CENEJŠA GRADITEV JE MOGOČA Gradbene stroške je mogoče zuižati z racioualnim projektiraajem, z mehauizacijo obrtaih del in z botjšim izkorjščanjem lokalnih virov gradbenega materiala V prkuerjavi s prejšnjiini leti so laai na Hrvatskem znatno zaižali gradJjeoe stroške. Dollej sose d. pr. stroški za zgra-diter kvadratnega metra stanovanjskega prostora gibali od 28 do 50 tiaoč din, kar pouioni, da je gradnja dvosobiiega sta-aovanja stala 3.5 do 4 inilijone, a trisobnega od 4 do 4.5 hi tudi več milijonov dinarjev. Lani pa so se siroški za zgra-ditey kvadratnega metra stanovanjskega prostora gibali od 22 do 26 tisoč, v nekaterih primerih pa so znašali tudi manj kot 20 tisoč, kar pomeni, da je zgraditev dvosobnega stauo-vanja stala 2 do 2.5 miiijana diji, trisobnega pa približno 3 miLijone din. Zmanjaanje gradibenih stroškov je predvsem rezultat ra-ckmalnega projektiranja v. skladu z navodili ljudskih odborov o racionalni graditvi. V projeklih so si predvsem prizadevali, da bi iakoristili lokalne vire gradbenega materiala. Z us-tano-vitvijo stanoTanjskih skladov, ki so bili določeni z Jan&kim družbeniru planom, je bilo ljudskim odborom omogoeeno, da so se lottli obsežnejše graditve stanovanj, pri čeiner je pri-ila do izraza tudi boljša delovna organizacija. Ruzan drugega so si bolj prizadevali uporabljati tipizir&ne gradbene ele-mente, kar je zopet omogocilo serijsko proizvodnjo, posebno gradbenega mizarstva, a to je hkrati ena izmed prvin, k» so prispevale k znižanju cen posameznih obrtniu uslug. doseženi pa so bili tudi prihranki pri materialu. Da je mogoče z dobrim projektiranjem poziitivno vpliTati na zuatnejše zraanjšanje stroškov, pričajo naslednji primeri. Z nacrtom je mogoče določiti opečni zid debelosti 58 ceuti-metrov (zid iz opeke in pol), ki ustreza našim podnebnim raz-meram tako v toplotnem kakor v konstruktavnem pogledu. Kvadratni meter takega zidu stane 2.550 din. Tak zid pa je mogoče zgraditi tndi iz votle blok opeke, ki po kakovosti, vzdržljivosti in v toplotnem pogledu ustreza zidu iz opeke in pol. Tak zid stane 1.450 din na kvadratnd meter — cenejši je za več kakor 1000 din. Ce primerjamo stroške za zgraditev stropa iz tenkostenske opeke s tradicionalnim armirano beton-Bkim. ki praklično enako izpolnjujeta pogoje, pridemo do tega, da je kvadratni meter stropa iz tankostenske opeke prav tako za 1000 dui ceuejši: kvadratni meter armirano betonskega stropa stane 5.580, a kvadratni meter iz tankostenske opeke 2.580 din. To pomeni. da je mogoče pri 500 tisoo kvadratnih metrih prihraniti približno pol milijarde dln Sarao iz teh dveh primerov je razvidno, da je mogoče s projektiranjem konstrukcije z bolj sodobnim materialom in z izkoriščanjem lokalnih virov materiala znatno znižati grad-l>ene stroške. Najvee je mogoče doseei v obrti Ko je že govora o možnostih za pocenitev grajenja, je treba upoštevati, da so te možnosti posebno velike r gradbeni obrti. ker je ta udelcžena pri graditvi stanovanj^kih objektov z največjim deležern: v povprečju s približno 70 odstotki, a na gradbeno operativo «ipade le ostanek — približno 50 od-stotkov del. Če razčlenimo stro.ške za dograjeni stanovaniski objekt. a to se v povprečju nana-ša tudi na drnge. ugotovsmo, da st>-delujejo v skupni vrednosii objekta dela gradbene obrti z naslednjimi odstotki: klepars-ka 0.9 Od skupnih stroškov zna- mizar&ka 11-2 šajo gradbeni stroški v od- ključavničarska 6.2 stotkih: steklarska 0.9 pripravljalna dela 0.5 pečarsko-kerainična 4.9 zeraeljska dela 1.4 slikarska 3.0 betonska m armirano podi (leseni in cem.) 5.0 betonska dela 11.1 taraco podi iti stop- zidarska dela 15.5 nišče 1.1 donos in ugrajevanje 1.4 parketarska 2.2 priključek vodp in tapetniška z roletami 3.0 toka 1.1 vodovod in sanitarne ureditev okolice in naprave 8.9 zelenja 0.9 elekirwtie insfalaeije 1.6 nafrt. nadzor in električna dvigala 12.2 obra^čun 0.9 pokrivanje 0.6 investiciiski prograTn, tesarska dela 8.9 kolavrlacije in do- uolacije_________L^6 voljpnja 0.4 skupno 69.2 sknpno 30.8 Glede znižanja gradbenih stroškov je torej treba posve-titi največjo pozornost obrtnim delora. posebno mizarskim, ključavničarskim, pečarsko-keraniičnim in drugim, ki sode-lujejo pri skupnem znesku z najvišjim odstotkom. V tem pogJedu si na Hrvatskem taJsp v repiibliškem kakor v lotaluili merilih stalno prazadevajo tipizirati obrtna dela in osvojiti nove vrste gradbenega materiala. Vočjo pozornost je treba posvetiti tudi gradbent operativi, ker gradijo gradbena podjetja še počasi in drago, pogosto s primitivno ali skoraj brez mehanizacije, brez lastaih mehaniziranih obrtnib. dedav-nic. Tudi y tem pogledu so bili storjen! določeni ukrepi. Novi instrumenti spodbujajo uvajanje mehanizacije Kljub temu pa so bile letos v gradnji stauovanjskih ob-jektov opažene v primerjavi z lanskim letom težnje po pove-čanju cen: gradibeni stroški za kvadjatni meter so dosegli znesek p.ribl»žno 30.000 din. Ce ajializiramo ta pojav, ugotovi-ino, da so za podražitev deliio opravičljivi vzroki. Eden iz-med njih je tudi io, da je bil z uredix> o plačah io uredbo o ra-zdolitvi skupnega dohodka precej spxemenjeii načio kalku-liranja v gradbeuištvu. Za kalkulacije so bili uvedeni novi instrumenti, po katerih se na akupno plaoo in zaslužek plača progresivni davek, s čimer se je povečal delež plač v lastni ceni v primerjavi z lanskim letom. Zato se zastavlja vpraša-nje: kakše-n in kolikšen odstotek podiažitve je Tealen, da bi ga bilo mogoče priznati, pri čemer je treba upoštevati, da so novi instruinenti ugodnejši za ti&ta gradbena podjetja, ki imajo na razpolago niehanizacijo, kar jih naravno spodbuja, cla mehanizirajo gradbeni proces. Gradbena operativa pa še ne kaže dovolj zanimanja za nakup mehanizacije. Do tega priliaja zato, ker drobne mehanizacije za visoke gradnje ne izdelujemo v državi, za uvoz pa primanjkujejo sredstva. Po drugi strani se gradbeua podjetja te/.ko odločijo za nakup velike mehanizacije, ker niso dovolj signrna, da bodo dobila dela, pri katerih bo mogoče to mehanizacijo uporabki. V zvezi s lem je mogoče omeniti zahtevo, ki jo gradbena operativa postavlja že vee let, po uvedbi tako imenovane funkcionalne amortizacije, t<> je, da se za veliko mehanizacijo plača amorti-zacija samo tedaj, ko se ta stvarno uporablja. Novi način obraounavanja velja v gradbeništvu od 5. ja-nuarja letos, toda gradbena podjetja še ni&o začela kalkuli-ratt po novih instrumentih in so prihaja.la na licitacijo veči-noma s kalkulacijami po lanskih ins-trumentih. Pri tem neka-lera podjetja sploh niso zahtevala povišanja cen za nadalje-vanje del iz lanskega leta, nekatera pa so zahtevala tudi do 20-odstotno porišanje. Vzrok, da podjetja ne izdelujejo kal-kulacij po uovih instrumentih, je večinama ta, ker se je v omenjenik uredbah račuualo z uveljavitvijo naknadnih na-vodil in pravtlnikov. Ta navodila so bila objavljena šele ne-davno, toda je še precej nejasnih vprašanj. Rezultati ankete Pred sprejemom končnih navodil in pravilnikoT je bila izvedena v 72 gradbenih podjetjih na Hrvatskem anketa o tem, kako vplivajo novi instrumenti na cene gradbenih. uslug v letošnjem lctu. Rezullati kažejo, da bodo instrumeinti pri enakera bruto proizvodu in strukturi del kakor v lanskem letu razlitno vplivali v posameznih podjetjih: novi instru-menti teoretično vplivajo na zniižauje oziroma na povišanje cen ocl minus 7.6 do plus 16.67. Če primerjamo rezultate v omenjenih 72 podjetjih, vidimo, da bi povišanje cen za 51 milijard na skupni bruto proizvod-privcdlo v teh podjetjih do zvišarija cen za 1.45 odstotka ali v absolutnetn znesku za 436 milijonov dinarjev. Ta podatek res ni popolnoma točen, a.li približno le ozmačuje globalni okvir reainega objektivnega povišanja cen t letožnjem letu. MpcI neopravičenimi vzroki za povišanje cen je mogoče orneniti prizarlcvanja posameznih podjetiij, da se v kalkula-rijah zavarujejo. ker ni bilo dovolj jasno. kaikšne bodo kal-knlacije p<> novih instrumentih. Nekatera podjetja so letos povišala cene tndi zato, da bi sanirala slabo stanje, ker so lani sprejela dela tudi jx>d rpalnimi kalkulacijami. Čeprav je mogočp dopustiti. da so bile cene lani glede na splošni položaj v gradbeništvu tu in tam celo prenizkp. ni mogoie odobrarati, da nekatera podjctja zato letos nerealno povišujejo cene? Ceprav n na plače. V skupni rpni bruto nrodiikta stanovanjskcga objekta pa tvori plača ppznaten dp] in je zato potrebno a tiidi mogoCe. da se z dobro de!