I |rTž,w,,taM- Narofinlna na Jugoslavijo: H HHBi it. H I I I celoletno 180 din lno- B BBT B^^B ■■. ^11 m ■ H H OregorčlCeva ulica 23. TM n n m Bfl ^B^^ ^B BI ^k,B BBBS^F B >«««> BO din, sa V* leta 45 din, B Clieva uL 27. Tet 47-«. meseino 15 din. Tedenska * Rokopisov ne vraCamo.- Plata ln toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, Industrllo, obrt In denarništvo Sc?1? Ljubi'JanfVu^ nte/aiT^; _________________________________________________________________ Uubllana. petek decembra 7940 Cmai^" VSO Vprašanje SUZORia Skoraj neverjetno je, toda praksa dokazuje, da jo najtežje in najbolj komplicirano notranje vprašanje Jugoslavije — vprašanje SUZORja. Kajti vsa druga vprašanja oo s® mogla vsaj do neko mere rešiti, le vprašanje SUZORja se nikakor ne more premakniti naprej. In to kljub temu, da je bilo s sporazumom v avgustu lanskega leta v državni upravi uveljavljeno načelo decentralizacije. Za SUZOR pa ostaja še nadalje v veljavi strogo centralistično stališče. Posrečilo se je sicer, da so se postopoma izdale vse potrebne uredbe o prenosu poslov posameznih ministrstev na banovino Hrvatsko, toda sa SUZOR se to ni posrečilo. SUZOR je ostal to, kar je bil in ostal je, čeprav so se za njegovo reformo izjavili tako delodajalci ko delojemalci in kljuboval je vsem spremembam, Čeprav so te zahtevali Srbi, Hrvati in Slovenci. Ponovno so sicer skušali zlasti Hrvati doseči rešitev tega vprašanja, toda doslej so še vsi takšni poskusi propadli. Tudi sedaj so »pravili Hrvati vprašanje SUZORja zopet na dnevni red. Ali bodo sedaj bolj uspešni? Ni mogoče še pozitivno odgovoriti na to vprašanje, pa čeprav je skoraj vsa jugoslovanska javnost njihovega mnenja. Pri tej nepremakljivosti vprašanja SUZORia se mora človek vprašati, kje je vendar vzrok, da ie to vprašanje tako nerešljivo. Ali je morda tako komplicirano, da se zaradi tega ne more rešiti? Ali pa bi morda moglo sprožiti ta-nevarna druga vprašanja, da politiki nočejo tega vprašanja načeti? Kaj je torej vzrok, da more SUZOR tako uspešno kljubovati vsem zahtevam po njegovi decentralizaciji? Ali pa ie morda poslovanje SUZORia tako idealno dobro, da se zaradi tega ne izvede njegova reforma? Navidezno ie vprašanje SUZORja res komplicirano in zato se predlaga tudi več načinov rešitve tega vprašan :a. Tako predlagajo nekateri, da bi se decentraliziralo samo bolniško in nezgodno zavarovanje, dočim naj bi rentno zavarovanje ostalo še naprej enotno za vso državo. Drugi zopot predlagajo popolno razdelitev vsega poslovanja SUZORia in ustanovitev ra-mo8tojnih pokrajinskih zavarovalnih zavodov. V teh dveh predlogih je res nekaj nasprotja, toda nikakor ni tako veliko, da se ne bi moglo premostiti. Kajti decentralizaciji bolniškega zavarovanja resno nihče ne more ugovarjati, ker je to z lahkoto Izvedljivo. Zakaj pa se potem vsaj to zavarovanje ne izvede? Da bi moglo reševanje vprašanja SUZORja sprožiti druga nevarna vprašanja se seveda ni bati, kajti če se je moglo rešiti hrvat-sko vprašanje, potem vprašanje SUZORja res ne more predstavljati posebne težave. Tudi ni mogoče reči, da bi bilo poslovanje SUZORja tako idealno dobro, da že zaradi tesa ni priporočljiva temeljita reforma SUZORja. Nasprotno so mnogi baš zaradi slabega poslovanja SUZORJA zahtevali njegovo reformo. Ni torej nobenih stvarnih - zlogov, da se decentralizacija SUZORja ne izvede, zlasti še, ko je z decentraliziranim pokojnin, zavarovanjem itak že prebito načelo enotnosti in centralizacije social- nega zavarovanja. Tudi političnih razlogov ni, ki bi ovirali decentralizacijo SUZORja, ker se za to izjavljajo, kakor je omenjeno, Srbi, Hrvati in Slovenci, delojemalci in delodajalci. Vsa javnost torej složno zahteva decentralizacijo SUZORja. Samo en čin it el j je proti njej — in ta je birokracija, ki se je razvila v SUZORju. Kakor navadno, istoveti ta birokracija svoj interes z vprašanjem SUZORja. Zato jo ta birokracija proti decentralizaciji SUZORja, zato odkriva vedno nove težave za rešitev tega vprašanja, zato mojstrsko komplicira vprašanje in izigrava razna na- Stalni delegaciji za lesno gospodarstvo je bil dostavljen načrt pogojev za registracijo lesnih izvoznikov. Dobro je, da je bil vsaj ta načrt dan zainteresirani gospodarski organizaciji v izjavo, ker je tako upanje, da se bo pravočasno popravil, Če se bo sploh kdaj izdal, ker proučitev vsega načrta vsiljuje nehote vprašanje, kakšen namen naj sploh ima ta načrt, če seveda ostane v sedanji obliki. Dostdaj se je govorilo, da ima registracija izvoznikov ta namen, da se eincji število izvoznikov in da bi se bavili z izvoznim poslom samo trgovci, ki morejo nuditi potrebna jamstva za pravilno izvrševanje tega posla. Poleg tega naj bi se preprečil dotok slučajnih izvoznikov, ki opravljajo samo neke slučajnostne posle. Ravno temu namenu pa nov načrt ne bi mogel služiti, ker vsebuje načrt tako široke pogoje za registracijo, da bi bil dejansko krog izvoznikov mnogo večji kakor pa je sedanji. Poleg tega pa bi mogel vsakdo postati izvoznik, t. j. bi mogel doseči naknadno registracijo, ker pogoji nikogar ne ovirajo, da se zaregi-strira. Zahteva se samo to, da je prosilec za registracijo dovršil štiri razrede srednje šole. Danes pa se takšna kvalifikacija zahteva že za vajence in zato ne more zadostovati takšen predpis za ljudi, ki sodelujejo v mednarodni trgovini. Vse kaže, da se je zopet nekaj holelo izvesti, kar je za naše razmere neizvedljivo. Kajti strogi pogoji za registracijo pri nas niso izvedljivi že zato, ker bi ti naleteli na upravičen protest onih, ki so ie dolgo vrsto let izvozniki in ki si pridobljenih pravic ne bodo pustili vzeti. Zato bi se dejansko morali registrirati vsi, ki danes ta posel izvršujejo. Registracija bi zato bila samo navadna formalnost, ki pa bi bila zrezana s stroški in taksami, da je dvakrat nepotrebna. Po novi na red bi ni mogoče dotoka novih izvoznikov preprečiti, kar jo tudi naravno, ker nikomur se ne more odrekati pravica do posla, do katerega ima vso kvalifikacijo. Najmanj pa se more s tem preprečiti, da bi se vrinili v izvozno trgovino ljudje, ki imajo korenino v inozemstvu, kajti če nismo znali biti dosledni v mnogo bolj važnih vprašanjih glede tujcev, ni verjetno, da bo ta naš odpor kaj bolj uspešen. Ce se torej proučuje novi načrt, se prihaja do zaključka, da je ves načrt za izvoznike popolnoma odveč in da bi bila edino posledica sprotja. Cas pa med tem poteka in vse ostaja pri starem in tako birokracija upa, da bo polagoma interes javnosti za vprašanje SUZORja zaspal in vse bo ostalo pri starem. Ni niti Izključeno, da bi se ta kalkulacija birokracije v SUZORju mogla posrečiti, posebno, ker je vlada preokupirana z drugimi, bolj perečimi vprašanji, ki se tičejo preskrbe prebivalstva z živili ter industrije s surovinami. Toda kljub temu se ne sme zgoditi, da bi birokracija v SUZORju triumfirala nad vsemi delojemalci in delodajalci, ker bi to pomenilo, da so ti izgubili vsak vpliv na zavod, ki ga oni vzdržujejo in za načrta ta, da bi se izvozniki prisilili k vlaganju neštetih prošenj iu dokumentov, kar bi jim po>-vzročilo veliko izgubo časa in velike stroške. Ce pa se že govori o posameznih točkah načrta, potem bi se moralo reči naslednje: V načrtu manjka določba, da se morajo vse prošnje za registracijo vložiti po Stalni delegaciji lesnega gospodarstva, oz. po organizacijah, ki so včlanjene v Stalni delegaciji, kakor n. pr. Osrednjem lesnem odseku pri Zvezi trg. združenj. Določba v točki 1. da se bodo registrirali izvozniki, ki so včlanjeni v eni obstoječih organizacij oz. v trgovinski ali industrijski zbornici, nima nikakega smisla, ker je član trgovinske ali industrijske zbornice vsak, kakor hitro je dobil po obrtnem zakonu obrtno dovolilo. Med naštetimi dokumenti, ki bi jih moral predložiti izvoznik, je Dne 10. in 11. decembra je bila v Beogradu seja Stalne delegacije za leano gospodarstvo v Jugoslaviji, v kateri sta včlanjena tudi Osrednji lesni odsek pri Zvezi trg. združenj ter lesni odsek Zveze in-dustrijcev. Na seji so se obravnavala vsa za lesno gospodarstvo aktualna vprašanja, zlasti glede kontrole lesnega izvoza. Po seji je bila konferenca Stalne delegacije s predstavniki Direkcije za zunanjo trgovino. Na tej konferenci se je zlasti obravnavalo vprašanje spremembe uredbe o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov ter načrt o registraciji lesnih izvoznikov. (0 tem načrtu poročamo na drugemu mestu.) Stalna delegacija je na konferenci predlagala, da so kontrola izvoza lesa omeji le na oglje, drva, jamski, celulozni in okrogli les, na železniške prage, smrekovo skorjo, tanin in vso ekstrakte za strojenje kož. Stalna delegacija je nadalje predlagala, naj bi uredba o kontroli izvoza lesa določala, da izdaja Direkcija za zunanjo trgovino izvoznikom izvozno potrdilo, ki bi hkrati vsebovalo tudi valutno potrdilo devizno direkcije Narodne katere je bil ustanovljen. Ne sme obveljati volja birokracije v SUZORju pa tudi zato, ker ne gre, da bi vsa jugoslovanska javnost pomenila manj ko birokracija v SUZORju. In ne sme se to zgoditi, ker je iz stvarnih razlogov potrebno, da se SUZOR decentralizira, ker lx» Sele potem mogoče popolnoma rešiti vprašanje socialnega zavarovanja pri nas, ker so še danes stanovi, ki so brez tega zavarovanja. Zato pa se vprašanje SUZORja ne sme odstaviti z dnevnega reda, dokler ne bo rešeno tako, kakor zahtevajo to delodajalci in delojemalci, pa če je to birokraciji v SUZORju prav ali ne. cela vrsta takšnih, ki so popolnoma odveč. Nesprejemljiva je določba o polaganju kavcije, ker v današnjih časih ne more lesno gospodarstvo brez vsako stvarne potrebe pustiti, da mu leže tako veliki kapitali mrtvo. Na vsakem koraku se čuti pomanjkanje kredita, podjetja pa naj plačujejo nepotrebne kavcije! Iz vseh teh razlogov, ni v današnjih negotovih časih, ki postavljajo lesno gospodarstvo pred vedno nova dejstva in razmere, da se mora tako rekoč Čez noč preorien-tirati, čas ca takšno eksperimente. Zlasti pa je treba pripomniti, da je popolnoma izključeno, da bi se mogel uspešno dirigirati lesni izvoz, če se istočasno tudi ne dirigira gozdna proizvodnja. Ta je popolnoma povezana z izvozom in zato bi se moralo najprej začeti z dirigiranjem gozdne proizvodnje, ki mora biti v skladu z izvoznimi možnostmi. Šele nato je čas za druge predpise. banke, da ne bi bilo treba izvoznikom delati dvojnih prošenj, če se že res ne da doseči, da bi plačevali tudi le enkratno takso. Na podlagi globalnega potrdila Direkcije pa naj bi izvoznik prejel od pooblaščenega denarnega zavoda valutno potrdilo, na podlagi katerega bi se potem lahko carinilo blaga Zastopniki Stalne delegacije so tudi predlagali, da se čl. 8. dosedanje uredbe sploh črta. Po tem členu je namreč mogla Direkcija izvrševati tudi centralne nakupe. Zastopniki Direkcije so na te predloge pristali, in kar posebej naglašamo, tudi na črtanje čl. 8. Nato se je razpravljalo o registraciji izvoznikov. Tu so bili doseženi zelo važni uspehi. Sklenjeno jo bilo, da se more zaregistrirati izvoznik, ki ima obrtno dovolilo, ki je protokoliran in včlanjen v eui organizaciji, ki je članica Stalne delegacije. (V Sloveniji mora torej biti član Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trgovskih združenj ali pa lesnega odseka pri Zvezi indu-strijcev.) Vse prošnje za registracijo se morajo vlagati po Stalni delegaciji oz. njenih članicah. Seja Osrednjega lesnega odseka pri Zvezi trg. združenj, ki bo v četrtek dne 19. decembra 1910. ob 10. uri v Ljubljani, Trgovski dom, Gregorčičeva ulica st. 27. Dnevni red: 1. Kontrola izvoza lesa. 2. Registracija izvoznikov lesa, 3. Slučajnosti. V Ljubljani dne 12. dec. 1940. Predsednik: Franjo Škrbec s. r. Tajnik: dr. Ivko Pustišck s. r. Obljubljeno je bilo, da bo nova uredba izšla še ta mesec in bo imela tudi vsa potrebna prehodna določila. Za registracijo bo določen rok 1 meseca. Maksimiranje cen za italijanski riž Na podlagi odloka trg. ministra ter ministra za socialno politiko ter na podlagi uredbe o kontroli cen je določil Urad za kontrolo cen naslednje maksimalne cene za italijanski riž z največ 9 °/» natrtih zrn: A. Za predelovalce (luščilnice riža) 12 din za kg. Ta cena obsega tudi skupni davek na poslovni promet, banovinsko trošarino in prevoz do železniške ali ladijske postaje kupca, brez vreč. Kupci morajo luščilni-cam vrniti vreče franko postaja luščilnice v dobrem stanju in sicer najkasneje v 30 dneh po prejemu blaga. B. Trgovci na veliko morejo gornji ceni dodati: 1. prevozne stroške od razkla-dalne postaje do svojega skladišča, 2. občinsko trošarino in druge davščine, če ni njih obrat v istem kraju, v katerem je tudi obrat predelovalca (luščilnice riža) in 3. tako določeni ceni (fakturna cena plus pod 1. in 2. navedeno) dodati največ 5 ®/o kot svoj bruto-zaslužek. C. Trgovci na drobno morejo nabavni ceni dodati: a) prevozne stroške od razkla-dalne postaje oziroma od skladišča prodajalca do svojega obrata, b) občinsko trošarino in drugo davščine, če ni njih obrat v istem kraju ko obrat prodajalca in c) tako določeni ceni dodati največ 20 */• kot svoj bruto-zaslužek. Ta določba je stopila v veljavo 10. decembra z dnem njene objave v »Službenih novinahe. Izvoz lesa v Švico se bo v kratkem začel Pri zadnjih pogajanjih s Švico so bili določeni naši kontingenti za izvoz lesa v Švico. Da pa bi bil izvoz mogoč, »o se morale določiti za izvoz lesa premijo. O tem vprašanju je bil sedaj dosežen sporazum med Direkcijo za zunanjo trgovino in Narodno banko. Zato se more pričakovati, da so bo lahko v najkrajšem času začel izvoz lesa v Švico. Gospodarski sporazum s Finsko podpisan V Beogradu so bila uspešno z*u ključena trgovinska pogajanja med našo in finsko trgovinsko delegacijo. Sklenjene so bile tri pogodbe: o kontingentu blaga, ki se bodo v bodoče zamenjavali med obema državama, o plačilnem prometu na klirinški podlagi in o splošnih pogodbe dh določilih, ki temelje na klavzuli največjo ugodnosti. Predlog o registraciji lesnih izvoznikov Lesno gospodarstvo ga odklania Važna seia gospodarstvo Kaše organizacije Uradni dan Zbornice za trgovi-ao, obrt in industrijo v Ljubljani bo za Ptuj, okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo v Četrtek dne 19. decembra v prostorih Združenja trgovcev za mesto Ptuj, Narodni dom. Naš dolg Nemčiji padel Po velikem dvigu našega dolga Nemčiji, ki je po zadnjem izkazu že dosegel 1 milijardo din, se je po izkazu z dne 8. t. m. naš dolg Nemčiji zmanjšal za 12*6 milijona RM, kar je pač v zvezi z novo poživljenim našim izvozom v Nemčijo. Zelo so se spremenili tudi naši odnošaji z Italijo. Po prejšnjem izkazu nam je Italija dolgovala še 14'8 milijona din, sedaj pa ji mi dolgujemo 12'3 milijona din. Gibanje kliringov kažejo naslednje številke (vse v milijonih dotične valute): Aktivni kliriugi: 8.12. Bolgarska din Francija fr. fr. Franc, kolonije fr. Ir. 2*68 Italija din Nizozemska II. Pasivni kliringi: Madžarska din Poljska din Romunija din Slovaška Ks Češko-Morav. Kč. Turčija din Nemčija RM Italija din Letošnja proizvodnja vina v Evropi Zaradi neugodnega vremena je letos dala trgatev skoraj v vsej Evropi mnogo manj ko druga leta. Izjema velja le za francoski Alžir. mozelsko pokrajino ter francoski jug. Slaba letina pa »e ne bo posebno občutila, ker so v mnogih državah zaloge iz prejšnjih let zelo velike. Slaba letina bo imela zato le to posledico, da se bodo zaloge izpraznile, v vinorodnih krajih pa bo tudi narasla cena vinu. V splošnem pa se more reči o letošnji trgatvi naslednje. Italija je pridelala dovolj vina za domačo porabo ter ga bo mogla še izvoziti. Španija in Portugalska sta imeli zelo slabo letino. V Franciji je bil majhen pridelek zlasti v Šampanji in Burgundski. Madžarska proizvodnja vina je letos polovico manjša od normalne. Ravno tako je v Jugoslaviji in na Bolgarskem. Tudi v Grčiji je proizvodnja pod normalo. Uvoz knjig: v Jugoslavijo Po vrednosti smo uvozili knjig (v milijonih din): leta 1933. za 5*7 leta 1934. in 1935. za po 8'0, leta 1936. in 1937. za po 10*1 in leta 1938. za 7*3 milijona din. Največ knjig smo uvozili iz Nemčije, in sicer največ leta 1937. (za 72 °/o vseh uvoženih knjig), najmanj pa leta 1938. (za 59®/») 8.12. 30.11. 1*75 1*77 6*34 6*22 2*68 8*03 —*—i. 14*85 2*65 2*65 75*24 79*13 18*70 18*70 4*35 4*62 27*24 25*74 49*55 50*01 19*77 19*14 45*92 58*50 12*34 —•— Naši gospodarski odnošaii z Madžarsk Obisk madžarskega zunanjega ministra v Beogradu je dvignil zanimanje tudi za gospodarske od-nošaje med Madžarsko in Jugoslavijo. Pri tem pa je treba takoj v začetku ugotoviti, da so bili ti od-nošaji vedno živi in tudi dobri ter celo v onih časih, ko so politična nasprotja močno slabila dobre od-nošaje med obema državama. Dodati pa se more tudi to, da je glavna zasluga gospodarskih čini-teljev v eni in drugi državi, če so se srečno premagala vsa nasprotja in če je na vse zadnje moglo po 22. letih priti tudi do zelo tesnega političnega zbližanja med obema podonavskima silama. Brez dvoma je obisk grofa Csakyja v Beogradu najpomembnejši dogodek v vsej povojni zgodovini mad-žarsko-jugoslovanskih odnošajev. Kakor že rečeno, so bili mad-žarsko-jugoslovanski gospodarski odnošaji dobri celo v letih velike politične napetosti. Razlog je v tem, ker se kljub agrarnemu značaju obeh držav vendarle gospodarstvi Madžarske In Jugoslavije izredno dobro dopolnjujeta. Madžarska je bila vedno naš dober odjemalec lesa, mi pa vedno dobri odjemalci njenih industrijskih izdelkov. Mi smo dobavljali Madžarski železno rudo ter druge rude, uvažali pa smo izdelke iz teh rud iz Madžarske. V zadnjih letih je zato trgovina med Madžarsko in Jugoslavijo stalno naraščala, kakor kažejo naslednje številke o našem izvozu in uvozu z Madžarsko. Izvoz Uvoz v milijonih din nov din, t. j. 89'27°/o vse vrednosti našega izvoza v Madžarsko. Iz Madžarske pa smo uvažali v glavnem izdelke kovinske in elektrotehnične industrije. Tako je leta 1938. odpadlo na te Izdelke od vse naše vrednosti uvoza 143 milijonov din ali 83*85%>. Naši gospodarski interesi pa niso le v naši trgovinski izmenjavi. Kot specifično agrarni državi, ki izvažata v veliki meri iste izdelke, sta obe tudi živo zainteresirani na tem, da si na tujih trgih ne delate nepotrebne konkurence. V tem oziru so se tudi dosegli nekateri praktični uspehi na podlagi številnih medsebojnih posvetovanj in pogajanj. Moglo pa bi se še mnogo več storiti, da bi ne samo Madžarska in Jugoslavija, temveč vse Leto 1932 125*4 141*8 1933 118*5 113*2 1934 186*5 102*9 1935 200*6 107*5 1936 164*5 145*6 1937 222*9 140*9 1938 215*4 189*4 1939 289*2 170*5 1940 (10 m.) 363*8 197*5 Razen v letu 1932. smo bili v vseh poznejših letih v trgovinskih odnošajih z Madžarsko aktivni in ta aktivnost se je stalno večala, da je narasla od 5*3 milijona din v /V Ci>l r Iz raznih krajev se pritožujejo trgovci in podjetniki zaradi škode, ki jo povzročajo neprikladne železniške zveze. Hudo prizadeta v tem pogledu je tudi Gorenjska, čeprav je gorenjska železniška proga zelo važna kot zveza naše države z Nemčijo in Italijo in Čeprav ima Gorenjska tudi v notranjem prometu zelo važne gospodarske in turistične postojanke. Po ukinitvi brzovlaka B3, ki je odhajal z Jesenic ob 7*45, nimajo Gorenjci dopoldne nobenega prikladnega vlaka za Ljubljano. Prvi osebni vlak odhaja prezgodaj, drugi pa za toliko minut prepozno, da je večina uradov v Ljubljani že zaprta. Ta vlak prihaja v Ljubljano ob 1215. Poslovnim ljudem bi bilo najbolj ustreženo, če bi bil osebij vlak PL 937, ki vozi zdaj ob . 6*20 z Jesenic do Kranja, podaljšan do Ljubljane. Ta vlak bi imel tudi zvezo iz Bohinja in iz Planice, odhajati pa bi moral šele ob 7. iz Jesenic. Gorenjci nad Kranjem pa imajo tudi za povratek iz Ljubljane zelo slabe zveze. Nedavno sta bila ukinjena brzovlak, ki je prihajal na Jesenice ob 22-13, in osebni vlak, ki je zapuščal Ljubljano malo pred polnočjo ter prihajal na Jesenice ob pol 2. zjutraj. Tako je Ljubljana odrezana od Gorenjskega za celih 12 ur. Do skrajnosti jc omejen tudi av- prlpravljena vojska najboljše jamstvo proti vsakemu presenečenju. Zastopniki Turčije in Bolgarske se bodo po ameriških vesteh v kratkem sestali, da se urede vsa sporna vprašanja, nakar bi se turske in bolgarske čete umaknile z balkanske In nodnnnvske države I me}e- ^ zvezi s tem se tudi opo-Dalkanske in podonavske države zarja ^ časoplani ^ w je nastopale na tujih trgih dogovor- predlagala Turčija in po katerem no in s tem preprečile, da bi si prenehali vsi medsebojni medsebojno kvarili cene. tisku* V lK>lgarskcm 1x1 turškem Sploh treba reči, da ima bal- Romunski list »Curentul« je ob-kansko-podonavski blok svojo glo- javil poročilo svojega lastnika iz boko utemeljitev posebno v go-1 Hima> da bo kmalu prišlo do kon-spodarskem oziru. V mnogih vpra- LavTla® List por^ ^dTlje^da S šanjih so gospodarski interesi bal- je stališče Italije d0 Franclje spre-kansko-podonavskih držav popol- menilo in da bo Italija znatno noma isti in zato se tudi ni čuditi, »blažPa svoje zahteve do Francije. če so ostali gospodarski stiki obeh „apa0dPa° Malijane,Tl"čitaj7švicar-držav vedno močni in če jih niso ske. liste ter sovražna vojna poro-mogla uničiti niti največja politič- čila. Vsi ti defetisti alarmistl in na nasprotja. razširjevalci neresničnih vesti naj , „ , . I se najstrože kaznujejo, vzklika list. Upati je, da se bodo sedaj po dj Trieste« pa iz istega odličnem zboljšanju političnih od- vzroka zelo napada Tržačane, ki nošajev med Jugoslavijo in Mad- poslušajo londonski radio ter nato žarsko gospodarski odnošaji meri I skJ3^ radia° *a^n*ve ves^ london-obema državama še bolj poglobili S »ropo!o di Roma« piše, da se m zboljšali. | angleški plutokrati bore za ohrani- tev svojih pravic, da bi mogli še nadalje izkoriščati angleško ljudstvo. Komunisti, fašisti in narodni socialisti pa da se bore za načelo socialne pravice. Zato tudi ni mogoč sporazum med tema dvema taboroma. To sta dva svetova, od . ... . . . . . . . | katerih mora eden Izginiti. Zelo toniobuski promet in nimajo tr-1 zanimiva izvajanja, ki zaslužijo, govci nobene koristi od dovoljenih da so vsaj na kratko zabeležena! 25 kilometrov avtomobilske vož-1 Flandin se je vrnil iz Vichyja nje, ker na tako kratki razdalji n? Jranco.sk° vlado, . _ .... ... ‘ ker Je vlada v Vichyju njegove po- morejo opravljati svojih po- goje odklonila. Flandin je namreč slov. Dovoliti bi jim morali do hotel doseči čim ožje sodelovanje 100 kilometrov, da bi se mogli med nemškimi in francoskimi go-vcziti v Ljubljano, kjer imajo vsa- sP°darskimi krogi. kovrstue opravke, ki so zaradi sla- »StrassburgerN.Nachrichen« so ... . .1 objavile oster članek proti Švici, ki bih železniških zvez zvezani z ob- da že redno krši svojo nevtral-čutno zamudo in stroškom. Tudi nost. Naj ne misli Švica, da bi potniki, ki prihajajo iz središča I mogla s takšnim postopanjem pre- države v Ljubljano, nimajo z Go- j* Je nemško „ , , {. • območje In spada tudi danes v In- renjsko nobene prave zveze in | te resno sfero Nemčije. Naj Švica Prometna zapuščenost Goreniske morajo po nepotrebnem prenočevati v Ljubljani. Pri reševanju važnih prometnih vprašanj in pri določevanju voz- ne misli, da se bo Anglija še mogla mešati v evropske zadeve. Ang'eški veleposlanik v \Vashing-tonu lord Lothian Je po dvodnevni bolezni umrl. Lord Lothian si nega reda pride le malokdaj do je znai g SVojo osebnostjo ustva- brsede tudi zastopništvo trgovstva riti v Washingtonu sijajne zveze in podjetništva. Sodelovanje s tr- ter je v mnogem njegova osebna govci In podjetniki pa je neob- ™a.si,ufa’, ^>11 ,oclnoŠ?^ ,w .v. * i j • I Združenimi državami In Vel. Bri- li od n o potrebno in se povsod vi- I tanijo najboljši. dijo kvarne posledice pomanjka- Angleške operacije v Afriki se nja takega sodelovanja. Tudi na še nadalje razvijajo ter prodirajo tujsko-prometne konference niso angleške čete že zapadno od Sidi vablhni za«'opniki trgovstva in Baranija. Po angleških poročilih je vuuij.ni _ zd_.opniKi irgovsiva in bUo dos2daj ujet5h nad 20 000 lta_ tako se je zgodilo, da so na zad- hjjanskih vojakov. Ujeti so bili tu-nji taki konferenci na Bledu tuj- di en armadni in dva divizijska ge-sko-prometni zastopniki nekako nerala. odobravali prometno zapuščenost ja“^ l^f^orni”mo-Gorenj^ke. V svoji resoluciji so ra označiti angleški uspeh kot ve-namreč železniško upravo prosili, lika zmaga. Prezgodaj je še sedaj naj bi poleti spet uvedla zdaj uki- govoriti o obsegu operacij, vendar ^ T Ar.glfjatTsakfm^dm^ru^sp^no /iUmemo kot pristanek na sedanjo I braniti Egipt, kar Je bilo pred 4 tako kvarno redukcijo železniških meseci še dvomljivo, zvez. I Angleška ofenziva proti Libiji se uspešno nadaljuje. Angleške čete so zavzele Sidi Barani ter popol- POSOIILA različna, preskrbim hitro In brez kakega predplačila Rudolf Zore LJUBLJANA - Gledališka 12 Znamka 3 din Tujski promet v Mariboru je slejkoprej v znamenju izrednih časov, v katerih živimo. V preteklem mesecu novembru je prišlo v Maribor vsega skupaj 1888 tujcev, ki so imeli skupaj 8756 nočnin. Tudi ta mesec je povprečno vsak tujec ostal dva dni v Mariboru oz. je tu dvakrat spal. Jugoslovanov je bilo 1666 s 3202 nočninami, Nemcev pa 178, Cehov 6, Italijanov 12, Švicarjev 7 itd. 1. 1933., na 33*6 v 1. 1934. in na 93*1 milijona din v 1. 1935. Nato je močno padla ter se gibala v 1. 1936. do 1938. od 18*9 do 26*0 milijona din. V 1. 1939. pa je zopet močno narasla iii presegla vse dosedanje številke s 118*9 milijona din, letos pa se povečala celo na 166*3 milijona din. Kakor smo že omenili, se obe državi, čeprav sta agrarni, dobro dopolnjujeta. Mi smo za Madžarsko predvsem važni kot dežela surovin, dočim pa nam Madžarska prodaja zlasti gotove industrijske izdelke. Od nekdaj je zavzemal v naši trgovini z Madžarsko les najvažnejše mesto. Navadno je tvoril les nad 50“/o vsega našega izvoza v Madžarsko. Nadalje smo izvažali surove kože, svinec, baker, ferosi-licij in neke vrste sadja. Samo naštetih predmetov smo Izvozili v Madžarsko 1. 1938. za 192 milijo- Politične vesti Pogodba o prijateljstvu med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madžarsko, ki je bila podpisana v četrtek v Beogradu, se glasi: V imenu Nj. Vel. kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov in Nj. presvetlega Vis. regenta kraljevine Madžarske, upoštevajoč odnošaje dobrega sosedstva, iskrenega spoštovanja in vzajemnega zaupanja, želeč dati njihovim odnosom čvrsto in trajno osnovo, prepričani, da bo konsolidiranje in učvrstitev medsebojnih zvez na političnem, gospodarskem in političnčm polju služilo interesom dveh sosednih držav, njihovemu miru in blagostanju na Podonavju, so se odločili skleniti pogodbo o prijateljstvu ter so odredili v to svrho kot svoje zadevne opolnomočence in to v imenu N j. Vel. kralja Jugoslavije, kraljevih namestnikov, Nj. ekscelenco g. dr. Aleksandra Cin-car-Markoviča. zunanjega ministra kralj. Jugoslavije, NJ. presvetlega Vis.regenta kraljevine Madžarske ekscelenco grofa Istvana Csa-kyja, kraljevine Madžarske tajnega svetnika, ministra zunanjih zadev kraljevine Madžarske, ki sta se potem, ko sta izmenjala svoja pooblastila ter jih našla v dobri predpisani obliki, sporazumela o sledečem: § 1. Med kraljevino Jugoslavijo ln kraljevino Madžarsko bo obstajal stalni mir in večno prijateljstvo. — § 2. Visoki pogodbeni stranki sta se sporazumeli, da se dogovarjata o vseh vprašanjih, ki bi se po njunem mnenju mogla nanašati na njihove medsebojne ocl-ošaje. — 8 3. Ta pogodba bo noma odrezale dve italijanski di-ratificirana ter se bodo ratifika- viziji. Po zavzetju Sidi Baranija cijski Instrumenti izmenjali v Bu- prodirajo angleške čete še nadalje dimpešti v najkrajšem času. — Po- proti zapadu. Po angleških vesteh godba bo stopila v veljavo na dan število italijanskih ujetnikov ne-izmenjave ratifikacijskih instru- I prestano narašča in se njih šte- mentov. V potrdilo tega sta zgoraj odrejena opolnomočenca podpisala to pogodbo ter nanjo pritisnila tudi svoje pečate. — Izdelano v Beogradu v dveh izvirnikih dne 12. decembra 1940 vilo še ni moglo prešteti. Italijansko poročilo pravi, da je devet angleških oklopnih divizij napadlo italijanske postojanke I južnovzhodno od Sidi Baranija. | Italijanske čete so se junaško uprle Obisk madžarskega zunanjega njih tef tem zla- ministra grofa Csakyja v Beogradu I . odlikovali vojaki fas e di se v turških dlplomatičnih krogih I vizije »3. januar« ter 3. JL* komentira v tem smislu, da po- I f0,. meni začetek velike diplomatlčne JalI napadalcem težke ^gube, p aktivnosti v južnovzhodni Evropi. se morale italijanske cete umak Ta aktivnost pa ni v zvezi z osi- mti. ___... . ščem, temveč je to samostojen do- 1 Italijansko vojno poročno pr j vi, godek v okviru jugoslovansko-1 da se operacije v sev. iki ..e madžarskih stremljenj, da se utrdi vedno nadaljujejo^ Tuai včeraj so pomirjenje v tem delu Evrope, se razvili srditi boji oh Bukbuka. Tudi velesili osi nista nikdar tr-I Sovr^iku ^ prizadete dile, da bi hotele a madžarsko- izgube, a tudi italijanske izgube so jugoslovanskim zbližanjem spra- 1 znatne. . viti Jugoslavijo v posredno zvezo z I Grld poročajo, da prodirajo njih o. Odobravate pa samostojno I čete Se nadalje ob obali in da so -mjo Madžarske in Jugoslavije, da I že zavzele Port Palermo, ki je le uredita čimbolj prijateljsko svoje je 10 kilometrov pred Himaro. Po odnošaje. 1 ameriških vesteh pa so Grki za- Mnogo se govori v zvezi z obl- vzeli tudi že mesto Himaro, ki Je skom grofa Csakyja o razširjenja I na pol pota med Santi Ouaranto madžarsko - jugoslovanske akcije in Valono. Na severnem bojišču so tudi na Bolgarsko. Tako se poroča, zavzeli Grki skoraj vso obalo ob da obišče zunanji minister grof Ohridskem jezeru. Italijani so zgra-Csaky tudi Sofijo I dill na planini Mokra močne po- stojanke. Zelo slabo vreme silno ovira vojne operacije. Iz Ankare se poroča, da se je na I Angleški bombniki so zn°va.boaV* Turčijo zelo močno vplivalo, da bi bardirali Valono. To Je bil ze 15. odpoklicala v dokaz pomirjenja z I angleški zračni napad na valono. Bolgarsko svoje čete iz Traclje. Nizozemski rušilec »van Kings-Zaradl najnovejšega razvoja do-|berg« Je ustavil nemški parnik godkov v Afriki pa se je turška »Rhein«, ki Je odplul iz mehiškega vlada odločila, da vojske ne bo pristanišča Tampico, in ga za-demobilizirala, ker je močna in 1 plenil. Kritika uredbe o kontroii zunanie V strokovnem »Arhivu za pravne i društvene nauke« (Beograd, knjiga XLI št. 5 z dne 25. novembra 1940) je objavil dr. Gradimir Cvetkovič svoje označbe nove uredbe o zunanji trgovini (UKST, slovenska kratica UKZT). Zaradi posebne zanimivosti predmeta prinašamo v naslednjem posnetek te strokovne ocene. Ta uredba je na svoj način velika novost za našo slabo obveščeno javnost, medtem ko pomeni za gospodarstvo le uradno normiranje tistega, kar je doslej ustva- rila praksa. Res doslej ni bilo nobene uredbe, ki bi dajala generalno pooblastitev za postavljanje posameznih gospodarskih predmetov pod kontrolo, vendar je bilo dovolj poti in načinov, da so se tudi brez takega polnomočja lahko izdajale naredbe za kontrolo nad predmeti zunanje trgovine. Izdana uredba pooblašča trgovinskega ministra za uvedbo kontrole nad zunanjo trgovino za vsak predmet, kolikor se mu zdi potrebno oziroma za kar predlaga svet za zunanjo trgovino. Preišnia kontrola Kontrola zunanje trgovine je obstojala že pred vojno v Evropi. Bila je pa seveda znatno drugačna od nove. Prejšnja ni nastala kot posledica racioniranja porabe zaradi pomanjkanja blaga, temveč ■zaradi nedostajanja potrebnih plačilnih sredstev in zaradi želje odločujočih, da bi se izvozilo samo to, kar kakovostno ustreza tujim odjemalcem. Dejansko je vprašanje plačilne bilance dosti težje v sedanji kontroli, ker so potrebščine, ki jih nabavljamo iz tujine, dosti dražje, medtem ko mi ne želimo izvoziti vsega tistega, kar bi tujina želela dobiti od nas, temveč le ono, kar se nam zdi absolutno nepotrebno oz. manj potrebno za domači odjem. Zaradi tega je ra-cioniranje porabe uvoznih predmetov posledica manjšega uvoza, racioniranje domačega blaga pa posledica večje porabe in zbiranja zalog. Iz tega se vidi, da uredba ne pomeni nič novega. Kontrola je bila že prej. Toda nova uredba ima za svoj pravi namen to, da uvede v kontroli zunanje trgovine golov red; normirati mora vse, kar je nastalo iz raznih naredb in prakse.. Olavno besedo je imela pri tem prometu doslej Narodna banka. Poleg deviznega oddelka oz. direkcije je imela še oba odbora za uvoz in .a izvoz, devizna direkcija pa je samo dodeljevala potrebne devize oz. dovolila za izvoz. To je opravljala kot delegat finančnega ministrstva in po deviznem pravilniku. Kontrola je bila izvedena za uvožene devize po znanem načinu odstopanja Narodni banki. Odbora sta nadzorovala uvoz in izvoz blaga le v prometu z nekli-riuškimi, t. j. deviznimi državami iu po željah prizadetih ministrstev. Za vse posle s klirinškimi državami pa je bil doslej pristojen Zavod za pospeševanje zunanje trgovine oz. Direkcija za zunanjo trgovino. Sem so spadali predmeti: živina in nje izdelki, sadje in povrtnina, les in nekatere kovino. Predvsem je nova direkcija skrbela za porazdelitev pogodbenih kontingentov na domače izvoznike. Za žitarice je imel glavno besedo Prizad z monopolom za zunanjo trgovino teh predmetov in s pristojnostjo za vse zadevne posle. Poleg Narodne banke, Zavoda oz. Direkcijo in Prizada so nadzorstvo vršila še ministrstva za trgovino, za vojsko idr. Tako je bilo doslej. Čeprav je nadzorstvo obseglo že dosti predmetov, je pa bilo dekoncentrirano, raztreseno, ker ni bilo enotne pristojnosti in je vsaka ustanova imela svoj postopek pri razdelitvi dovoljenih količin. To je znatno oviralo našo zunanjo trgovino, posebno izvozno, vsak prizadeti izvoznik je moral že dobro poznati vse te predpise, da je mogel normalno zmagovati svoje posle. Centralizacija kontrole Glede na to stanje iina nova uredba namen vso kontrolo zbrati, centralizirati. Že v 1. členu napoveduje združitev vsega poslovanja za izvoz in uvoz blaga pri Direkciji za zunanjo trgovino, ki naj bo torej glavni činitelj v pogledu te kontrole. To bo vsekakor zelo koristen pojav za naše gospodarstvo. Ne bo več mogoče beganje o tem, kdo je pristojen za eno ali drugo blago. Ministra pooblašča uredba za izdajo seznama nadzoravanih predmetov po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino. In še eno, važnejšo nalogo ima nova uredba. Medtem ko je s prvo nalogo uredbodavec hotel vse te posle centralizirati pri eni ustanovi ter odpraviti prejšnjo zmedo, ima druga naloga ta namen, da se pridobi tesnejši stik nadzorstva, t. j. državo in gospodarstvenikov. To je prvi primer, ko država, sicer še posredno, vabi gospodarstvenike na sodelovanje, kar povedo predpisi o zajednicah uvoznikov oz. izvoznikov, ki naj se organizirajo. Drugi odstavek 2. člena uredbe govori o fakultativni pravici ministra, da po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino ter sporazumno z banom Hrvat-ske lahko predpiše obvezno združevanje prizadetih za posamezne vrste blaga. Minister stori to lahko kar na tri načine: 1. predpiše obvezne zajednice za vse nadzorovane predmete zunanje trgovine, 2. samo za nekatero predmete in da ostane za druge sedanje stanje ali pa, 3. da ne odredi združevanja za noben predmet in bi tako ostalo tedanje stanje nespremenjeno ter Direkcija ne bi nikogar vpraševala, kako treba voditi kontrolo in če je dosedanja smotrna ali ne. Tudi če minister ne izrabi zadnje možnosti in če zajednice uvede, je vendarle treba razjasniti najprej vprašanje, na podstavi katerih predpisov bi se morale zajednice ustanoviti in koliko naj jih bo. Glede na pravno-organizacijski značaj zajednic se mora ugotoviti, da je pri nas mogoča te združbe čisto krajeven značaj in tako branile krajevne interese pridobitnikov, bi pa nove zajednice ne smele imeti tega - značaja, ker bi njih naloga ne smela bili obramba ozkih krajevnih interesov, temveč interesov prizadetih pridobitnikov z območja vse države. Poleg tega se nam zdi to ustanavljanje še novih zajednic poleg dosedanjih zelo zgrešeno, ker bi se na ta način ustvarile nove zajednice, ki ne dajejo popolnega jamstva, da bodo mogle ustrezati svoji nalogi, to je, da sprejmejo vlogo predstavnice svojih članov in enega izmed svetovalcev države glede kontrolo zunanje trgovine. Kak' je bilo uredbodavcu nejasno vprašanje o ustanovitvi teh zajednic, to se vidi tudi iz vprašanja o njih številu, ker govori uredba o možnosti uvozniških ali izvozniških zajednic za posamezne vrste blaga. Ni torej razvidna domena, obseg vsake teh zajednic. Če pa vzamemo vrste blaga, potem bi bilo lahko zajednic več ko tisoč. Prav tako pa dela en uvoznik ali izvoznik s po več predmeti. Moral bi se torej vpisati kar v nekaj zajednic hkrati, in nastaja vprašanje, ali bi bilo to sploh smotrno, zlasti še, če sc bo delala razlika tudi še glede na države. Zaradi tega je neogibno potrebno — še preden se začno zajednice ustanavljati, temeljito preučiti njihov pravni značaj in klasifika- cijo vrst blaga za vsako državo. Že samo visoko število teh zajednic bi nujno povzročilo motnje v našem gospodarskem življenju. Omeniti se mora, da bi predpisi UKZT o zajednicah utegnili povzročiti velike reperkusije na predpise obrtnega zakona glede obveznih združenj. Kako bo ta reorganizacija obveznih združenj sprejeta, ne moremo točno reči, toda z njo bi se število obveznih združenj zmanjšalo, imeli bi jih manj, pa zalo bolj delovno zmožnih. Bila bi glavni činitelj pri porazdeljevanju uvoznih oz. izvoznih kontingentov ter bi poleg tega bili pridobitniki primorani sami storiti vse za kar najbolj trdno organizacijo teh zajednic. Ce se te zajednice ustanovijo, bi lahko sprožile vprašanje, ali se 1k» direkcija morala držati od njih predložene porazdelitve kontingentov. Uredba o tem molči. Baš s tem v zvezi sodimo, da bo direkcija smela spreminjati njihov predlog. Pozabiti ne smemo, da se tudi v direkciji lahko pojavi naj-navadnejši birokratizem, ki s svojo zanikmostjo ali šlendrianom in nepoznavanjem stvari utegne pogosto dati zelo slabe rezultate. Mislimo, da se ustanavljajo te zajednice zato, da bi preprečile birokratski način poslovanja v Direkciji, in da bi bilo zato nujno treba vnesti v uredbo predpis oe. določbo, da je Direkcija dolžna usvojiti predloge zajednic, posebno ker bodo te bolje razumele potrebe tistih, katere predstavljajo. To bi morala biti poglavitna točka, na kateri je treba zasnovati sodelovanje gospodarskih ljudi z državo. Kritika ostalih ustanovitev blagovzaiednic na osnovi zakona o društvih in posvetih, zakona o gospodarskih zadrugah in trgovinskega Zakona. Mimo tega obstojijo še zajednice na podstavi posebnih zakonov, to je norm, izdanih za posebne vrste združb, n. pr. za obvezna združenja pridobitnikov, ustanovljena na osnovi obrtnega zakona idr. Iz uredbe o kontroli zunanje trgovine se pa absolutno ne razvidi pravno-organizacijski značaj napo- vedanih združb ali zajednic, niti ne omenja ustanovnih predpisov in se zato še ne da reči, kakšne sploh bodo. Uredbodavčeva želja, da bi bile zajednice lahko v okviru obstoječih prisilnih zajednic, nam daje zelo neugodno sliko o njegovem poznanju teh. Dosedanje obvezne gospodarske združbe so ustanovljene na predpisih obrtnega zakona. Medtem ko so doslej imele V uredbi pa je še neka vrzel, ir. sicer o deviznem vprašanju med Direkcijo in Narodno banko. Doslej je bita kontrola po Nar. banki usmerjena bolj v devizno-valutno kot pa zunanjetrgovinsko politiko. Ta je poznala samo predpise deviznega pravilnika in zato se je dogajalo, da so v ministrstvu dovolili uvoz neke množine bombaža, banka pa je onemogočila uvoz vse količine blaga zaradi devizne suše. Urediti se mora oz. uredba bi morala rešiti tudi to vprašanje, da ne bodo ljudje v nevarnosti ali ev. na škodi. Dalje obravnava dr. Gradimir Cvetkovič še nekatere posamezne predpise uredbe. Glede na predpisano registracijo opozarja, da je bila določena že prej pri Zavodu, toda zaradi tega, ker je tudi sam porazdeljeval večino kontingentov. Če bi to delo opravljale zajednice, a Direkcija sprejemala njihove predloge, bi nji tega seznama ne bilo treba. Poročevalec tudi pogreša razloga, zakaj se zahteva kavcija. Ta praksa je res že veljala za nekatere izvoznike tudi prej, a zato še ni treba, da ostane, ker ni sploh nikjer podan njen namen. Nekateri mislijo, da je potrebna za kritje kazni, in edino to stališče utegne biti pravilno. Ljudstvo misli, da se bodo zaradi kavcije mogle vpisati samo bogate tvrdke ali osebe ter da bo s tem zajamčeno solidnejše poslovanje, kar pa ne drži. Prav s tem je omogočeno večje delovanje celo tistim, ki niti nimajo po- slovalnih naprav, drugi — brez kapitala — pa se sploh ne bo mogel registrirati in bo tako izločen iz zunanje trgovine. Seveda zavisi to od višine kavcije, uredba pa nikakor ni socialna, ker podpira materialno močnejše proti šibkejšim. Končno omenja še, da so neke določbe UKZT presegle svoje področje. Uredba ima urediti samo zunanjo trgovino in ni upravičena mešati se v notranjo trgovino. Če ima Direkcija pravico nadzorstva nad kakovostjo, izvozom in celo nad ceno uvoženega blaga, tedaj ji nikakor ne moremo priznati pravice, da še odreja, komu mora uvoznik prodati dotično blago in po kateri ceni. Drugačna je stvar, če je predmet pod kontrolo. Prav tako je splošno zahtevanje podatkov o zalogi blaga, o kupnih in o prodajnih cenah za tujino že zunaj vse logike. Ne morda zato, ker so to tajnosti tvrdke kajti danes res niso več. Toda po uredbi mora podjetnik trajno prijavljati zaloge. Glede cene je pa ugotovitev lahka brez splošnega prijavljanja in so bili zato ti predpisi odveč. Na vrsti je zdaj dolga veriga naredb in odredb po UKZT za posamezne vrste blaga. Upa, da se bo pri izdajanju teh naredb bolj mislilo na možnost njih uporabljanja ter se bo tako še kaj popravi- lo. Ne zadostuje samo predpisovati naredbe, treba je preudariti tudi njih upravičenost in logičnost kakor tudi možnost izvajanja. Mogočna moč narave se še posebno izraža v naravni ROGAŠKI SLATINI % Zopet nove za zadruge Finančni minister je odločil, da se gospodarske zadruge, ki so prilagodile svoja pravila zakonu o gospodarskih zadrugah, poleg oprostitev, ki so jih dobile že z odlokom z dne 1. aprila 1938., oprostc plačevanja taks iz tarifne postavke št. 37. taksnega zakona za vsak pri njih odprt račun. Ta taksa znaša za vsak odprt račun 20 din in pomeni ta taksna oprostitev za večje zadruge, ki imajo odprte račune, precej. Ministrski svet pa je na predlog prometnega ministra predpisal uredbo o pooblastilu prometnemu ministru, da izda Zvezi nabavljal-nih zadrug drž. nameščencev posojilo v višini do 50 milijonov din s 4% letnim obresiovanjem. Tudi ta naklonitev ni majhna, ker tako cenenega kredita ne dobi danes noben poslovni človek. Že samo na podlagi tega posojila morejo na-bavljalne zadruge drž. nameščencev uspešno konkurirati z zasebnimi trgovskimi podjetji. Kako velika ugodnost je posojilo 50 milijo- nov din, se vidi že iz tega, da bi dobila oz. zaslužila Zveza, če bi n. pr. varno naložila denar po G°/o, 2°/o razlike na obrestih, kar da na leto cel milijon din. Z enim milijonom pa se že more nekaj storiti. Seveda pa ne trdimo, da bo Zveza to tudi naredila, temveč hočemo le nazorneje pokazati veliko prednost, ki jo nudi tako veliko posojilo po tako nizki obrestni meri. Sicer pa Zveza vse vsote tako niti ne bi mogla naložiti, ker bo morala posojilo vrniti v 50 enakih mesečnih obrokih. Če je že nepisani zakon pri nas, da velja neomejeno agrarni protekcionizem in da takoj za njim pride zadružniški, seveda ne pomaga noben protest proti tem eno-stranskftn ugodnostim. In še kratka beseda o posojilih. Trgovec ne more nikjer dobiti cenenega kredita in marsikateri trgovec je moral plačevati denarnim zavodom po 10 in tudi več odstotkov obresti, dočim je istočasno ležal njegov denar v istem zavodu mrtev ter je prejemal zanj le 2*/* obresti. Trgovec, ki je vse to občutil, pač ne more prav razumeti, da se pa na drugi strani dovoljujejo tako velika posojila zadrugam, in dostikrat tudi brezobrestna, od katerih pa se mnoga sploh nikdar niso vrnila. Ta neenakopravnost je krivična, vsaka krivica pa boli in zato se naj napravi že enkrat konec vsem neenakostim in naj veljajo za vse iste določbe. Kdor trguje, kdor ima trgovino, plačuje davke in vse pristojbine, ki veljajo za trgovino, pa naj opravlja trgovski posel kot trgovec ali pa pod zadružno firmo. Enaka pravica za vse! ^ » *),rTa- plesir« in v 24 uroii k'mif“°""ii Ul UH obIek|) kM,nk# Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. manga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4 (L Selenhurgova ni. S Telefon št. 22-72. Velik padec romunskega izvoza žitaric Po romunskih uradnih podatkih je izvozila Romunija v septembru povrtnine in oljnatih rastlin samo 20.993 ton proti 100.780 tonam v istem mesecu lani. V septembru je izvoz nazadoval torej za 79#/o. V vseh prvih 9 mesecih pa je nazadoval za 23'6 %>, ker je bil padec v zadnjih mesecih največji. Praktične ročne torbe za izlete Velike ročne torbe so se pojavile na trgu šele pred primeroma kratkim časom. Ženski svet pa se je takoj odločil za te torbe, ker so praktične na izletih. Rade pa jih uporabljajo žene tudi za nošenje živil in potrebščin, ko gredo v službo. Te praktične ročne torbe so hitro prodrle in nahrbtniki so mnogo izgubili. Sedaj pa so začele te ročne torbe dobivati pristašev tudi med moškimi. Zato so začele tovarne v Nemčiji izdelovati tudi ročne torbe za moške. Na spomladanskem velesejmu v Leipzigu bodo razstavljene velike kolekcije takšnih ročnih torb. Novi modeli so baje zelo praktični, ker imajo polno oddelkov, v katere se morejo lepo namestiti razni predmeti. Izdelane so te torbe iz materiala, ki se lahko pere, kar njih vrednost in uporabnost še povečuje. Denarstvi Zasebno zavarovalništvo na Hrvatskem V prostorih zagrebške trgovinske zbornice je bila v sredo ustanovna skupščina Zveze zavarovalnic v banovini Hrvatski. Skupščino je otvoril generalni direktor iCroatie« Mihovil Nikolič. S skupščine so bili poslani pozdravi dr. Mačku, banu dr. šubašiču in dr. Lamerju. Nato so bila sprejeta pravila zveze in izvoljena uprava zveze. Za predsednika je bil izvoljen g. Mihovil Nikolič, za podpredsednika pa direktor Gamulin in zadružni direktor Kvaternik. Ob ustanovitvi Zveze zavarovalnic je podal g. direktor Nikolič daljšo izjavo o stanju zavarovalništva v banovini Hrvatski. Iz njegove izjave posnemamo: Najprej je naglasil pomen zavarovalnic za hrvatski narod, ker zbirajo te kapital in obvarujejo ljudstvo pred škodami. Se vedno pa ni zavarovalništvo zadosti razširjeno. Prvi namen Zveze je zato, da se razširi zavarovanje. Sedanja Zveza pa je nastala tudi zato, ker hočejo zavarovalnice sodelovati pri izgradnji gospodarstva banovine Hrvatske. Novo zvezo so skupno ustanovile domače in tuje zavarovalnice, ki poslujejo na ozemlju Hrvatske. Z Združenimi močmi se bo tako skušalo dvigniti zavarovalništvo v banovini. Med nalogami zveze bo tudi ta, da skrbi za nadzorstvo nad zavarovalnicami, ki so ga zasebne zavarovalnice vedno zahtevale. Potreben bi tudi bil zakon o zavarovalnicah, ker v letu 1937. izdana uredba ne zadostuje. Vsebuje namreč le določbe o naložbi, učinkovitosti in vodstvu zavarovalnic, do-Čim je ostalo vprašanje zavarovalne pogodbe oz. zaščite nadaljnjih premij odprto. Zveza si bo prizadevala, da dvigne zakonodajo o zasebnem zavarovalništvu. To delo je zlasti potrebno v banovini Hr-vatski, ker veljata tu še dve zakonodaji, ena v Dalmaciji, druga pa v ostali banovini. Nato je navedel podrobno več vprašanj, ki se bodo morala urediti. Nova Zveza pa bo tudi v ozkih stikih z drugimi zavarovalnicami Jugoslavije, da bi na ta način dosegli, da se bo zasebno zavarovalništvo v vsej državi razvijalo po načelih, ki veljajo danes v modernih državah. Hosa delnic na italijanskih borzah Odkar je vstopila Italija v vojno, so vse italijanske borze v znaku hose, ki se je mogla vzdržati navzlic vsem dogodkom in slabšim donosom papirjev. Posamezni papirji so napredovali tudi za 50 in več odstotkov. »Sta m pa« pravi, da vidijo strokovnjaki v tem dvigu tečajev izraz optimizma in zaupanje kar da je pravilno. Vendar pa vseeno tudi ne izključuje drugačne sodbe. Kajti pri sedanjih tečajih je padla rentabilnost papirjev na 3% in tudi manj. Zato nekateri mislijo, da je strah pred inflacijo povzročil beg v vrednostne papirje. Italijanski list pa to mnenje zavrača, ker jasna italijanska valutna politika pač ne dopušča strahu pred inflacijo. Pa tudi bodoča evropska gospodarska politika zahteva stabilno valuto. Verjetno je, nadaljuje »Stampa«, da so dobički delniških družb večji, kakor pa kažejo dividende. Za to bi se moral zanimati finančni minister. Na seji upravnega odbora Drž. hip. banke dne 5. in 6. decembra je bilo dovoljenih 104 posojil v skupni višini 62,186.000 din. Po poročilu Madžarske narodne banke z dne 30. novembra se je povečal obtok bankovcev za 95 na 1366 milijonov pengov. Kovinska podloga pa je padla za 2 milijona pengov. Šef uprave švedskih državnih dolgov je izjavil, da bo v Januarju predloženo veliko posojilo, ki se bo imenovalo »narodno posojilo« in ki Uredba o mletju Tudi krompir se bo smel primešati moki Na podlagi čl. 5., 6. in 7. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom je predpisal trgovinski minister v sporazumu z banom dr. Subašičem (da velja torej ta uredba za vso državo), naslednjo uredbo o mletju in kruhu. Clen 1. 1. Od 15. decembra 1940 dalje morajo vsi mlini v državi mleti pšenico tako, da od 100 kg pšenice s 75 kg hektolitrske teže dobe 85 kilogramov enotne presejane moke. Za mletje te enotne moke se mora uporabljati pšenica pravilno pripravljena za mletje. V kolikor bi bila bektolitrska teža pšenice manjša od 76 kg, se za vsak kilogram manjše hektolitrske teže, vzame po pol kilograma enotne moke manj. V kolikor pa bi bila teža večja, se vzame po pol kilograma enotne moke več, vendar pa* sme največje izkoriščenje pšenice doseči največ 87 kg za 100 kg pšenice. Vsak začeti kilogram hektolitrske teže se računa kot cel. 2. Izjemno od predpisa prejšnjega odstavka se more v mlinih na merico izmleti prosta nepre-sejana moka. 8. Bela moka se sme mleti samo za račun države, oziroma banovino Hrvatske v mlinih, ki jih določi trgovinski minister oziroma ban Hrvatske ter pod stalnim nadzorstvom njihovih komisarjev. Clen 2. 1. V promet se sme dati kot enotna moka samo pšenična moka, ki je zmleta v smislu odstavka 1. prejšnjega člena in ki ustreza določenim vzorčnim tipom. Te vzorčne tipe enotne moke določi za vsako območje pristojna upravna oblast druge stopnje po zaslišanju strokovnih organizacij. 2. Promet belo moke ko tudi črne moke, proizvedene v pooblaščenih mlinih po odst. 3. prejšnjega člena, predpiše z naredbo trgovinski minister ozir. ban Hrvatske. 3. V primeru potrebe more pristojno oblastvo 2. stopnje predpisati obvezno mletje koruze v določeni relaciji s pšenico. Clen 3. 1. Cene enotne moke na debelo in .la drobno ter cene otrobov in proste nepresejane pšenične moke določa občna upravna oblast 2. stopnje za svoje območje po zaslišanju urada za kontrolo cen. 2. Cene bele in črne moke, zmlete v pooblaščenih mlinih po 3 odstavku čl. 1. te uredbe predpišeta trgovinski minister in ban Hrvatske. Clen 4. 1. Za proizvajanje kruha, namenjenega prodaji, se sme uporabljati samo enotna pšenična moka po odst. 1. čl. 1. te uredbe. 2. Za izdelavo kruha se mora uporabljati 70% enotne pšenične moke in 80% presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se sme nadomestiti do polovice z rženo moko, koruzna moka pa do dveh tretjin s krompirjem. 3. Cene tega kruha določa upravna oblast 1. stopnje po navodilih urada za kontrolo cen. 4. Začenši s 1. januarjem 1941 se sme dajati v promet samo kruh, ki je spečen po predpisih prejšnjega odstavka. Izjemoma morejo upravne oblasti 1. stopnje dovoliti, da se sme peči kruh iz bele moke za potrebe bolnišnic in bolnikov. Te oblasti določajo tudi ceno tega kruha. 5. Kruh s predpisano primesjo koruze oz. krompirja se sme dajati v promet že isti dan, ko je spečen. Clen 5. 1. V roku 3 dni po uveljavljenju te uredbe morajo vsi mlini, tovarne testenin in trgovci na veliko prijaviti občni upravni oblasti 1. stopnje svoje zaloge bele in krušne moke, proizvedene po določbah čl. 5. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Vse te prijave se morajo poslati Direkciji za proučevanje in organizacijo kmetijstva zaradi oskrbe v Beogradu oz. Pogodu v Zagrebu. Promet bele in krušne moke, ki je v prometu na dan uveljavljenja te uredbe in ki je proizvedena do uveljavljenja novega mletja po čl. 1. te uredbe, ostane svoboden proti zavezi mlinov, tovarn za testenine in trgovcev na veliko, da vsakega 1 in 15. v mesecu prijavljajo imenovanim oblastem vse spremembe v zalogah, nastale zaradi prodaje, predelave ali nakupa ter da tudi Javijo osebe, katerim so prodali oz. o predpisih čl. 11. odstavka 2. in člena 15. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom ter se more poslati na prisilno bivanje in prisilno delo po določilih iste uredbe. Člen 8. Kdor izdeluje kruh za prodajo v nasprotju s predpisi te uredbe, se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do 100.000 din Za to dejanje se uporablja tudi predpis Čl. 15. uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. Clen 9. Ta uredba stopi v veljavo z dnem njene objave v »Službenih novinah«, kar se je zgodilo dne 11. decembra 1940. Razširjenje kontrole nad tuiim kapitalom v podietiih naj bi služilo narodni obrambi in zmanjšanju brezposelnosti. Finska vlada je sklenila, da vzame i- prometa ves novec iz niklja ter bo izdala nov denar iz bakra po 5 in 10 stotink. Novi novci bodo v sredi preluknjani, kakor so naši 28parski novci. Agencija Avala razglaša: Po sklepu finančnega ministra iz meseca oktobra t. 1. se razširi nadzorstvo nad udeležbo tujega kapitala v vseh gospodarskih podjetjih poleg dosedanje kontrole samo nad delniškimi družbami. Pri tej priliki se opozarjajo vsa prizadeta podjetja v državi, da so dolžna izvršiti prijave na ta način: 1. Vsako domače gospodarsko podjetje brez izjemo, čigar glavnica je v celoti ali pa delno v rokah tujezeincev, mora najpozneje do 1. januarja 1941. poslati naravnost na devizno ravnateljstvo Narodne banke vse podatke, ki jih določa obrazec, ki se dobi pri Narodni banki ali njenih podružnicah. 2. Pri navedbi podatkov je treba natančno in jasno navesti: a) natančen sedež domačega podjetja po protokolaciji * navedbo naslova; b) datum ustanovitve podjetja in navedbo, kdaj so tujezem-ci postali solastniki ali pa lastniki podjetja, če se je to pripetilo pozneje in ne že pri sami ustanovitvi podjetja; c) vrsta poslovanja, s katerim se bavi podjetje; č) specifikacija celotne glavnice (vseh deležev oz. vlog) podjetja z natančnim seznamom domačih lastnikov in njihovih deležev ter seznami tu- jezemskih lastnikov z navedbo njihovih deležev. Vsi deleži skupaj morajo predstavljati celotno glavnico podjetja brez dolgov (posojil) tako proti družbenikom in proti drugim osebam. Za tujezomske lastnike je treba navesti poleg njihovega bivališča in naslova tudi državo; d) način, kako so inozemski lastniki pripeljali glavnico v državo, bodisi pri ustanovitvi podjetja, bodisi pri vstopu v podjetje pozneje. Treba je navesti tudi podatka glede datuma tega prinosa, zavod, po katerem se je prenos izvršil, način, kako se je ravnalo z morebiti uvoženimi devizami, če se je v ta namen uporabila zahteva po uvozu blaga v našo državo, ali so se listine uničile in pri kom. 3. Ali vodi podjetje redne trgovske knjige vse od trenutka, odkar so inozemci udeleženi pri lastništvu, in koliko je znašal letni dobitek po sklepnih bilancah v zadnjih 5 letih. Navesti je treba tudi, koliko je od dobička pripadlo domačim in koliko inozemskim lastnikom. 4. Navesti je treba način, kako se je ravnalo z delom dobička v zadnjih 5 letih, ki je pripadal ino-zemcem (navesti je treba številke Najboljši dokaz kako potreben Je gospodarskim in poslovnim ljudem ‘..Trgovski list" je to, da se Je število naročnikov na vse tri številke »Trgovskega lista'* v teku zadnjih mesecev zvišalo za 25°/0. I« fo ie Hidi razveseljivo, ker objavita »Trgovski list** poleg strokovno gospodarskih razprav najvažnejše uredbe, Infor- macije itd. in vendar velja celoletno samo din ISO*—. Ena sama pravočasna opozoritev ali informaciia Vam lahko prihrani lOkratno naročnino. — Naročite se že danes na vse redne številke »Trgovskega lista" ter opozorite nanj tudi svoje tovariše. Naslov: ,,Trfjovsl*l Hat", Ljubljana, Trgovski dom fn datume pooblastil, če so obstajala). 5. Ce podjetje ne vodi rednih trgovskih knjig in če se takšne knjige niso vodile vse od dneva, odkar sodelujejo inozeinci pri lastništvu podjetja, je treba navesti način, kako se določi celotni dobiček in kako se razdeljuje na družbenike. 6. Skupaj g podatki na predpisanem obrazcu so podjetja dolžna poslali deviznemu ravnateljstvu tudi po en izvod zadnjih sklepnih računov (sklepno bilanco in pregled izgube in dobička) ter prepis protokolacije podjetja. .7. Izpremembe glede višine deležev inozemskih lastnikov, ki bi nastale zaradi preračunanja obresti ali dotiranja, oziroma znižanja za izgube po sklepnih računih, so morajo takoj po njihovem nastanku prijaviti deviznemu ravnateljstvu. 8. Nobena druga sprememba v inozemskem lastništvu, kakor n pr. prenos obstoječega deleža z inozemskega na drugega, povečanje obstoječega deleža z vplači-sti ali dotiranja, oiziroma znižanja novih družbenikov in deležev se ne sme izvršiti brez poprejšnjega dovoljenja deviznega ravnateljstva. 9. Nobeno izplačilo inozemskim lastnikom na kakršni koli podlagi (izplačilo dobička, obresti na deleže, vrnitev deleža itd.), ne glede na to, ali se izvrši pri nas ali pa v tujini in ne glede na to, ali se izvrši nasproti lastnikom samim ali pa nasproti drugim osebam na njihov račun, se ne more izvršiti brez poprejšnjega dovoljenja deviznega ravnateljstva. Prošnje za izplačila kakršne koli vrste se sploh ne bodo reševale, če podjetje ne bo predložilo vseh gori navedenih jiodatkov. Zunanja trgovina Z Madžarsko se bc !© začela v kratkem podajanja zaradi ureditve raznih finančnih vprašanj. Zlasti gre za neblagovna in izvenklirinška plačila. Zaradi vlažnega vremena je bila letos na Bolgarskem proizvodnja morske soli zelo majhna. Bolgarska Je zato morala uvažati sol. Večinoma je dosedaj uvažala sol iz Romunije sedaj pa je naročila v Rusiji 10.000 ton kamene soli. V Romuniji je bil podpisan začasni trgovinski aranžman o našem uvozu romunske nafte. Kakor se poroča, bomo po tem sporazumu dajali za nafto naše kovine. Sporazum ima značaj kompenzacijskega dogovora, toda na podlagi svobodnih deviz. Slovaška vlada je podaljšala prepoved ustanavljanja novih sladkornih tovarn, katerih ima Slovaška 7 in ki ne morejo izkoristiti svoje polne kapacitete. \ Znana italijanska firma klobukov »Borsalino« izkazuje za zadnje poslovno leto čisti dobiček v višini 303.497 lir, dočim je znašal pred enim letom še IT milijona lir. Slovaška je izvozila od 1. januarja do 31. oktobra 1940. žive živine in mesa za 130.5 milijona Ks, od tega je odšlo v češko-Moravsko za 82'4, v Italijo za 24'8, v Nemčijo za 22'2 in v Belgijo za 0 9 milijona Ks. Istočasno pa Je Slovaška uvozila med drugim svinj, svinjskega mesa in slanine iz Jugoslavije za 30, iz Madžarske za 50 in iz Romunije za 118 milijona slovaških kron. V Moskvi so racionirali potrošnjo bencina. Vladni avtomobili bodo dobivali mesečno po 100 do 400 litrov bencina, zasebni pa od 60 do 180 litrov. Tovorni avtomobili in avtobusi niso prizadeti od te omejitve. Hinkom • poravnave V konkurzni zadevi Ljubljanskega oblačilnega bazarja v Ljubljani se odobruje poravnava, po kateri plača družba 65% kvoto v 14 dneh po pravnomočnosti poravnave ob jamstvu Ljubljanske kreditne banke, ki jamči tudi za plačilo konkurznih stroškov do največ 50.000 din. Končana sta poravnalna postopka Josipa Lavriča na Vranskem in Matije in Marije Schmida v Novi vasi. Davčni svetovalec Odmera pridobnine in od-bitnost oneroznih izdatkov in samoupravnih doklad G. C. D. v L. — Vprašanje: Vodim knjige in sem prijavil dohodke po knjigah, vendar me davčna uprava ni obdačila po knjigah, ni mi pa navedla, zakaj dvomi v verodostojnost knjig. Tudi mi ni priznavala odbitkov, n. pr. avtonomnih doklad, katere sem odštel, in 6% odbitka, na katerega imam po novih predpisih pravico. Ali smatrate, da je bil postopek davčne uprave pravilen? Odgovor: Pravilnik pod I. k členu 539a zakona izrečno določa, da mora davčna uprava davkoplačevalcu priobčiti razloge, zakaj ne sprejema poslovnih knjig za verodostojne. Na to priobčitev vloži davkoplačevalec v 8 dneh od dne priobčitve pri davčni upravi svoje ugovore. Če davčna uprava tem Ugovorom ne ugodi, jih odstopi kot pritožbo finančni direkciji. Finančna direkcija mora odločiti o pritožbi riajkasneje v 30 dneh, ko je pritožbo prejela. Ako davčna uprava vaših poslovnih knjig ni upoštevata in vam tudi ni priobčila, zakaj jim ne verjame, je kršila predpise in mora na pritožim odmerno postopanje dopolniti. Prave pritožbe niti ne morete napraviti, če n« veste, kake pomisleke Ima davčna uprava proti vašim knjigam. Pritožba mora biti v tem primeru Jako kratka, zahtevati bi mogli, da vam davčna uprava z naknadno priobčitvijo omogoči ovreči njene pomisleke. Davčni odbor vam je odmerno osnovo ocenil po prostem preudarku ali s primerjanjem. S katerim podjetjem je vaše podjetje primerjal, boste izvedeli ob vpogledu v spise, na katerega imate po čl. 134. „ zakona pravico. Brez vpogleda ne i- kaže delati pritožbe, ker bistvene točke, s katerimi boste lahko ute-nieijfff pritožbo, boste dobili ravno pri vpogledu. Ako vam je davčna uprava dohodek ugotovila, po p-ostem preudarku ali 8 primerjanjem. ga ni ocenila po prejemkih in izdatkih, ampak pavšalno, pri Čemer je v nanrej upoštevala vse dopustne odbitke in odrejene pribitke. Ako se bo s pritožbenim postopkom ugotovilo, da je imela uprava pravico na oceno po prostem preudarku ali s primerjanjem, ne boste mogli uveljaviti n>'kakih odbitkov, čeprav bi bili sicer ti po predpisih dopustni. Izjemo tvori samo 6% odbitih iz naslova osebnih oneroznih izdatkov za voditev posla, ki sme znašati največ 60.000 din. Pri uveljav- Japonski družinski koncern Mitsui Odkar se je začelo japonsko prodiranje proti azijski celini, se tudi vedno pogosteje imenuje japonska družba Mitsui, največja japonska delniška družba in najbrže tudi največji rodbinski koncern na svetu. Kajti rodbina Mitsui Je danes odločilna v japonskem finančnem in industrijskem življenju. O tej rodbini je sedaj napisal Ame-rikanec Oland D. Russcl veliko knjigo, ki je izšla tudi že v nemškem prevodu. V tej knjigi opisuje ameriški pisatelj najprej zgodovino Japonske. Omenja, kako je vnuk silnega Džingiskana Kubalj kan zbral veliko brodovje, da bi udaril na Japonsko in kako klavrno je njegov poskus propadel. Russel pripoveduje tudi, kako je prišlo do tega, da se je Japonska popolnoma zaprla pred tujci, ko n! smel od 1. 1542. do 1853. noben tujec stopiti na japonska tla, niti noben Japonec zapustiti Japonske. Neki belf kapitan je namreč pripovedoval Japoncem, kako osvajajo beli ljudje tuje dežele. Naj- ljenju tega odbitka zakonodajalec namreč ni napravil razlike med davčnimi zavezanci, katerim se ugotavlja davčna osnova po poslovnih knjigah in onimi, katerim se ugotavlja s svobodno oceno (po prostem preudarku). Ta odbitek pripada vsem davčnim zavezancem. Ako ga davčna uprava ni priznala tudi vam, dasiravno vam je odmerila davek po svobodni oceni, je kršila zakon, proti čemur se boste mogli z uspehom pritožiti. Pogoj za odbitek je, da davkoplačevalec sam vodi obrat, podjetje ali poklic. Drugih pogojev zakon za ta odbitek ne slavi in ga uveljavlja v občih odredbah čl. 53. in ne v Specialnih odredbah 53a. Glede samoupravnih doklad na pridobnini velja načelo, da se more o njihovi odbitnosti govoriti le pri odmeri po knjigah, dočim pri odmeri po svobodni oceni de- Agencija Avala objavlja: Pravilnik o ureditvi odnosov med Direkcijo za zunanjo trgovino in-Narodno banko kr. Jugoslavije je bil v celoti odobren na seji gospodarsko finančnega odbora ministrov. Podpisala sta ga minister za trgovino in industrijo in finančni minister. Glasi se: Člen 1. — Direkcija za zunanjo trgovino in Narodna banka bosta sporazumno določali za vsako trimesečje skupen znesek plačilnih sredstev, ki jih bo mogoče dajati na razpolago za potrebe uvoza, kakor tudi razvrstitev razpoložljivih plačilnih sredstev z ozirom na uvozne predmete oziroma za skupine uvoznih predmetov. Razvrstitev plačilnih sredstev odobruje po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino minister za trgovino in industrijo. Člen 2. — Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala izvozna in uvozna potrdila v okviiu odobrene razvrstitve plačilnih sredstev. Člen 3. — Direkcija za zunanjo trgovino bo dostavljala vsak dan devizni direkciji Narodne banke sezname uvoznih potrdil za plačevanje v svobodnih devizah, devizno ravnateljstvo Narodne banke pa bo na temelju teh seznamov izdajalo dovolila za plačevanje in jih bo dostavljalo Direkciji za zunanjo trgovino. Direkcija za zunanjo trgovino bo izdajala uvoznikom uvozna potrdila skupaj s prejetimi dovolili Narodne banke za plačevanje. Prav tako bo Direkcija za zunanjo trgovino dostavljala vsak dan deviznemu ravnateljstvu Narodne banke poročila o odobritvi potrdil za izvoz zaradi pridobitve dovoljenja za valutna prej da pošljejo v zemljo duhovnike, ki oznanjajo krščanstvo. Tem slede vojaki in dežela se na ta način osvoji. Nato so se Japonci popolnoma zaprli v svojo deželo pred tujci. V tej dobi popolne ločitve od tujega sveta se je začel dvig rodbine Mitsui. Ta rodbina je pripadala prvotno vojaškemu plemstvu. Ni pa imela mnogo sreče in v številnih notranjih bojih si ni moglft priboriti nobenega posebnega položaja, pa Čeprav se Je ponašala s tem, da izvira od bogov. Rodbina se je zato odločila, da stopi na mnogo nižjo družabno stopnjo trgovskega stanu. V Tokiu so ustanovili dani rodbine trgovino, kateri so pozneje priključili še menjalnico. S tem se je začel neverjeten dvig rodbine Mitsui, dvig, kakršnega menda ne more pofca-zati niti ena druga rodbina na sves-tu. V primeroma kratkem času je postala rodbina Mitsui prva bančna hiša v Japonski. O rodbini Mitsui se govori, da jo kot prva vpeljala na JaponBko stalno cene in da se v njenih trgovinah ni smelo »glihati«. Zelo zgodaj so tudi uvedli trgovsko knji- tajlni odbitki ne pridejo v poštev. Za primer odmere po knjigab je neka razsodba upravnega sodišča v Celju, ki jih priznava za odbitne postavke, dočim je ministrstvo za finance z razpisom z dne 25. 7. 1935 O. P. br. 51729 odločilo, da se doklade ne morejo priznati za odbituo postavko. Praksa je torej šla za tem, da doklade vobče niso odbitne. Vendar se je z uredbo z dne 30. marca 1940 položaj bistveno izpremenil. Po tej uredbi se je čl. 53. zakona izpremenil v toliko, da se pri ugotavljanju po poslovnih knjigah pri presoji odbitnosti posameznih postavk Uporabljajo analogne odredbe, ki veljajo za družbeni davek. Zakonodajalec je namreč hotel, da obremenitev pridobnine, odmerjene po poslovnih knjigah, čimbolj prilagoditi odmeri družbenega davka. Med drugimi veljajo za družbeni davek odredbe potrdila Irt za način vplačila. Na temelju izvoznih potrdil, ki jih bo izdala Direkcija za zunanjo trgovino, bo devizno ravnateljstvo izdajalo dovoljenja za dviganje valutnih potrdil, ki jih bo direkcija za zunanjo trgovino skupaj s svojimi potrdili izročala izvoznikom. Člen 4. — V krajih, kjer izdajajo pooblaščeni organi Direkcije za zunanjo trgovino uvozna in izvozna potrdila v okviru naččta za izmenjavo v smislu člena 4. uredbe Direkcije za zunanjo trgovino, bo Narodna banka izdajala po svojih podružnicah v teh krajih odobritve za plačevanje uvoza oziroma valutna potrdila v okviru določene razdelitve plačilnih sredstev. Na dan 31. decembra 1940. prenehata delovati uvozni in izvozni odbor pri Narodni banki. Minister za trgovino in industrijo bo ustanovil v okviru sveta za zunanjo KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE I reg. zetir. z o. rev n LJUBLJANA KOPITARJEVA 6 + Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte štruce, lournate. šolske zvezke. mape, o d i e m a I n e knjižice, risalne bloke itd Delajte za napredek trgovskih organizacij! govodstvo. Presenetljivo velik smisel za reklamo je odlikoval podjetje. Sploh so bili trgovsko izredno živahni. Pri tem pa so bili vsi člani rodbine Mitsui krepko organizirani. Vse rodbine Mitsui so zvezane po skupni rodbinski ustavi. Določila te ustave so vsem članom rodbine sveta ko verski zakoni. Na čelu vseh rodbin je rodbinski svet, kateremu se mora slepo pokoriti vsak član rodbine. Z železno strogostjo ureja rodbinski svet vso razmere v rodbini. Določa poroke, dediščine, posinovijo-nja, skratka vse, kar more zanimati posameznika ko tudi vso rodbino. Rodbinski svet tudi nastavlja vse nameščence v podjetjih družbe. Določila ustave šo bila vedno rodbinska tajnost, ki ni nikdar v celoti prodrla v tuji svet. Tako močno združena pod enotnim vodstvom je rodbina Mitsui neprestano napredovala. Širila so .Je podjetja družbe in ta so iskala pota za nov razmah. Zato je začela rodbina Mitsui podpirati one, ki so začeli propagirati zopetno otvoritev Japonske tujemu svetu. Ta propaganda se je začela po prihodu ameriških bojnih ladij v japon- čl. 82. zak., po katerih doklade do višine družbenega davka niso odbitne, dočim so doklade, kolikor presegajo družbeni davek, torej 100% tega davka, odbitne. Odredbe o pridobnini ne določajo ničesar o dokladah, ker govore le o tem, da ni odbiten neposredni davek »po tej obliki«, to je pridob-nina. O dokladah ničesar ne določa, zbog česar se more njihova od-bitnost ali neodbitnost presojati po analognih odredbah, ki veljajo za družbeni davek. Pri podjetjih, ki so obdačena po poslovnih knjigah, doklade na pridobnini do višine predpisane pridobnine niso odbitne, pač pa so odbitne, kolikor pridobnino presegajo. To se pravi, da so samoupravne doklade preko 100% plačane pridobnine odbitna postavka in se ne morejo prišteti čistemu donosu po bilanci. trgovino uvozni iri izvozni odbor, v katerih bo zastopan po en zastopnik sledečih ministrstev in ustanov: y izvoznem odboru: Direkcij« za županjo Irgovino, ministrstvo financ, Narodna banka, inšpekcija državne obrambe, ministrstvo za trgovino in industrijo (industrijski oddelek) ter banska oblast banovine Hrvatske. Vsak član tega odbora bo imel tudi po enega namestnika. Referenti na sejah uvoznega in izvoznega odbora bodo uradniki direkcije za zunanjo trgovino in Narodne banke. Delokrog izvoznega in uvoznega odbora bo s posebnim odlokom predpisal minister za trgovino in industrijo v sporazumu s finančnim ministrom: Clen 8. — Narodna banka bo vodila seznam o poteku plačevanja uvoza oziroma o vplačilih izvoza žs izdana valutna ‘potrdila. Direkcija za zunanjo trgovino bo vodila seznam o dejansko izrabljenih izvoznih in uvoznih potrdilih. Obračuni Direkcije za zunanjo trgovino o izplačilu protivrednosti za izvoženo blago, za katero izvršuje Direkcija za zunanjo trgovino centralno prodajo, bodo služili izvoznikom kot utemeljitev valutnih potrdil na temelju generalnih pooblastil devizne direkcije pri Narodni banki. Clen 7. — Devizna direkcija Narodne banke bo dajala Direkciji za zunanjo trgovino na razpolago vse potrebne podatke v zvezi z dosedanjim gibanjem izvoza iu uvoza nadzorovanih predmetov. Clen 8. — Ta pravilnik stopi v veljavo na dan, ko je objavi jen v »Službenih novinah«. sita pristanišča. Mitsui so spoznali, da se na ta način odpirajo njihovim podjetjem velikanske možnosti razvoja. Nadarjene elane rodbine so začeli pošiljati v tujino, da spoznajo metode zapadnega sveta in nove pridobitve evropske in ameriške tehnike. Pri tem pa je imela rodbina vedno sijajne zveze z vsakokratnimi vladami. Več ko Četrt stoletja je bil zaupnik rodbine Mitsui lnouyi član japonske vlade. Izredno sposobni generalni direktorji družbe so dvignili njeno poslovanje. Eden je izpolnil njeno trgovsko poslovanje, drugi je dal podlago za rudarska podjetja družbe, tretji je postavil vsa finančna podjetja na trdno podlago. Kapital družbe Mitsui se ceni na 300 mil. jen. Kot družbeniki delu. družbe Mitsui deluje 11 družinskih poglavarjev vse rodbine. Podjetja, ki jih kontrolira rodbina, pa predstavljajo mnogo večjo vrednost. Tako kontrolira trgovska družba rodbine s kapitalom 150 milijonov jen 27 drugih družb s kapitalom 215 milijonov jen. Družba Mitsui obvlada danes japonski denarni trg, japonsko paroplovbo, Trgovinski register Vpisale so se naslednje firme: »čuhojug« Sturm Rudolf, Import in eksport ter trgovska agentura z manufakturnim in galanterijskim blagom. Imetnik Šturm Rudolf, trgovec v Ljubljani. »Slovles«, družba z o. z. Ljubljana. Naslov tudi v hrvatskem, nemškem, italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. Obratni predmet: Izvozna in uvozna trgovina z lesom. Osnovna glavnica v višini din 200.000 je vplačana v gotovini. Poslovodje: Dragotin Ger-želj, trgovec, Ciotti Dragutin, trgovec, oba na Sušaku ter Franjo Škrbec, trgovec v Ljubljani. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. »Viški mlin«, industrijska družba l o. z., Ljubljana. Obratni predmet: Obratovanje predvsem mlinske in vsake sorodne, zlasti tudi lesne in oljnate industrije, nabava, predelava, nakup in prodaja surovin in izdelkov ter opravljanje z njimi zvezanih trgovskih in Industrijskih poslov. Osnovna glavnica v višini 1,250 000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje: Dominik Bezenšek, trgovee in posestnik, Makso Sever, veletrgovec, oba v Ljubljani. Družbo zastopa vsak poslovodja samostojno. F. Čas, lesna trgovina, Meža. Obratni predmet: trgovanje z lesom, gozdnimi in deželnimi pridelki na debelo. Imetnik Čas Franc ml., trgovec z lesom, pro-kuristinja čas Boža, žena trgovca z lesom. Vpisale so se naslednje izpre-itiembe irt dodatki: »Belca« lesna industrijska družba z o. z., Belca, občina Dovje. Izbriše se zbog smrti namestnik poslovodje Ivan Dernič. Spremenila se je družbena pogodba. »Javno skladišče nasl.« družba z o. z v Celju. Spremenila, se je družbena pogodba ter je predmet družbenega podjetja tudi trgovina s kurivom na debelo. Reprezentanca delniške družbe Donava - Sava - Jadransko morje, (prej Južna železnica). Izbrišejo se člani upravnega sveta: dr. Drey-fus, Adolf Gruedl, inž. Viglione, Geza v. Tornay, Josip Cugmus, dr. Mazel, dr. Milller-Martini, dr. Pftschmann ter prokurist dr. Pendl, vpišeta pa se kot člana upravnega sveta ing. Joj’č Milan, gen. direk-tor jugoslovanskih železnic v Beogradu ter dr. Antonucci Alceste, direktor in načelnik oddelka v kr. ital. finančnem ministrstvu. Kranjske deželne elektrarne, Ljubljana. Vpiše se prokurist inž. Franc Milavec, ravnatelj Kranjskih deželnih elektrarn. je vodilna v tekstilni stroki, ima velikanske rudnike, strojne tovarne itd. Cim bolj so se podjetja družbe širila, tem večji odjem so tudi potrebovala. Zato ni čudno, da je rodbina Mitsui podpirala vojaško stranko ha Japonskem in da je bila glavna propagatorica pohoda na Kitajsko, ki zavzema baš sedaj za Japonsko vedno bolj nevarno obliko. V svojem stremljenju po čim večjem bogastvu se ni ustrašila rodbina Mitsui pred nikakimi sredstvi. Tako je bila rodbina Mitsui, ki je zlasti podpirala akcijo za razvrednotenje japonske jene. Ko se je to zgodilo, so bili doseženi velikanski dobički z nakupi ameriških dolarjev. Za to je zvedela javnost in od takrat so tudi na Japonskem začeli bolj kritično gledati na delovanje rodbine Mitsui. Russel meni, da ni izključeno, da bo nacionalistično gibanje, ki ga je podpirala rodbina Mitsui, seglo tudi po sredstvih narodnega socializma in začelo propagirati podržavljenje vseh velikih podjetij. Slava rodbine Mitsui bi v tem primeru mogla ugasniti. Ureditev razmer med Direkcijo za zunanio trgovino in Nar. banko Doma in po sveto Madžarski zunanji minister grof Csaky je prišel z gospo in spremstvom v Beograd v sredo ob 9. dopoldne. Na kolodvoru so ga čakali zunanji minister dr. Cincar-Mar-kovič z gospo, nemški, italijanski, madžarski in slovaški poslanik, pa oela vrsta najodličnejših iz beograjskega političnega življenja. Grofa Csakyja je najprej pozdravil zunanji minister dr. Cincar-Markovič, nato je grof Csaky v spremstvu armadnega generala in poveljnika Beograda M. Petroviča obhodil častno četo. Godba je med tem igrala madžarsko in jugoslovansko državno himno. V dvorni čakalnici so bile nato predstavljene madžarskemu zunanjemu ministru vse osebnosti, ki so ga prišle pozdravit. S kolodvora sta se grof Csaky in gospa odpeljala v Teokarovičevo vilo, kjer bosta bivala v Beogradu. Nato sta se odpeljala v maršalat dvora, kjer sta se vpisala v dvorno knjigo. Nato je napravil grof Csaky prvi obisk zunanjemu ministru dr. Clncar-Markoviču, nato pa je obiskal še ministrskega predsednika Cvetkoviča in podpredsednika vlade dr. Mačka. Nato se je z grofico odpeljal v Dedinje, kjer sta bila oba sprejeta od kneza namestnika oz. kneginje Olge. Nato je bilo v zunanjem ministrstvu slavnostno kosilo. Popoldne so vrnili zunanji minister, predsednik vlade in dr. Maček obisk grofu Csakyju. Ob 15. Je bil drugi razgovor med madžarskim in našim zunanjim ministrom. Zvečer pa je priredil knez-namestnik Pavle na Dedinj u slavnostno večerjo v čast madžarskim gostom. Z ministrom Csakyjem je prišlo tudi več vodilnih uradnikov madžarskega zunanjega ministrstva ter zastopniki vseh glavnih madžarskih časopisov in dopisnih agencij. Pri tej priliki so napravili beograjski novinarji posrečeno gesto ter izročili madžarskim novinarjem svileni trak, ki jim je bil namenjen že pred 35. leti, ko so prišli na kronanje kralja Petra in so ga jim hoteli podariti srbski novinarji ob vrnitvi obiska, ki so ga pa poznejši zunanji dogodki preprečili. Kakor se poroča iz Beograda, bo rezultat razgovor v med našim in madžarskim zunanjim ministrom podpis pogodbe o večnem prijateljstvu. Prihod madžarskega zunanjega ministra v Beograd in tesnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Madžarsko pozdravljajo vsi jugoslovanski in madžarski listi. Zelo so Eadovoljni z madžarsko-jugoslo-vanskim zbližanjem tudi v Berlinu. Splošno se poudarja, da je s tem zajamčen mir na jugovzhodu Evrope. Madžarski listi spominjajo na govor regenta Horthyja 1. 1926. pri odkritju spomenika na Moha-ču, ko je poudaril potrebo zbPžanja med Madžarsko in Jugoslavijo. Sedaj se te njegove proroške besede uresničujejo. Nadalje poudarjajo madžarski listi, da med Jugoslavijo in Madžarsko ni spornih vpraša J, ki se ne bi mogla mimo urediti. Regent Horthy je odlikoval ministra dr. Antona Korošca z redom Madžarske krone L stopnje. Konferenca o prehrani Slovenije je bila v Beogradu. Konference so se udeležili trgovinski minister dr. Andres, minister dr. Krek, pomočnik trg. ministra dr. Obrado-vič in predsednik Prevoda Snoj. Naš poslanik ▼ Sofiji Milanovič Je bil sprejet od bolgarskega zunanjega ministra Popova. Novi proračun zagrebške občine je določen na 210 milijonov din. Pri tem pa ni vštet proračun mestnih podjetij. V Turčiji delajo z največjo naglico zaklonišča proti zračnim napadom. Dvotirna transkarpatska železnica bo izročena prometu v januarju 1. 1941., kakor poroča agencija Stefani iz Bukarešte. Po tej železnici se bo pozimi izvažal ves romunski petrolej v Nemčijo in Italijo. Predsednik Roosevelt je sporočil, da so potrebe na jeklu in železu v Združenih državah Sev. Amerike Poročali smo že, da je bila na konferenci hrvatskih gospodarskih zbornic sprejeta spomenica, ki zahteva novo naredbo o določanju cen. Spomenico je posebna depu-tacija zbornic izročila banu in načelniku oddelka za trgovino, obrt in industrijo. Nato je bilo zbornicam obljubljeno, da bo zaradi tega v kratkem sklicana posebna konferenca. Te konference pa še ni bilo in vse hrvatsko gospodarstvo z nestrpnostjo čaka na naredbo o določanju cen v trgovini na drobno. Zlasti zahtevajo to naredbo trgovci in obrtniki, ker je v današnjih razmerah delovanje trgovine silno otežkočeno. Zastopniki trgovcev pravijo, da je od ureditve tega vprašanja sploh odvisno njih nadaljnje poslovanje. Trgovci pričakujejo, da se bo zahtevana nared-ba izdala v smislu smernic, kakor jih je predlagala konferenca gospodarskih zbornic. Samo takšna naredba bi mogla vsaj do neke mere ublažiti težko stanje, v katerem je danes trgovina. Načrt naredbe o kontroli cen, kakor ga je predložila konferenca gospodarskih zbornic, ima 8 poglavij ter med drugim določa: Pooblašča se urad za cene, da določa za mesta, sedeže srezov tn industrijske kraje najvišje prodajne cene za predmete, ki so pod kontrolo cen, zlasti pa za kruh, krušno moko, meso, mast in kuriva. Nadalje se ta urad pooblašča. da določi tudi najvišji dopustni brutozaslužek v odstotkih, ki ga sme maloprodajalec prišteti cenam veletrgovcev, tvorničarjev in velikih uvoznikov. Tako določene cene morajo veljati tudi kot kalkulacij-ska podlaga za vse ostalo blago v skladiščih trgovcev, obrtnikov in industrialcev, brez ozira na to, tako narasle, da bo treba s 1. januarjem postaviti pod državno kontrolo vse zaloge železne rude. železa In jekla. Posebni predpisi bodo določali, kako se bosta železo in jeklo uporabljala za obrambo Združenih držav in Vel. Britanije. I* Washingtona se poroča, da bo vlada zahtevala od kongresa nov dodatni kredit 400 milijonov dolarjev za zgraditev 20 novih tvor-nlc za orožje. V ta namen je dovolil kongres že 800 milijonov dolarjev. Ameriški finančni minister Mor-genthau je izjavil, da ni Vel. Britanija poslala še nobene formalne prošnje za finančno pomoč. Razgovori angleškega delegata Philipsa imajo izključno samo informativni značaj. Na vojaške vežbe v Združenih državah je poklicano do konca decembra 30.000 rezervnih oficirjev, do 30. junija 1941. pa nadaljnjih 20.000. Zadnja skupina Japoncev se je evakuirala iz Anglije. kdaj je bilo to blago kupljeno. Zahteva se torej, da se prodajne cene določajo ua podlagi tržnih cen. Kot efektivna nabavna cena se razume po predlagani naredbi cena bluga v kraju nabave. K tej ceni pa se prištejejo stroški za carino, prevozni stroški, vse davščine, državne in samoupravne ter vsi drugi stroški, ki obremenjujejo blago do prevoza v skladišče trgovca. Za blago, ki se nabavlja z ročnim nakupom v obratu proizvajalca in za katerega prodajalec ne izstavlja posebne fakture, mora izdati trgovec račun, ki ga sopodpiše proizvajalec. Načrt naredbe predvideva nadalje ustanovitev okrajnih nadzorni-štev za cene, ki morajo pozvati zbornice oz. trgovska združenja, da predlagajo, kako naj se določijo cene. Ko bo določen najvišji bruto zaslužek, ne bodo maloprodajalrl več zavezani, da prosijo za potrditev cen niti da prijavljajo svoje zaloge. Maksimalno ceno ali maksimalni zaslužek, ki ga predvideva naredba, sme urad za kontrolo cen spremeniti samo na zahtevo zbornic ali prisilnih združenj, če bi postalo to potrebno. Načrt naredbe vsebuje nadalje vse one določbe, ki so bile izdane, da se prepreči navijanje cen. Tako bi moral biti v vsaki trgovini cenik za vse predmete, ki so pod kontrolo cen. Prepovedano bi tudi bilo prodajati blago po drugih ko določenih cenah. S temi določbami so hrvatski trgovci in obrtniki dokazali, da ne zahtevajo spremembe naredbe iz kakšnih egoističnih razlogov, temveč samo iz stvarnih razlogov. A. ŠARABON &C0. LJUBLJANA 4 ” tv»t iM—n««- fUtTBOTt— »Ipfrtl* ftlegtataf « >«»» Mn«i n 01«VII zaloga rodili-tklfe vodi Brzojavni Malovi ŠARABON LJUBLJANA Telefon M. IM* Na koncu pa zahteva spomenica tudi, da so revidira seznam predmetov, ki so pod kontrolo cen. Predmeti, ki ne spadajo med ne-obhodno pot robne življenjske potrebščine, naj se iz tega seznama na vsak način izločijo. Skupno naj bi bilo po predlogu trgovcev in obrtnikov pod kontrolo 51 predmetov. Tržna poročila TR2NE CENE V CELJU dne 1. decembra 1940. Goveje meso: Cena mesa je mišljena s priklado. 1 kg volovskega mesa din 13—18, kravjega 13—15, vampov 10, pljuč 6, jeter 14, ledvic 16, loja 6—12. Teletina: 1 kg telečjega mesa din 14—18, jeter 24, pljuč 15. Svinjina: l kg prašičjega mesa din 16—22, pljuč 10, jeter 14, glave 8, slanine 24—25, slanine soljene 28, suhe slanine 36, masti 29, prekajenega mesa 24—-28, prekajenih parkljev 10, prekajene glave 14, jezika 30. Drobnica: 1 kg koštrunovihe din 16’—. Klobase: 1 kg krakovskih din 32, debrecinskih 26, hrenovk 25, safalad 25, posebnih 30, polsuhih kranjskih 34, suhih kranjskih 40, braun-šviških 16, salami 65—75. Perutnina: piščanec od din 14 do 22, kokoš 26 do 38, puran 90 do 100, domači zajec 15 do 25. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka din 2'50 do 3, kisle smetane 14—16, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 48 do 56, masla 44, bohinjskega sira 35, trapistovskega sira 30, pclementalskega sira 40, sirčka 8, eno jajce 2. Pijača: 1 liter starega vina din 18—20, novega vina 16—18, piva 10, žganja 40—56. Kruh: 1 kg črnega enotnega kruha 96 dkg din 5, žemlja v teži 8 dkg din 1, žemlja v teži 4 dkg din 0'50. Sadje: 1 kg jabolk din 6 do 10, orehov 12, luščenih orehov 40, suhih češpelj 14'50 do 16, suhih hrušk 8, limona T25. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko din 108, Santos 88, pražene kave 108 do 124, čaja 400, kristal belega sladkorja 15'50, sladkorja v kockah 17 50, sladkorja v prahu 17'50, medu 32 do 36, kavne primesi 21, riža 16 do 17, 1 liter namiznega olja 24 50, vinskega kisa 7, navadnega kisa 3'50, petroleja 9, špirita denat. 13'50, 1 kg soli 2'50, celega popra 120, mletega popra 124, paprike 48, sladke paprike 52, testenin I. 16, testenin II. 15, mila 18—19, ka bida 9, sveč 30—32, kvasa 44—50, marmelade 24—34, sode za pranje 2 50. M'evski izdelki: 1 kg moke št. 00 din 9, enotne krušne 5, ržene enotna moke 6, pšeničnega zdroba 9, koruznega zdroba 5, pšeničnih otrobov 2 50, koruzne moke 4'25, ajdove moke 8 ’ 8 50, kaše 7'50, Ješprenja 8, ovsenega riža 11. Žito: 1 q Ječmena 420, ovsa 380 do 425. prosa 450, koruze 325 do 350 ajde 250, fižola 600 do 800, graha 1600 dn. Krma: 1 q sladkega sena 110 do 115 polsladkega sena 100 do 110, kislega sena 90, slame 60, prešana stane 5 din več. V časih skrčenih zaslužkov vpelllte v svo|l trgovini redilni prašek za praiice Prodalna cena din 8*—. nabavna cena din 6‘50 pri odlomu nalmanl 13 zavitkov. Pri odjemu 2 4 zav. din 6^25. pri odiemu 46 zav. din 6‘—. vse teo po pošti. - Pri večjem odiemu zahtevajte poseono ponudbo. Delamo stalno reklamo v Časopisih. tako da Vam je prodala zelo olaišana. Zaloga za KrantsKo DROGERIJA KANC, Llubliana, Zidovska ulica 1 — Zaloga za štajersko DROGERIJA KANC, Maribor, Gosposka ulica 35. Zelenjava in gobe: 1 kg endivij« 7, 1 glava endivije 0'75 do 1, krožnik motovilca 2, 1 kg poznega zelja 2, kislega zelja 5, ohrovta 4, karfjole 10 do 12, komad kolerabe 0'50, 1 kg kolerabe 4, krožnik špinače 1‘50 do 2, krožnik špinače 7, 1 kg čebule 3, česna 14, krompirji 2, repe 1, kisle repe 3 din. Dobave - licitacije Izdelava zimske službene obleke. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za izdelavo 784 kap, zimskih bluz in hlač in 388 zimskih plaščev. Licitacija bo dne 30. decembra ob 11. uil v pisarni ekonomnega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Pogoji po din 20‘— v pisarni podpisane direkcije. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje z direktno pogodbo na dan 4. januarja 1941. dobavo 2000 aluminijastih cevk za vezanje žice, 4 mm, in 1000 komadov istih cevk, 3 mm. Pogoji po din 20'— v pisarni direkcije, Sv. Jakoba trg. št. 2., I. nadstr. Direkcija pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje z direktno pogodbo na dan 8. januarja 1941. dobavo 1600 m uvodnega svinčenega telefonskega kabla, enožil-nega, 0'8mm; 1000 m svinčenega telefonskega kabla, dvožilnega, 2X0 8 milimetra, in 300 metrov svinčenega samonosilnega telefonskega kabla, dvožilnega, 2X0'6 mm. Pogoji po din 10'— v pisarni direkcije. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. decembra objavlja: Pravilnik o zaščiti pred letalskimi napadi, V. del. Služba opazovanja in naznaujevanja nevarnosti letalskih napadov, maskiranja in zatemnitve — Popravek v uredbi o rekviziciji — Odločbo o cenah olja v sodih po 100 in 50 kg — Spremembe odločbe o nakazniškem prometu 7. Nemčijo. Iz zadružnega registra liazdružila se je in prešla v likvidacijo Zadružna knjigarna v Trbovljah. Izbrisali sta se: Nabavna zadruga »Poroka« v Mariboru, zadruga z o. z. v likvidaciji ter Živinorejska zadruga v Št. Lo-vrencu. Sejmi 15. decembra: Žirovnica, Slov. Bistrica, Trbovlje, Turnišče; 16. decembra: Kostanjevica, Višnja gora, Velika Loka, Videm ob Savi; 17. decembra: Črnomelj, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Dolnja Lendava; 18. decembra: Ljubljana, Celje, Ptuj, Trbovlje; 19. decembra: škocijan, Šmihel-Stopiče, Brežice, Teharje, Turnišče, Dolnja Lendava; 20. decembra: Maribor; 21. decembra: Krašnja pri Kamniku, Brežice. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja delodajalce, da so v prejšnjem mesecu dostavljeni plačilni nalogi zapadli v plačilo. Prispevki morajo biti poravnani v osmih dneh po prejemu plačilnega nalogal Za čuvanje pravice zavarovancev do pokojnine je potrebno, da so zavarovalni prispevki dejansko plačani! To opozorilo je smatrati kot opomini Proti delodajalcem, ki ne bodo poravnali prispevkov, mora urad uvesti prisilno izterjavo brez predhodnega opomina. Urad izvršuje važne socialne dolžnosti« ki ne dopuščajo odlašanja. Ilir a IKJ KNJIGA 0 OSNOVNIH TRGOVSKIH NAČELIH Konzorcll .Trgovskega lista" je izdal in založil delo znamenitega ameriškega trgovskega publicista H. N. CASS0NA: BUSINESS Knjiga vsebuje 16 osnovnih naukov o pravilni trgovini. Vsak trgovec, zlasti pa trgovski naraščaj mora prebrati to knjigo. / Knjiga ae naroča pri upravi .Trgovskega lista", Ljubljana, Trgovski dom Telefon štev. 47-61 * Cena knjigi din 20-— Tr'ovska združenja In šole dobe snaten popust Naročite znamenito knjigo takojl llluuil idajatelj »Kansordj Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr, Ivan Plesa, urednik Aioirs»nA»r Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, Novo na za doloianie ten zahtevaio hrvatski gospodarstveniki Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?! 1—2V.11 Vsi drugi pa se mučilo In delalo brez ozira na zdravje! Zato vsal doma pijte RADENSKI ZDRAVIMI VRELEC tistega ■ rdeCInu srd. nalo naibollio prlrodno mineralno vodo. Zdravle 1« ollfekl