Leto 26                   ANGELČEK               Stran 179
Iv. Langerholz:      Sveti Alojzij.
c) Čistost in sraraežljivost.
tilijo na podobi svetega Alojzija ste go-tovo že opazili ? Lilija oznanja, da je po-znal sveti Alojzij posebno dve čednosti: čistost in sramežljivost.
Čistost in sramežljivost sta si kakor dve sesiri, ki ne moreta liveti druga brez druge. Poslušajte, kaj pravi vaš prijatelj, škof A. M. Slomšek, o teh dveh čednostih: »Lepše kot jutranja zarja, vi-soke planine in globoke doline ot g r i -nja deviška sramežljivost mlado, ne-dolžno licc, Ona občuti, kaj j e nespo-dobnega, grdega, pregrešnega, naj si bo v besedi, dejanju in zadržanju, in priča, da je duša še lepa, čisia Jezuso-vanevesta, da jesrcenedolžnoJezu-sov prestolj rdečc lice je lc njcn po-r o k (t- j. nam priča, da je človek šc sramežljiv). Sramežljivo, rahlo srce vsaka kriva beseda, vsaka nespodobna šala in šc tako skrivni nečisti poglcd zaboli.«
»Sramcžljivost in čistost si morata biti sestrici pri vsaki pošteni devici. Brez čistosti sramežljivost nič ne velja; čistost brez sramežljivosti pa ni doma.« ¦
Gotovo veste — kaj bi vam pravil! — kako Bog ljubi sveto čistost in sramežljivost. Blagor jim, ki so čistega srca, ker Boga bodo gledali!
Poglejmo, kako je skrbel sveti Alojzij za ti dvc čednos.ti.
Gospa KamiJa Ferari pripoveduje iz Alojzijevih otroških let to-le: Nekega večera se je igrala na kastilijonskem gradu mala družbica otrok. lgrali so neko igro, pri katcri je moral vsak, ki se je kaj zmo-til pti igri, kako stvar zastaviti. Če je hotel svojo stvar zopet nazaj dobiti, je moral izvršiti to, kar so mu ukazali drugi igralci.    (Naši otroci igrajo po več
Stran 180^^^^7!nGELCe!^^^^^Leto 26
—                —
krajih podobno igro, ki ji pravijo »frči, frči«, Magoče jo poznate?) Alojzij je bil na vrsti, da dobi nazaj za-stavljeno svojo lastnino. Poljubiti bi bil moral le sen-co nekc deklice, ki je bila navzoča pri igri. Alojzij }e pa Jahno zardei, nevoijen zapustil družbo, in nihče ga ni mogel več pripraviti, da bi se bil še kdaj udeležil podobne igre.
Njegcv služabnik, ki mu je vsak dan. pomagal pri oblačerjju, je zatrjeval, da se ga ni smel nikoli dotakniti.
Dolgo časa je živel sveti Alojzij na dvoru špan-ske kraljice Marije. Pa se je tako malo brigal za ves svet okrog sebe, za vse ljudi na dvoru, da niti kra-ljice same ni poznal. S povešenimi očmi je hodil med vso pisano družbo na dvoru — njegovo srce je bilo le pri Bogu. Kraljica sama je imenovala trinajstletnega mladeniča Alojzija majhnega svetnika.
Nekega dne leta 1584, se je mudil Alojzij v pa-lači turinskega nadškofa. Bilo je tam zbranih več mladeničev njegovt starosti. Med njimi je bil tudi že okrog sedemdeset let star meščan iz Turina. In ta mož je začel pi-aviti mladeničem grde, nespodobne šale. Alojzij ga zavrne ves nevoljen: »Ali vas ni sram, da takc star gospod tako nespodobno govori vpričo mladih ljudi!« In pri tisti priči je zapustil Alojzij družbo.
Blagor mu, kdor hodi po taldh stopinjah! Čisto in sramežljivo srce ljubi Boga, ga rado moli, hrepeni po njem in po riiegovih oltarjih; nečisto srce pa beži od Bog:i. Čistost in sramežljivost delata človeka sreč-nega in zadovoljnega, nečistost pa onesreči človeka za vse življenje.
Pogltjmo še, kje je sveti Alojzij dobil toj moč, da je ostal čist in sramežljiv vse svoje žive dni! Lju-bezen do presvetega Rešnjega Telesa, češčenje Ma-rije, Matere božje in pa mis«l na večnost: to ga je ohraniJo, Pri vsakem delu se je vprašal: »Kaj mi pa to pomaga za večnost?« Otrok moj! Tudi ti se tako vprašuj. Prav gofovo ti ne bo žal ob smrtni uri.
*        *        *
Leto 26                 .  ANGELČEK                 Stran 181
Še mnogo lepega bi bilo povedati iz življenja angelskega mladeniča Alojzija. A mnogo o njem žc tudi sami veste Skrbite le, da boste vsaj v teh čedno-stih napredovali, ki ste jih spoznali v tej naši šoli!
Ljubi sveti Alojzj! Ti pa čuvaj in blagoslavljaj našo slovensko mladino, da pride po Tvojih stopinjah do rajskih višav, do večne «reče!