volitev iskreno zahvaljujem! Bilo je pač še mnogo omahljivcev, ki so iz teh ali onih razlogov pozabili na strankino disciplino in niso mogli strastnemu navalu naših nasprotnikov kljubovati — a vsejedno izšla je naša stranka izmed vseh štirih list najbolj častna in je postala tako odločevalna v prihodnjem občinskem odboru. Naša poštenost je odločila in mi ostanemo brez očitkov in ostali smo prvo in zadnje dosledni, vedno za napredni gospodarski razvoj naše zanemarjene dolenjske metropole vneti. Zahvaljujem se vam, ki ste stali trdno kakor skala, umevajoči strankino disciplino, brez pritiska in terorja in tako rešili čast mlade naše organizacije, zahvaljujem se vam prav iskreno v imenu vsega odbora, kakor tudi v svojem in Vam kličem: le vedno tako naprej z odprtim vizirjem in pošteno dušo, uvi-devši, da le v disciplini je moč. Z narodno radikalnimi pozdravi Vaš Dr. V. Gregorič, t. č. preds, * ' VABILO NA OBČNI ZBOR KRAJ. ORG. NRS V NOVEM MESTU, ki se vrši v nedeljo 30. t. m. ob 2. pop. v Narodni čitalnici. Dnevni red: 1. Poročilo o zapisniku. 2. Poročilo predsednika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo blagajnika. 5. Volitev predsednika. 6. Volitev 4 odbornikov. 7. Volitev širšega odbora. 8. Slučajnosti. Ob nesklepčnosti vrši se čez pol tire zborovanje ob vsaki udeležbi. Dr. V. Gregorič, t. č. preds. — Zaupnica dr. Zupaniču. Krajevna org. NRS v Zgornji Šiški. Gospod minister n. r. dr. Niko Zupanič v Ljubljani. Glasom odborove seje z dne 22. t. m. se Vam izreka za Vaše neumorno in agilno delovanje v korist stranke in države* kakor tudi posameznikom najtoplejša zahvala, kakor tudi zaupnica zgoraj omenjenega odbora. Upamo, da tudi v bodoče zastavite vse svoje sile za vznešene cilje, ki jih nameravamo doseči. Vošči se Vašemu blagorodju vesele praznike in srečno novo leto. — Ljubljana, Zg. Šiška 24. dec. 1923. — Krajevni odbor NRS. Josip Pitamic, predsednik. _________ Mcvosfi h Primorske. — Italijanski Zader. Kakor poročajo splitski časopisi, vlada zadnje čase med zadrskimi Italijani veliko nezadovoljstvo. Povod temu je, ker je viada v Rimu razpustila v Zadru fašistovsko organizacijo, zlasti pa še vsied vpeljave nekih novih davščin in taks, ki doslej še niso obstojale. Zadrsko prebivalstvo, ki je včasih štelo 12 tisoč duš, se ie skrčilo na 8000. — »Cavalieri« v Split«. Neki splitski list poroča, da je italijanski kralj imenoval več splitskih italijanašev »vitezom«._ — Kino »Ideal« predvaja od petka 28. t. m. do vštevš' nedelje 30. t m. čudovito zgodbo »Divja kri« v 5. dejanjih, v glavni vlogi Edith Roberts. Film je zanimiv ne le samo po svoji vsebini in krasnih naravnih posnetkih, temveč je poln pustolovnih doživljajev, tako da bode zadovoljen z obiskom še tako razvajen kino-obiskovslpo «il il Nafcenejše in nojhvaleznejše darilo našim malim je: fVfej zusrhjol^ knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6’ — JY{cji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 15‘—. JVfladi ^li^csr TO tiskanih predlog za po-barvanie z akvarel - baryam ali pastel - barvniki Din 4-— V Crnipetar staroznana. vesela družabna igra za zimske večere. T igra Din 4’—. Na novo izšla knjižica: Ivan Albreht: Zelen® livada Zbirka izvirnih pesmic, mičnih povestic in pravljic iz domačih in tujih krajev. Obsega 64 strani. Najprimer-nejše dariloi za našo nežno mladino. Cena lično, vezani knjižici Din 15*—. Vse se dobi v Zvezni finjšprni nLpsai, Marijii! trga Popravila Ulili strojev pmtne RT.hainč s fls'ainica Fran Opin Gosposvetska c 14 tvrdka n J) Silil Pii!! SflliMi Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB. zvršuje privatne in indu strijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Zastrupljajte podgane z novoizumljenim, sigurnim ralolom Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje oddelek Ratol Ve-terinarije kemične d. d. Zagreb, Bijenička c. 21. Prvo žrebanje 5 premil 1.1 lil * Milite. Absolutna sigurnost in državna garancija. Tekom petih mesecev bo izžrebanih in v gotoVini izplačanih brez kakoršnegakoli odbitke. Daljnji dobitki po: Dinarjev 500.000, 400.000, 300.000, 150.000, 140.000, 120 000, 2 po 100.000, 80.000, 70.000, 60.000 itd. itd. Cena srečke za vsako žrebanje. I Cela srečka j Din 80’- Pol srečke Din 40 - Čeirtinka srečke Din 20- Seznam izžrebanih srečk takoj po vsakem žrebanju! Hitra, točna in strokovna postrežba I Naročila iz cele države naj se pošiljajo na Pooblaščeno glavno kolek-turo Drž. razredne loterije Medlonspodna banka d.d. (oddelek razredne loterije) Zagreb Gajeva ulica 8 [Poštni predal 1ZZ]. : ■ 'V-v/v riV. y;. : Sz društvenega življenja. — Slovensko zdravniško društvo v Llublfanl. IV. znanstvena sej‘a se vrši v četrtek, dne 3. jan. 1924 ob pol 5. popoldne v razpravni dvorani sodne palače, I. nadstropje. Predava primarij dr. Gosti: Dementia praecox paranoides. Juristi dobrodošli. — Predsedstvo. — Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. V društvu »Soča« predava v soboto 29. t. m. profesor na liceju g. dr. Rudolf Mole, in sicer o poljskem pisatelju Henriku Sienkiewiczu. Na to lepo in zanimivo predavanje vabi odbor »Soče« člane, prijatelje in drugo cenj. občinstvo. Pričetek predavanja ob pol 9. zvečer v salonu pri »Levu«. Vstoo vsakomur »rest, — Vsem učiteljem In učiteljicam — fe-rijalcem. Naše zborovanje se vrši v soboto 29. t. m. v Narodnem domu v Celju in ne, kakor je bilo pomotoma v »Uč. Tov.« javljeno 27. t. m. Udeležba za udeležence po-čitn. izleta obvezna! Kdor se ne more udeležiti zborovanja, naj pismeno izjavi staJ>-šče učit. P. F. S. z ozirom na zadnjo, okt. pokr. pov. na moj naslov: Nar. dom v c,e-Iju. Pričakujemo se pri doc. vlakih iz mud-Ijane in Maribora! Za odbor z? .“c, * osnov. učit. P. F. S. in za poč. «let- blavk» Mravlje. - Orjuna - Ljubljana. Mestna organizacija jugoslovensklh nacuonalistov v Ljubljani javlja svojemu članstvu, da se vrši redni občni zbor v peteK 48. t. m. ob 8. uri zvečer v Mestnem oomn. Udeležba za članstvo obligatna. — Mestni adbor. ©ü®¥rä® — Zahvata min. predsednika Paši-ća akcijskemu odboru NRS v Ljubljani. Kakor smo zabeležili, je akcijski odbor NRS za Slovenijo poslal min. predsedniku in načelniku stranke brzojavno čestitko ob priliki njegovega imendana. Na to čestitko je prejel akcijski odbor na naslov svojega predsednika dr. Nika Zupaniča sledečo brzojavno zahvalo: Beograd, 11.885 22. decembra 1923. Vama 1 odboru iskreno zahvaljuje na čestitki Pašič. — Iz tega je ponovno razvidno, da so vesti demokratskega tiska o razpustu akcijskega odbora zlobno izmišljene, kajti kakor smo že poročali, je glavni odbor NRS v Beogradu zaprosil akcijski odbor v Ljubljani, naj izvede čimprej v vseh instancah organizacijo NRS v ljubljanski in mariborski oblasti. Ako bi bile resnične vesti o razpustu akcijskega odbora, tedaj bi g. Pašič kot šef stranke ne mogel govoriti o odboru in naslavljati nanj svoja sporočila. — Izprememba pri »Slov. Narodu«. Nič se ni izpremenilo pri »Slov. Narodu«, tako zatrjujejo mladini v tem svojem drugem glasilu, ki jim je bilo dano velikodušno na razpolago. Božična številka »Slov. Naroda« pa je prinesla prvi napad na Narodno-na-predno stranko, ono stranko, ki je imela neomejeno zatočišče pri »Slov. Narodu« ves čas, odkar jo je bil ustanovil pokojni dr. Tavčar. S tem svojim napadom so morda nehote vsej javnosti predočili dokaz, kako korenito so se spremenile razmere pri »Slov. Narodu«. Po tem napadu, ko je »Slov. Narod« pričel streljati na dosedanje svoje verne pristaše, ki so mu bili politični stožer, o totalni spremembi njegovega kurza ne more biti več dvoma. Toliko v ravnanje njegovim dosedanjim naročnikom! — Kraljeva zahvala. Po naredbi Ni. Vel. kralja Aleksandra le izjavil predsednik ministrskega sveta zahvalo vsem onim osebam in društvom, ki so poslale Nj. Vel. kralju Aleksandru čestitke o priliki rojstnega dneva in godu. — Odlikovanje. Z redom Belega orla V. razreda je odlikovan ravnatelj meščanske šole v Ljubljani' g. Luka Jelenc, predsednik ljubljanske sekcije Jugosloven-skega učiteljskega udruženja. — Izstop iz našega državljanstva. Iz našega državljanstva sta izstopila Franc Zavec, ker je pridobil avstrijsko državljanstvo, in Anton Dimeč iz Depalje vasi, ker le pridobil češkoslovaško državljanstvo. — Diplomatski ukaz. V ministrstvu zunanjih del je podoisan ukaz o postavitvi pripravnikov pri naših poslanstvih v Pari-*u, Londonu Bukarešti, Carigradu, Rimu, Atenah, Budimpešti in Varšavi in pri naših konzulatih v Marseillu in Zadru. — Potni stroški za učitelje. Prosvetno ministrstvo je izdalo naredbo, da se ne sme učiteljem več izplačevati denarnih vsot v naprej na račun potnih stroškov, ampak se Km bodo ti zaračunavali naknadno šele Po nastopu službe. — Prestavljanje učiteljev. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da se po členu 37 šolskega zakona za to šolsko leto preneha s premeščanjem učnih moči. — Uvažena ostavka. Ministrstvo pošte 3n telegrafa je sprejelo ostavko, ki jo-je podal na državno službo g. Pavle Poljanec poštar VII. razreda v Beogradu. — Konkurz za profesorja nemščine. Na beograjski vojni akademiji je razpisano ,mesto rednega profesorja za nemški učni Jezik in sicer na nižji in višji šoli vojne akademije. Rok prijave do 10. januarja ,1924. Prošnje le vložit; na upravo vojne akademije. — Vlomilska družba v Ljubljani prijeta. Ljubljanski policiji še je zadnje dni posrečilo, da je prijela dva, ljubljanskemu občinstvu dobro znana ptička, ki imata gotovo precej nečednih dejanj za seboj. Ko je prišel zadnji petek stavec Ivan M. ojcrog polnoči domov, je na dvorišču Kmetijske družbe zapazil dva sumljiva možakarja, ki sta se ga pa tako prestrašila, da sta urno pobegnila čez pol drugi meter visoko leseno ograjo. Ker sta pri tem povzročila precej ropota, je postal na nju pozoren stražnik Abram in enega takoj aretiral, drugemu pa se je posrečilo pobegniti. Vendar je pa tudi drugega že v soboto aretiral policijski revirni nadzornik g. Žajdela. Poštenjakoviča sta policiji že dobro poznana brata Pavel in Vid Čebin. Seboj sta Imela na dvorišču Kmetijske družbe kar cel nahrbtnik raznega vlomilskega orodja. Kljub temu, da sta vsako krivdo zanikala, je iz njunega orodja jasno razvidno, da sta hotela ukrasti pisalni stroj in tudi blagajno Kmetijske družbe olajšati za njeno vsebino. Oba prefriganca sta znana še ljubljanskemu občinstvu Iz onega znanega meničnega procesa, ko sta hotela s po-jnočjo Spiritizma oslepariti restavraterja Zorca v Kolodvorski ulici. Tedaj sta imela srečo in sta bila oproščena. Čebina sta premožna človeka in je Pavel celo lesni trgovec. Poleg Cebinov je osumljen soudeležbe tudi neki mehanik, h kateremu sta Cebina pogosto zahaiala. — Monopolni trakovi za cigaretni papir prav dobro ponarejeni so se pojavili Bo Spod. Štajerskem. Trakovi so naprav-ueni bržkotne v kaki inozemski tiskarni in utihotapijeni k nam. Razpečevalcu do >edaj še niso prišli na sled. — Na Starem trgu v Ljubljani je bil •«rađeno trg. pomočniku Dominiku Hvasti , nezaklenjene sobe nekaj perila in oblek njegovemu sostanovalcu pa 100 Din vredn hlače. d . - Ponesrečeni delavci Alojzija Budni i®1' v opekarni Cominotti v Rajhenburgi no^sula gruda laporja in mu zlomila de! Je dJoS? in zmečkala prsni koš, pri čeme morali Iako težke poškodbe, da so g Na vL*repeliati v bolnišnico v Brežice. -n!lniierm0Vl žagi na P&!?eli Ovrgel gr tla nri ^ en delavca Antona Pocaita o ni sträm olV1 Ie zloiril več !;?ber na ^ - Prf unl" 1 UUUVIll zobna pusta Vas more popolnoma zadovoljiti. IB IIP niii na surovo olje od Whitehead Werke St. Pölten, sistem Bach-rlch-Huber, 424 okretov, nov še nerabljen proda pod ugodnimi pogoji Pokojninski zavod, Aleksandrova c. 12. se sprejemajo v polno popravo, se poniklajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. „TRI BUNA" F. B. L. Karlovška o. 4, tovarna dvokoles in otroških vozičkov. M iila it sluga ali kaj sličnega želi vstopiti mladenič, vešč slovenščine, angleščine ter deloma nemščine. Ponudbe na upravo lista pod »Employment«. v graščino z živim inventarjem, pohištvom, poljedelskimi stroji, 10 orali zemlje, lepim sado-nosnikom, travnikom, njivami, lastno elektiamo na vodno moč, z eno malo opekarno z inventarjem, 10 minut od železnice Kupcu takoj stanovanje na razpolago. Grajščina ima 24 sob, poleg 4 velike stavbe, opekarna je brez konkurence, kupec lahko prevzame takoj vsa došla naročila za opeko. Plačilni pogoji zelo ugodni. Naslov v upr. 1. za 200 do 400 000 K — oz. več proti dobremu obrestovanju in zemljiškem zavarovanju kakor tudi pioti plačanemu sodelovanju za že mnogo let obstoječo in dobro prospevajočo trgovino z mes, blagom v Mariboru, nahajajočo se na najbolj prometni cesti z veliko bodočnostjo se išče takoj. Glavnica se lahko poioii tudi polagoma. Cenjene pismene ponudbe na A. Brinar, Maribor, hotel Meram razpisujemo mesto urednika. Plača 10.000 Din za 24 številk. Ozirati se moremo le na strokovno in jezikovno usposobljene prosilce. Ponudbe do 15. januarja 1024, na „Slovensko lovsko društvo v Ljubljani“, Miklošičeva cesta št. 8. pri Mariboru, 76 oralov, in sicer 20 oralov njiv, 40 oralov travnikov, sadonosniki, 31/, orale vinograda prima, ostalo gozd, vse v ravnini z vili slično hišo in 5 gospodarskih objektov. Živine je 11 krav, 18 glav mlade goveđe, 2 para volov, 1 bik pinegauer, 2 konja, 18 ovac, 27 prašičev, 50 perutnine, potem živež in krmilo do prihodnje letine, kakor mošt in vino ter električna moč se proda za 61/, miljonov kron do petka 21. decembra potom pisarne Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. garantirano popoten, izide v kratkem. Tudi zunanje Inserate, naročila, akviziterje za večje okraje sprejema »Marstan«, Maribor. h silio Brsti se sprejmejo takoj 4 dobri mizarji za pohištvo v trajno dalo. Vprašati pri Florijanu Strauss v Tuzli. sl želi z dijakinjo liceja ali učiteljišča mlad izobražen gospod, absolvent 6. realke, sin tovarnarja. — Ponudbe pod šifro »Mladost« na upravo lista. z daljšo prakso, pošten in marljiv, želi premeniti službo na kakšno veleposestvo. Ponudbe pod „Oskrbnik 1024- na tajništvo rad. stranke Maribor. M sfanotij z 2 do S sobami, kuhinjo ii. z vsemi pritiklinami, deloma tudi s kopalnico in vrtom, bo oddal v kratkem v novih hišah ob Dunajski cesti severno od topničarske vojašnice Pokojninski zavod za nameščence, Aleksandrova cesta st. 12. Ponudbe do 7. t. m Pisarne v Ljiiaii v sredini mesta, več skupaj ali posamezno odda takoj v najem Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. Podpisani s tem lastnoročno potrjuje, da je tvrdk« R. Nipič in drugovi postavila v našem lokalu „Topiodar“, ki je takoj pri prvem poizkusu izvrstno funkcijoniral ter toplota v primeri s prej postavljeno lončeno pečjo daleko nadkrilje-vaU prejšnjo. Posebno je še omeniti, da je to iznajdbo priporočati kar najtopleje vsem tvrdkam, ker v istini nadkri-Ijuje vse do sedaj nove iznajdbo. V primeri z malimi stroški, ki so potrebni za kurjavo te naprave nikakor ni cena pretirana. — „Triglav“, zavod za filmsko industrijo, Mihael Murko, Maribor. — Naroča se: R. Nipič In dr. Maribor, ali „Jugometa-lija“, Ljubljana, Kolod. ul 18. * ¥ 1 1 ¥¥* bele, za oblaganje sten proda Pokojninski zavod, Aleksa» drova c. 12. v sredini mesta, velik, ali polovico odda takoj r naj# n Pokojninski zavod, Aleksandrova cesta 12. trba, za podpredsednika prezident praških velesejmov mag. pharm. Väclav Bohač, za predsednika finančnega odbora pa starosta društva gostilničarjev in krčmarjev v Pragi Karel Berger. Poleg tega se nahajajo v odboru reprezentanti raznih institucij češke obrti in trgovine. Obenem se opozarja, da se bodo v okvirju te razstave prirejale razne specijel-ne razstavice, dalje svečanosti, turneje, kongresi ter strokovni in patriotski dnevi katere bodo pesetile delegacije vseh mest občin, zvez, društev in organizacij iz češko, slovaške republike in Inozemstva. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Claude Farrere: Mučne roke. V tistem času je živelo v Carigradu mlado dekle, povprečno v vsem, razen v zlobi. Ime ji je bilo gospodična Hutin; imela je devetindvajset let; ni se omožila; in v jezi, ko je videla, kako se že bliža trideseto in kako se oddaljujejo možje, je vse svoje dni vohunila za drugimi ženskami, in zmagosiavila, Če je včasih razkrila kake njihove slabosti. Njeno okno je gledalo na Bospor. Nešteto ur se je naslanjala na svoj balkon pazljiva kakor pajek sredi svoje mreže; ta njena kruta preža se ji je zdela prav kratkočasna, da je le enkrat na dan zasačila v okvirju svojega daljnogleda. ki je bil vedno pri rokah, hitečo caiquo, v kateri sta se dva ljubimca smatrala za popolnoma varna pred zavistnimi pogledi. Gospodična Hutin je urno spoznala, da gospa de Romans često prav zgodaj popoldne zapušča svojo vilo, odhaja sama v caiqui in se vrača zelo pozno. KINO „MATICA“. Samo jedno not Drama v 5 dejanjih. V slavni vlosl CARMEL MEYERS. Od 27. do 30. decembra. »Glej, glej!« je pomislila gospodična Hutin. Daljnogled ni več zadostoval za ogleduštvo sumljivih izprehodov, in zato ga je gospodična Hutin zamenjala s širokim ogrinjalom, s solnčnikom, ki ji je služil kot ščit in caiquo z dvema dvojicama veslačev, ki jim je dala naročilo, naj slede v primerni razdalji caiqui gospe de Romans. Med vožnjo je gospodična Hutin opazila od daleč caiquo Pierra Vil-liersa, ki se je zdelo, da ima vzporedno pot. »Glej no, glej!« je pomislila gospodična Hutin. XII. Takoj, ko se je vrnila domov, je začela gospodična Hutin pripravljati piknik. Čisto skromen piknik: povabila je le štiri prijateljice in njihove štiri ljubimci. Zase, hišno gospodinjo v tem slučaju, si je izbrala starejšega gospoda, ki je vreden, da predseduje celi skupini: petdesetletnika gospoda de Romans. »Pa nikar ne pravite tega živi duši!« je priporočala vsem, »saj veste, vsak bi rad prišel. Zabavali se bomo, da bo veselje.« »In kam bomo šli,« je nekdo vprašal. »K princu Pereinetu in princezinji Gracieusi.« XIII. Na otoku sredi ribnika je sedel Pierre Villiers na mahoviti klopi. Njegova ljubljenka je ležala ob njegovih nogah in imela svojo zlatolaso glavo naslonjeno na njegova kolena; lasje so valovali v mogočnih valih prav do tal. Od nasprotnega brega jim je naenkrat porogljiv glas pljusknil naravnost v obraz. »Joj. prejo j, saj mi tukaj motimo čisto mirne ljudi!« Gospodična Hutin in njen piknik so se izmotali iz najbližjega grmičja. Predrzna štiri dekleta so se tudi ponorčevala. Gospod de Romans je močno zardel in smatral za potrebnoi, da se tudi on pošali. ' Prednaznanilo. i Detektivski dvoboj. proti Kdo bode zmagal? Uganka reši se v pondeijek 31. decembra, torek 1. in sredo 2. Januarja 1924 v KINO „IDEAL“ Ljubimca, zasačena v zanki, kakor vojaki v zasedi, nista storila niti enega giba, ki ju ne bi bil vreden. Skupaj sta vstala in se ponosno postavila v bran. Ona, visoka in ponosna, ga je prijela za rame in se naslonila nanj. On je skoro z nasmehom potegnil beležnico in zapisal imena, ki jih je glasno izgovarjal: »Gospod de Romans, ena. Gospod d’Epernom, dve. Princ Czernuwitz, tri. Poveljnik Forestier — ah, škoda, že vidim, da bom moral podati ostavko... In gospod Jacques Boyan, pet. Tako, sedaj je vse. Prosim vas gospodje, pojdite.- Na svidenje!« In ko sta ostala sama, odslej zvezana na življenje in smrt, sta pritisnila ustne ob ustne, da so zakrvavele ob dotiku zob. XIV. Tisti večer se gospa de Romans ni vrnila v vilo na Therapiji. Drugo jutro pa je bilo v Carigradu pet dvobojev. V svoji hotelski sobi je ona, za katero so se borili, čakala stoje, s čelom naslonjenim na šipe, strašno bleda toda brez solze in brez plahosti... Čeprav so njene motne oči videle šestdesetkrat na minuto, da je na dvorišče zapeljala kočija. Z nočjo se je vrnil, zdrav, samo roko je imel obvezano. Dobil je tri praske, in je štirikrat ranil tako globokou da sta dva človeka umrla. Edini gospod de Rotnans je ostal neranjen, na kar je bil bolj malo ponosen in je bil potem zadovoljen, da je dosegel ločitev zakona vsled krivde m prestopkov svoje žene. Ker je bila spotika neznosna, sta Pierre Villiers, ki ni bil več ladijski poročnik :— kajti brzojavno je prosil za odpust, da bi se hitreje mogel biti — in gospa de Romans, ki se ni več imenovala gospa de Romans, odpotovale* ne da 'bi količkaj mislila na vrnitev. XV. Stisnjena drug k drugemu v ozkem kupeju osebnega vlaka, ki ju je vozil v novo življenje, sta razprožila mnogo načrtov za bodočnost. »Ne pozabite, draga moja,« je rekel on takoj ob začetku, »da sem zelo ubog in da je premoženje, ki ga bova delila, prav pičlo*.« Nasmehnila se je pogumno in radostno. Izza večera, ko jo je po potih dvobojih napolnjevala zmagoslavna omama, ko ga je videla živega in zmagujočega, ni mogla nobena malenkost niti odkrhniti drobce njene trdne sreče. Vendar pa se je začudila. »Mislila sem, dragi moj, da če že niste bogati, ste vsaj neodvisni, tam doli ste živeli precej razkošno.« Nasmehnil se je. (Dalje prih.) m A KINO IWOUli Je tu jesi peti družabna drama j od 27. do 30. decembra.: Papir v kasetah, albumi, napolnilna peresa, koledarčke in drugo priporoča tvrdka IV. BONAČ, Ljubljana Šelenburgova ulica št. 5. Rešimo SokoItkiTabor! Tečaji za strojepisje in . stenografijo. Začetek dne 5. februarja 1924. Samoprodaja pisalnega stroja „Continental“. «si Telefon 100. ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska iiifea 7. Telefon 100. “ Brata Pohlin i.dr. tvornica vlasnic, kljukic, rinile za ievlje, kovinastih gumbov 1.1. d. 99 TTTTVTVVVVVVV Ljubljana I. poštni predal št. 126. Sprejema vsa naročila, ki tako) in v vsaki množini livržujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri veijih naročilih popust. Prospekt * za XVIII. emlslfia dionica Hrvatske eskomptne banke (god. 1923). Izredna glavna skupščina delničarjev Hrvatske Eskomptne banke, oddržane dne 6. dec. 1923 je sklenila zvišati delniško glavnico od Din 100,000.000 na Din 200,000.000. Ta sklep Je odobren z rešenjem gosp. ministra trgovine in industrije od dne 8. decembra 1923, br. VI. 5636. Ivršujoč deloma ta sklep glavne skupščine. Je ravnateljstvo sklenilo v svoji seji od dne 12. decembra 1923 za sedaj zvišati delniško glavnico od Din 100,000.000'— na Din 140,000.000 z izdanjem novih 400.000 komadov delnic t. j. nominale Din 40,000.000 - ä Din 100 - s pravico na dividendo za leto 1924. Emisija novih delnic se ima izvesti tako-le: I. Dosedanjim delničarjem se prepuščajo delnice v nominalnem iznosu od Din 25,000.000.— pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico na štiri stare delnice (posamezne delnice se ne vpoštevajo) optirati po eno novo delnico emisije XVIII. po tečaju od Din 132.50 tel. quel. 2. Delničarji imajo svojo pravico opcije prijaviti in predložiti stare delnice na predbeleženje v času od 15. do vključno 29. decembra t. L v nradnib urah in to: Pri blagajni Hrvatske Eskomptne banke v Zagrebu, pri podružnicah Hrvatske Eskomptne banke: Osijek, Petrinja, Vinkovci, Križevci, Dubrovnik in Sušak; pri Prvi pučki dalmatinski banki, Split; pri Eskomptni In pučki banki d. d. Subotica; pri Anglo-Austrian Bank Ltd» London 24—28. Lombard Street E. C. 3; pri Anglo-Austrian Bank Ltd„ Niederlassung Wien, Wien L, Strauchgasse 1.; pri Anglo-Češko-slovenski banki, Praha; pri Banque des Pays de l’Europe Centrale, Niederlassung Wien, Wien L Hohenstauieng. pri Bankkommanditgesellschaft Franz Pollak, Wien L, Johannesgasse 3. 3. Delničarji, ki žele izvršiti svojo opcijsko pravico, morajo istočasno s prijavo vplačati Din 132.50 najkasneje do 29. dec. 1923. Delničar, ki ni do tega roka prijavil pravice opcije in izvršil vplačila. Izgubi pravico opcije. 4. Delnice, na katerih temelju Je delničar prijavil pravico opcije, se bodo predzaznamovale z opazko: »Pravo na delnice XVIH. emisije 1923 izvršeno«, ter se bodo vrnile delničarjem skupaj s potrdilom o izvršenem vplačilu. 5. Nove delnice se bodo izročile delničarjem pozneje proti predloženju potrdila o vplačilu za nove delnice. 6. Razlika med naslovno vrednostjo In emisijskim tečajem novih delnic se bo dodala po odbitku stroškov za emisijo k rezervnemu zakladu banke. 7. Lastniki novih delnic so deležni na dobičku ter na vseh pravicah, katere pripadajo delničarjem po pravilih, počenši s l. Januarjem 1924. n. Preostale delnice v nominalnem iznosu od Din 15,000.000.— le prevrela fiksno Anglo-Austrian Bank Ltd., London, vezano na več let. Zagreb, 12. decembra 1923. Ravnateljstvo Hrvatske eskomptne banke. Praktična novoletna darila so čevlji z znamko Prodaja o Ljubljani: Breg št. 20 fllelisandroBa e. 1 Prešernova ulica Seljak Na deželi v vsaki večji trgo- vini s čevlji! Na veliko razpošilja tovarna Peter Kozina & Ko. Tržič — Gorenjsko I! I Ceniki na zahtevo brezplačno 111 SM ...... NAZNANILO PRESELITVE. Trgovska banka i v Ljubljani se je preselila v nove lokale * na Dunajski cesti 4 (v lastno stavbo) * r' * ' ;-V 'iv. kjer že redno posluje. Izdaja is tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani.