časopis slovenskih delavcev Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255 Telefaks: 311-956 Naslov: ČZP Enotnost. Dalmatinova 4, Ljubljana Ljubljana, 3. februarja 1994, št. 5, letnik 53, cena 160 SIT PRAVIČNIKI PA TAKI Poteza ustavnega sodišča, tega pomembnega stebra naše ponosne države, s katero je razveljavilo 95. člen zakona o lokalni samoupravi, je hudo zaviharila po naši politični lužici. Vse tja do ocen, da se je ustavno sodišče ponižalo do »političnega arbitra«. Ni kaj, gotovo je zanimivo, da je ustavno sodišče na pobudo šefa ljubljanske vlade Marjana Vidmarja takoj trznilo in mu ugodilo v pičlem tednu. Oktobra lani so se na ustavne sodnike v imenu tisočev in tisočev ogoljufanih delavcev z vsem zaupanjem obrnili podravski sindikati, SKEI, sindikat gostinstva in turizma ter sindikat delavcev v kmetijstvu in živilski industriji - vsi člani zsss. Oktobra lani, gospod predsednik dr. Peter Jambrek!!! Odgovorili ste jim dvakrat - prvič z vprašanjem, če so sploh pooblaščeni potrkati na vaše duri, in drugič kar s pismom vlade. Potem pa nič. Doklej?! O tem na 6. strani DE. RASI PLAČ (ŽE) TEMELJI NA DEČJI PRODUKTIVNOSTI Dr. Maks Tajnikar na srečanju sindikalistov in direktorjev v Vipavski dolini stran 4 i ■ - . ____ KUPUJMO SLOVENSKO. — y y v v vv*** v v v v v Praznik iNepozzncim drugega ljudstva, ki bi postalo državotvoren narod predvsem zato, ker je neizmerno ljubilo svoj jezik in se i^asa posebnostjo že desetletja tudi praznovanje kulturnega praznika, ki smo ga v novi državi celo uzakonili - pesniku 115 spomin in sebi v opomin. 1 ^ namreč vse, kar smo v letih lastne državnosti za kulturo storili - pripeli smo ji praznik kakor medaljo ' ^luženemu sodelavcu. Kulturi medalja, kije stoletja ohranjala zavest, občutek pripadnosti, ponos, pomenila zavetje, ) lla edmo uPanie-In ko je dozorel čas, nas je izlužila iz za druge komaj razpoznavne preteklosti in nam dala mesto ned evropskimi narodi in državami. Svojo državotvorno funkcijo je s tem opravila, umakne naj se v zapeček in ukvarja sama s seboj,« če površno citiram ' Visokega državnega uradnika mlade slovenske demokracije. In le-ta se temu primemo tudi obnaša Najprej je kulturi I bistveno skrčila mošnjo, nato je podržavila vse, kar ji delo omogoča, stavbe, opremo, zavese, luči, knjige, kostume / direktorje. Za beraške plače s kulturniki ni podpisala pogodbe, da se nanjo ne bi sklicevali, ko jim bo vsilila zakona ? tem’ da 80 čisto navadni državni uradniki, in o tem, da smejo to biti le občasno, za projekt, sezonsko ali najdalj za cas, ki bo odmerjen njihovim državnim naduradnikom. 'j Mandatna kultura torej, po vzoru mandatne politike -le da s pomembno napako, saj ima politika opozicijo ki jo i Plačuje država. J ’ J i bomo dobili tudi v kulturi? ^lorda. Dotlej pa naj nam zadošča praznik, svečan ali intimen, glasen ali tiho razmišljajoč — vselej pa naš Zaslužili mo si ga. ' ^nj vam iskreno čestitam. Doro Mzca p Odprto pismo predsedniku mariborske vlade Antonu Rousu Žal vas moram javno pozvati, da mi odgovorite na vprašanje, ki sem vam ga v imenu članov Svobodnih sindikatov Podravja postavila že 30. 7. 1993. Zanimalo me je, zakaj naj bi kupci občinskih stanovanj sodno overjali vaš podpis na kupoprodajnih pogodbah, za kar morajo plačati 4.000 tolarjev takse. Sicer moram priznati, da ste na moj dopis odreagirali, vendar odgovora še vedno ni. Kaj se je dogajalo? Vaš Oddelek za varstvo okolja, urejanje prostora ter promet in zveze je 3. 8. 1993 zahteval od Temeljnega sodišča v Mariboru pojasnilo, »od kdaj velja sprememba, da se overjajo tudi pogodbe, kadar je prodajalec Občina, ker se doslej to ni dogajalo, pa tudi občina je po zakonu o taksah oproščena plačila taks«. Po nekajmesečnem čakanju sem 29. 10. 1993 ponovno urgirala in 26. 11. 1993 od vašega že imenovanega referenta dobila odgovor, da naj se obrnemo na sodišče, kar smo 13.12. 1993 tudi storili, vendar zaman. Vas pa sem prosila za odgovor še 5. 1. 1994. Vprašanje je kljub vsemu še vedno odprto - za nas in za vas! Zato vas javno prosim, da nam ga pomagate razrešiti. Vekoslava Krašovec, vodja strokovne službe Svobodnih sindikatov Podravja Z vsemi topovi na Svobodne II. »Priposlušanju obeh plati zvona ima precejšnjo prednost tisti, čigar plat zvona prej poslušamo.« Na misel Rudija Ringbauerja sem se spomnil med branjem uvodnika Rajka Lesjaka v prejšnji številki DE. Lotil se je teme, ki jo kaže nadaljevati. Piše: Ciril Brajer Že lep čas namreč v vrstah svobodnih sindikatov vrši, da imajo mediji do njih in njihovega dela vse bolj nepošten odnos. Od vršanja je zgroženost nad poročanjem in komentiranjem segla na seje in zdaj celo že na tiskovne konference. Torej gre za vse bolj neposreden konflikt. V ponedeljek so na svoji tiskovni konferenci svobodni sindikati namignili kar na nekakšno skrivnostno direktivo, ki da kroži po redakcijah in od njih terja, da o ZSSS pišejo kar se da grdo. Toda ne bi rad zašel v mračne sfere udbomafijskih in kontraudbomafijskih zarot. Dejstvo je, da se je odnos novinarjev spremenil. To je moč začutiti na tiskovnih konferencah, saj že iz vprašanj veje nenaklonjenost. V poročilih in komentarjih pa je zlonamernost že očitna. Ko sem z balkona spremljal čudovito skupno sejo vseh sindikatov negospodarstva v Cankarjevem domu in z višav zrl na skupek žrtev, izigranih, ogoljufanih, užaljenih in celo z zakonom zatrtih od Janeza Drnovška, sem se začudil, ko je novinarka Kanala A odpeljala ven Dušana Semoliča. Bil je namreč le gost. Zvečer me je močno zanimalo, zakaj je izbrala prav njega - nič v zvezi s skupno sejo ni bilo. Vrtala je v nekakšne hrvaške ovojnice, v katerih naj bi pošiljali poziv k akciji »Kupujmo slovensko«, z očitnim posmehom. Potem so se kar usuli napadi zaradi odklonilnega stališča ZSSS do vladine ponudbe socialnega pakta v slogu Dnevnikovega naslova »Izkopana bojna sekira«. Izkopali naj bi jo kajpak svobodni sindikati s trmoglavim zavračanjem vsega, kar pride od vlade ali zbornice. Krona je bil ponedeljkov TV komentar Jasne Krljič. Ne le, da je mladenka zamolčala bistvo akcije »Kupujmo slovensko« in mnoga dejstva, ki so jih na tiskovni konferenci našteli, sindikati, njihovo logiko je samovoljno obrnila na glavo in vse skupaj okrasila z neslanim duhovičenjem. In potem višek neprofesionalnosti, ki sodi že v poglavje »intelektualna kraja«. Ko je zamolčala argumente sindikatov in osmešila nekaj, česar niso ne rekli ne mislili, je prav tisto, kar so v resnici rekli, pripisala sebi in jim z njihovimi besedami iz svojih ust posolila pamet. To so pač dejstva in o vzrokih nenaklonjenosti ne mislim globokoumiti. To je naloga, in še kako resna, ki je pred ZSSS. Ko jo bodo reševali, jo bodo (upam) v zavesti, da bo nenaklonjenih vse več in da bo nenaklonjenost vse večja! Tudi odnos medijev bo namreč odvisen od odnosa vlade, oblasti nasploh, menedžerjev, lastnikov, strank... Da v razmerah, v kakršne bredemo, ta odnos ne bo v prid sindikatom, je menda jasno?! Še predlog našim bralcem. V okoliščinah, kakršne opisujem, bi ne bil odveč tudi vaš trud, da bi v svojih okoljih pridobili čimveč naročnikov in bralcev DE. Delavcem in sindikatom namreč ne bo kazalo drugega, kot seči po vsem, kar imajo v rokah. Tudi po DE. 1 časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Manipulaciia in ugled DE št. 4, 27. 1. 1994 Gospod Milan Zver! Res ne bi o zagovarjanju bivših struktur in njih pameti, teh imate v ministrstvu za obrambo več kot marsikje drugje. Le nekaj o navedku: Žal je navedek vedno od nekod iztrgan, sicer bi objavili ves vaš članek. Iztrgan pa je bil z namenom osvetliti Vašo osnovno misel. Zato je povsem vseeno, kje se začno tiste tri pikice. Lastne misli mi menda ne kanite oporekati?! Ta pa je jasno napisana: »... predvsem pa si belimo glavo s tem, kakšen vtis smo ustvarili pri drugih. V sodobni informacijski družbi je imidž nadvse pomemben. Racionalnost, učinkovitost, rast, kakovost - te velike kategorije industrijske družbe postanejo v sodobnosti le funkcija dobrega imena in lepe podobe....« Vidite, spet sem skrajšal že skrajšani navedek za še nekaj besedic, a misel ostaja ista! In njen pomen ni prav nič »sprevrnjen«. Tudi »visok ugled ministrstva za obrambo« mi potemtakem ne gre »neizmerno na živce«. Na živce mi gre zgolj to, da nešteto dejstev in dogodkov resnično potrjuje Vašo temeljno misel-po njih bi namreč ugled ne bil tako visok, in če je, kar Vam verjamem, je menda res bolj po zaslugi nekaj očitno sposobnih ljudi, ki mu imidž gradijo po konceptu iz Vaše misli, ki sem jo navedel. Ciril Brajer Še o izmenjavi mnenj z Marcelom Štefančičem Pred sabo imam dopis Jožeta Simšiča-Jelena, predsednika skupščine skupnosti borcev Dolomitskega odreda s 15. 4. 1992, v katerem opozarja SOb Logatec na štiri primere poškodovanja spomenikov NOB na ozemlju občine. Dne 22. 4. 1992 je predsednik SOb A. Antičevič od prizadetih krajevnih skupnosti zahteval preprečitev podobnih dejanj, odpravo škode in obsodbo skrunitev ter ugotovitev dejanskega stanja. Prav tako je zahteval ukrepanje policije. V tem času je policija res odkrila enega storilca, prišlo pa je še do najmanj dveh novih skrunitev. Prepričan sem, da bi ob večji prizadevnosti brez težav odkrili večino krivcev, če bi le bili pravosodje, policija in politika za to zainteresirani. To velja za vso Slovenijo, še posebno pa za Logatec, kjer število teh dejanj krepko izstopa v primerjavi n.pr. s Cerknico. To ne slučajno, temveč samo označuje stanje duha na logaškem. Prav tako sem o anonim- nih grožnjah in še čem pisal kot o dejstvih, podprtih z argumenti, in ne na pamet. Taka dejstva pa so rezultat prevladujoče politike na Slovenskem, pri čemer tudi delež poslancev in državnih svetnikov ni zanemarljiv. ---— __________________ pismu borcev ni navadno šentflor-janstvo? Zakaj gospod državni svetnik še kot poslanec ni sprožil ustrezne zakonske ali vsaj politične pobude? Za konec pa gospodu Marcelu Štefančiču želim obilo osebnega zdravja, pri opravljanju svetniške funkcije pa zdrave pameti! Tugomer Kušlan, Laze 72, Logatec P. S. Naj izkoristim priložnost in se zahvalim za vse izraze solidarnosti, ki jih mojim stališčem pošiljajo ljudje z vseh koncev Slovenije! O slepi zaverovanosti, samozadostnosti, da o tem, zakaj žaba nima dlak, niti ne govorimo Že kar nekaj časa sledim prepirom po časopisih, ne le v DE, tudi v Nedeljcu, Delu.. To rdečih in črnih, o tem, katera stran je imela (in ima) bolj prav. Zagovorniki ene in druge opcije srdito branijo svoja stališča, ne popuščajo niti za milimeter in vedno znova nastopajo z novimi argumenti v želji, da bi nasprotnika končno stisnili v kot ali pritisnili ob zid. Včasih se mi prične dozdevati, da pri pisanju ene in druge nekako srbijo pesti in da bi se pri priči zlasali med seboj, ko bi le nasprotnika ne imeli le v mislih, ampak na dosegu rok. Tako je na primer moj sokrajan Franc Uršič iz Medvod številko ali dve nazaj v Nedeljcu napisal, čigave kosti bi bile v kočevskih in drugih jamah, če bi vojno dobila druga stran. V DE pa se je v rubriki Odmevi precej na široko razpisal Tugomer Kušlan iz Laz 72, Logatec, s pozivom k ustanovitvi enotne protifašistične fronte, preden bo prepozno, ker čas hiti... Obema odgovarjam hkrati (Francetu sem pisal v Nedeljca). Vendar pa ju ne bom prepričeval o čem nasprotnem, ne bom navijal za nasprotno stran. A ker gre za pisanje v DE, naj vendar Tugo-merju Kušlanu iz Laz 72, Logatec postavim dodatno vprašanje. Kdaj je bil rojen? Njegov rojstni datum bo nudil odgovor na marsikatero vprašanje, ki se poraja ob branju njegovih tekstov. Pa zdaj končno k mojemu razmišljanju. Večina Slovencev imamo srečo, da se nam življenje razkazuje v vsej pestrosti barv. Nekaterim pa se žal odslikava le v rdeče-črnih komponentah, zato je vse tisto, kar ni v eni od omenjenih barv grozno, umazano, sumljivo, fašistično ali boljševistično. Vsekakor pa moramo najprej ugotoviti čas, ko smo Slovenci ali Jugoslovani naredili ta »kratek stik«, katerega posledice čutimo še danes. Naredili smo ga v času nemško-italijanske okupacije Evrope. V Franciji - na primer -so se v odporu združevali domoljubi raznobarvne sestave, tudi španski borci. Osvoboditev dežele s pomočjo anglo-ameriških sil pa je ohranila demokracijo in tržno gospodarstvo. Pri nas je šlo vse skupaj po drugačnem scenariju, ki ga je pisala KP. Posledica: enostrankarski sistem do leta 1948 po sovjetskih pravilih igre, od takrat naprej pa jugoslovanska varianta, kot milejša oblika sistema, katerega značilnosti so: plansko gospodarstvo, nacionalizacije, eno-strankarstvo, politični procesi, taborišča (Goli otok), poboji na eni strani in v primerjavi s sovjetskim modelom relativno visok standard prebivalstva na drugi strani. Dokler so prihajali dolarji kreditov - tja do 20 milijard, je sistem še kar dobro funkcioniral, s tem daje vodilna stranka morala nenehno proizvajati notranje sovražnike: od tistih, katerih kosti ležijo v kočevskih jamah, do tistih z dachavskih procesov pa tja do Popitovih strahov z meščansko desnico. Danes lahko trdimo, da so bili zmagovalci v bistvu poraženci, če odštejemo ali odmislimo njihove osebne pridobitve, na začetku ob nacionalizacijah in dandanes od njihovih sinov ob divjih privatizacijah. Da so tedanji zmagovalci v bistvu poraženci, trdim zato, ker niso uspeli obdržati niti svojega imena, kar pa je ostalo Francozom, Špancem, Italijanom in drugim zahodnoevropskim narodom. V teh državah še danes obstajajo komunistične partije. Pri nas so se najprej preimenovali v Zvezo komunistov, v zadnjem času pa še nekajkrat: najprej v SDP - Stranko demokratične prenove, kmalu zatem v SDP - Socialdemokratsko prenovo in končno v ZLSD - Združeno listo socialdemokratov. Najzanimivejši pri vsem tem preoblikovanju stranke sta njena vsebina in pozicija v današnjem času. Poglejmo najprej k sosedom Italijanom (za primer). KP Italije je vedno bila delavska opozicijska stranka. Pri nas so danes stvari povsem postavljene na glavo. Če vemo, da so v prejšnjih časih morali biti skoraj vsi vodilni ali delavci s posebnimi pooblastili (direktorji in člani kolegijev) člani ZK in če je večina njih skozi SDU - Socialdemokratsko unijo znova vstopila v ZLSD, Združeno listo socialdemokratov, in če upoštevamo še to, da se v javnosti pojavlja tisoč družbenih podjetij, kodel naj revizije SDK vrnejo družbenim podjetjem s strani menedžerjev (ki so člani ali pristaši ZL) odtujeno premoženje, ja, če vse to dobro premislimo, nam mora biti jasno, da je stanje osupljivo. Nosilci, imetniki kapitala - v tisoC primerih — pokradenega družbenim podjetjem, so ljudje iz ZL. če pomislim, da se bodo v primerit stavke v sosednji Italiji na demonstracijah ob sindikatih in delavcih na cestah znašli tudi mednje po-.mešani člani komunistične partije, je to razumljivo. Pri nas se kaj podobnega ne more zgoditi, saj bi se ob protestirajočih brezposelnih delavcih morali prerivatai lastniki kapitala, se pravi tisti, ki so pripeljali podjetje v težak polo- ; žaj. Naj počasi zaključim. Na začetku sem napisal vprašanje Franceta Uršiča iz Medvod, ki je pisal o tem, čigave kosti bi ležale po jamah, če bi zmagala nasprotna stran. Če bi zmagali vsi rodoljubi Slovenije: rdeči, beli, zeleni, pikasti, kvadratasti, potem po vojni ne bi bilo množičnih pobojev, pač pa bi obračunali le s tistimi, ki bi si umazali roke z izdajstvi, po vojni ne bi bilo nacionalizacij in danes ne denacionalizacij in zdaj ne bi bilo privatizacij, niti divjih, in zdaj ne bi bilo revizij, iv skratka, bi bilo v Sloveniji nekako tako kot v sosednjih sevemoza-hodnih deželah. In če bi bilo tako, potem po vojni - to pišem Tugomeru - ne bi naprimer samo na Kočevskem podrli malodane vseh cerkva in se seveda ne bi zgodilo, da bi odstranili zvezdo na spomeniku v njegovih Lazah in poško-: dovali kup drugih partizanskih obeležij. Ja, če bi se vse odvilo po scenarijih - podobnih tistim v drugih zahodnih državah, bi bilo življenje v tej deželi na sončni strani Alp brez dvoma mirnejše in lepše. Pa še to. Podpisani sem ateist, nikoli nisem bil član nobene ) stranke, rojen sem bil nekak' f sredi morije 2. svetovne vojne, se j pravi, da sem, zdaj premlad zO , penzijo in skoraj prestar za novo ■ revolucijo. In ker sem bil vseskozi nasprotnik teh čudnih privatizacij in na strani inovativnih delavcev, sem posledice svojega pisanj0 že skusil. A nečemu se vendar n° , morem odpovedati. Poštenosti, is' krenosti, prijateljstva, ne glede n° barvo človeka s to vrlino. Ena o& ’ vrlin pa je tudi, da priznamo napako, če smo jo naredili, ali d° smo pripravljeni vsaj malo brzdati svojo trmoglavost. ! Jože Praprotnih Medvoška 12, Medvod0 1 Sprva je bila krinka! Akcija sprave, sprožena od tedanje opozicije, je bila politična akcija z namenom diskreditirati NOB in legitimnost sistema, ki je po njej nastal. Bila je v funkciji boja za oblast. Zastrupljanje javnega mnenja z obtožbami na račun NOB in dejanja niso v skladu z besedami, izrečenimi v Rogu julija 1990 in zapisanimi v Izjavi škofovske konference in Predsedstva Republike Slovenije istega leta. So v nasprotju z začetnim duhom in smislom akcije sprave. To so spoznali in dejansko priznali tudi nekateri njeni glavni pobudniki. Če se je Cerkev po spravni izjavi nadškofa Pogačnika vse do spravne maše na Rogu in Izjave škofovske konference še lahko razglašala za pobudnika sprave in pomiritve, danes to zdaleč ni več. Nasprotno: z besedami in dejanji se je identificirala s belogardistično, domobransko stranjo, na kateri je vedno bila, saj jo je ustvarila in vodila. Danes celo prevzema pobudo in vodstvo na vseh področjih. Najbolj očiten primer je akcija postavljanja spomenikov, plošč in spominskih obele- žij, kjer je na simbolni ravni s pisano in izgovorjeno besedo izražen poziv k obračunu in maščevanju, ne pa k spravi. Z ustanavljanjem SNZ in njeno organizacijo na vseh ravneh ter njeno legalizacijo sta belogardizem in domobranstvo dejansko že rehabilitirana. V nedavno objavljeni izjavi so objavili zelo premišljeno podrobno izdelan program, usmerjen v njeno popolno rehabilitacijo, ki v končni posledici pomeni obračun z NOB in njenimi nosilci. Na žalost v teh kritičnih, odločilnih razmerah nimamo nikakršnega akcijskega programa. Pučnikov program, izražen v člankih (sprenevedanje) in izjavah, se stika s programom (izjavo) SNZ. Če je imela začetna akcija sprave za cilj prevzem oblasti v korist tedanje opozicije, je v sedanjih akcijah moč ugotoviti široko politično akcijo za ureditev desnih sil, za odstranitev vsega, kar je temu na poti, to pa je NOB, njen duh, njena izročila in njeni kadri. Podcenjevali smo tudi politični odziv in vpliv takoimenovanega gibanja pod »lipo sprave«. To bi se ne smelo zgoditi, saj so bile v imenu tega gibanja izrečene najhujše obtožbe NOB - vsaj formalno s strani partizanov. Vsilili so nam razpravo o pobojih, zverinstvih, revoluciji, boljševizmu, namesto o njihovih zločinih. Vsa ta kampanja s pisano in izgovorjeno besedo je organizirana in vodena iz enega centra. Njen cilj ni iskanje zgodovinske resnice, temveč ustvarjanja določenega razpoloženja v javnosti in dvoma o upravičenosti upora okupatorjem. Temu naj bi sledili konkretni ukrepi, napovedani v skupščini in izjavi SNZ. Lahko bi rekli, da so delno že uspeli. Ugotoviti moramo, da so glasila »Slovenec«, »Družina«, »Zaveza« izrazito sovražno razpoložena do NOB. Drugi so nam bolj ali manj naklonjeni oziroma nenaklonjeni. Sedaj so dobili v roke še najmočnejše medijsko orožje - RTV. Dodati velja, da imajo javnega tožilca Republike. Naš TV-15 - Svobodna misel za spopad te vrste ni usposobljen, niti želje, interesa in volje nima za to. Mnoge redakcije tudi dober del prispevkov naših ljudi ne objavljajo oziroma jih mečejo v koš. Razmisliti je potrebno, ali lahko ZZB NOB Slovenije kaj stori v redakcijah časopisov, da bi te v večji meri objavljale prispevke naših piscev - dopisnikov. Ivan Franko Izjava Slovenske domoljubne stranke ob obisku boljševističnega voditelja Zirinovskega Slovenci smo bili zopet žrtve mračnih političnih sil, ki hočejo slovensko ljudstvo na vsak način poriniti pod komunistični jarem in s tem tudi nazaj v balkansko greznico. To nam nazorno dok°( zuje povabilo stalinističnega b' derja ruske LDS Žirinovskeg0 s strani tajnika NSZS g. Gerlanc^ ki mu je več do rešitve krize n11 Balkanu kot do vse večje sociali16 in gospodarske krize v Sloveniji-To pa nas po nekaterih izjavah, d° je omenjeni gospod podaljšek Je' linčičevega komunističnega stroja, ki je v rokah starih politi6' nih sil, in dejanjih ne čudi. Povabilo Žirinovskega, iF111 globlji pomen za Slovenijo in slf>' venski narod. Komunisti bi si 2f' njihov« vim liderjem, kot sta Gerlanc načrtom vse dotlej, dokler ne Sloveniji doseženo takšno p° leli s pomočjo Rusije in njihovih prijateljev ponovno zadržati ,?J podaljšati z zgodovinsko preval0 pridobljeno sedanjo oblast vsaj s6 za nadaljnjih petdeset let. Izjavljamo, da Slovenija z° ohranitev svoje samostojnosti ti1 neodvisnosti ne potrebuje pokr°' viteljstva boljševistične Rusije. Z0 to ima svojo vojsko in ljudi, ki s° tudi v minuli agresiji dokazali, a° znamo poskrbeti za svojo sam°( stojnost, neodvisnost in mir sad11 Slovenska domoljubna strank0 zato poziva vse Slovence, naj f/ nasedajo ostankom boljševist^ nega režima v Sloveniji in njib0 Jelinčič, in izjavlja, da se bo doti}0 proti takemu režimu in takšn1™ Ir tično in gospodarsko stanje, ki ^ Slovencu zagotavljalo varnost 1 blaginjo. ,k Ludvik Klavs, predseduj. predsedstva SB E T časopis slovenskih ^ delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran). Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942, 311-956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 160 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič 3. februarja 1994 TRIBUNA Podarim - zgubim Čiše: Martin Ivanič Le malokateri članek sem začel pisati težje kot tega. Ob njem se počutim malce izdajalsko. Gotovo pa ne zelo slovensko. Iskreno rečeno, tudi zaradi tega, ker niti sam nisem ravnodušen, kadar naše smučarke in smučarji v belih arenah oznanjajo svetu obstoj male podalpske oaze. Ob njihovih letošnjih uspehih smo prejkone vsi slovenski patrioti malce ponoreli. Odraz tega so gore darilnih kartic v akciji Podarim - dobim. Pravzaprav svojo nečimer-n°st in loterijski pohlep prilivamo z dejstvom, da smu-čarji za popularnost Slovenije Uredijo več kot deset ministrov z zapravljenimi milijoni. Gotovo pa ne bi Slovenci niti Iu sanjah zbirali denarja neposredno za opevano promocijo svoje države. Se bolj kategoričen ne bi do-bili, ako bi na primer prišli Pred vesoljno javnost s pozi-vorn, da zbirajmo na podoben način denar za kakšen izrazito človekoljuben ali socialen namen. Recimo, da bi nas nekdo Pozval, da pomagajmo kakšni šoli, kjer grozi, da se bo na učenca podrl strop, ali bolnišnici nabaviti dragoceno °premo ali odpreti kakšen terapevtski oddelek, kot si ga je 0rnislila Karitas v Planini, ali Pa za napeljavo telefonske linije v nekaj odročnih vasi, ka-mor ne morejo v največji nuji Poklicati zdravnika ali veterinarja. Seveda bi bilo takoj drugače, če bi obljubili darovalcem žrebanje razkošnih in dragih nagrad, vendar bi se nekje zataknilo. Kdo bi prispeval nagrade? Bi Cimos ali Revoz v ta namen dala po več Avtomobilov, kdo drug montažno hišico, tretji kopico zlatnine itd.? Nikoli! To je seveda njihova pravica. Vendar pa moram reči, da Pri tem voham nekaj nečednost. Prva je ta, da razkošne napade podarjajo podjetja, ki še ^repko obračajo družbeno nstnino. Kdo o tem odloča? so to komercialne in propa-Sandne službe (persone), tedaj nfe zanima, ali lahko upravi-cyo poslovni učinek tako porabljenega družbenega premo-žfsnja. Privatnike, ki (in koli-0r) prispevajo sredstva za nagrade, puščam ob strani in Zastavljam le vprašanje njiho-Ve9a moralnega in solidar-n°stnega čuta. Strugo, kar zaudarja, je po-Polria brezpravnost zaposle-j Pri takšnih odločitvah, ' as^ kadar gre za primer kronično majhnih in/ali z zamudo ^plačanih plač. Poslovodni ladje zlorabljajo njihov elementarni strah, da bi izgubili 'Aposlitev, pa raje zagrenjeno rnolčijg naslednje, kar pa je po ''°le najbolj perverzno, je ob-l delovanje pravcatih po-j^ncno-menedžerskih lobijev, za vsem tem stojijo, zlorab-Jal° svojo moč in se bržkone ^°JVoie tudi okoriščajo. Res-lčno bi rad doživel, da bi se zbralo nekaj teh lobistov in pognalo v tek tako mogočno mašinerijo z namenom, da izpeljejo podobno akcijo za kakšen še pametnejši namen, kakor sem ga sam primeroma navedel. In enako rad bi videl, da bi zadevo v tem primeru z osupljivo ažurnostjo blagoslovili državni prvaki, ki smučarjem pošiljajo čestitke, še preden pripeljejo skozi cilj. Kajti vse to ima svojo veliko težo, pa če si to priznamo ali ne. Vemo pa, da se da zadeve in ljudi diskriminirati celo s tovrstno milostjo, kajti ljudje smo malce čudaški. Čeprav smo pripravljeni tega ali onega predsednika v oštarij-skem osiranju utopiti v žlici vode, takoj dobimo nekam mehka kolena, če nam omenjeni ob kakšnem naključju namenijo ljubezniv pogled, da o stisku roke ali izrečeni besedi niti ne govorim. Nisem sicer zagovornik Gadafijevega sloga, ki je, ako me spomin ne vara, nekoč z dekretom ukinil vrhunski šport. Vsekakor pa me moti tako histerično favoriziranje samo nekaterih športov, dasiravno smo Slovenci marsikje uspešni, še manj pa sem naklonjen tako očitni malomeščanski histeriji, skoraj bi trdil črednemu obnašanju in zahrbtnemu zlorabljanju delirič-nega navdušenja državljanov nad redkimi stvarmi, ki nam - tudi zaradi nezrele in frigidne državnopolitične garniture pomenijo nekakšno blažilo, surogat za neuresničene sanje o naši nepriznani podalpski veličini. Celotna zadeva je neumestna tudi zato, ker se gremo nekaj, česar pod normalnimi pogoji nismo zmožni, in ker s tem v prepičanju, da smo pač soplačniki, izvajamo pritisk na tekmovalce, četudi so ogrožena celo njihova življenja. Še najbolj pa zato, ker nas hoče nekdo' v tej deželi zabavati in uspavati na naš lasten strošek. Ker nam namesto trdne perspektive drago prodaja igre in hazard. Prav smešno je, kako smo se ob obisku in izjavah nekega strankarskega vodje Žiri-novskega spakovali in zmrdovali, ko pa imamo takšnih --—:-- cvetk kar nekaj tudi v domačih logih. Beseda seveda ni konj, kot pravijo ljudski modreci, o človeku, ki jih izreče, pa le nekaj pove. Ko so oni dan v parlamentu nekoliko skušali zmanjšati sredstva za obrambo, je poslanec Poljšak takoj vzrojil, češ pa finansirajmo srbsko in jugoslovansko vojsko. Vendar to le mimogrede. Bolj zanimiv je bil ob isti priložnosti nastop socialdemokratskega poslanca dr. Jožeta Pučnika, ki se je pred osamosvojitvijo po dolgem času vrnil iz Evrope v domovino. Gospod Pučnik se je namreč spravil nad resolucijo o embargu na nakup orožja, sprejeto še v času ranjke Jugoslavije, in kar preprosto povedal, da za Slovenijo ne ve|ia- ^ Čeprav smo najbrž prav vsi za to, da ta embargo za Slove- 4Jf nijo ne bi veljal, ker pač z nekdanjo Jugoslavijo nimamo nič J skupnega, nasprotno, morali bi se biti kolikor toliko sposobni sami braniti pred morebitnimi sedanjejugoslovan-skimi apetiti, to pa bomo le Cvetka Da znajo ženske največkrat biti treznejše od moških, tudi in predvsem, ko gre za politiko, je znova dokazala dr. Mateja Ko-žuh-Novakova. Povedala je, da se ji je zdelo strašno smešno, ko je vrsta politikov v časopisih stokala ob Clintonovi izjavi, ki nas uvršča na Balkan. Geografsko smo na Balkanu in iz tega ne bomo mogli pobegniti, je povedala. In še, da bomo pač moraii sami dokazati, da ne sodimo med nekdanje jugoslovanske države. Osnovna značilnost nekdanjih jugoslovanskih republik je z ustrezno oborožitvijo, si evropski univerzitetni profesor dr. Pučnik takšnih neevropskih manir pač ne bi smel privoščiti. Le kako bi profesorja gledali na Vzhodni reki, če bi šel Varnostnemu svetu dopovedovat, da Slovenija omenjene resolucije enostavno ne priznava. Najbrž bi ga vprašali, če Slovenija še želi biti članica Združenih narodov. Eno je nekaj nepriznavati, drugo pa izražati nezadovoljstvo in poskušati resolucijo spremeniti ali odpraviti, kakor je to diplomatsko storil s svojim pismom generalnemu sekre-. tarju zunanji minister Peterle. Pučnikova manira, s katero pa med poslanci niti ni bil osamljen, je pač še en dokaz o neevropskem obnašanju in razmišljanju, ki pozablja, da na tem planetu le morajo veljati neka pravila, brez katerih bi nastala samouničevalna anarhija. Tak je tudi primer kolaboracionistov iz časov druge svetovne vojne, ki jih po mnenju nekaterih, tudi Pučnik jim je blizu, tako rekoč naj ne bi bilo. Celo Jelinčič in Žirinovski sta na Bledu zmogla izjavo, da so bile zmagovalke v drugi svetovni vojni edinole članice antifašP stične koalicije in da gre kolaboracionizem, ki danes dviguje glavo v Sloveniji, obsoditi kot preživelo zgodovinsko formo, saj poražene fašistične sile iz druge svetovne vojne skušajo spremeniti zgodovino in jo popraviti za nazaj. Španske izkušnje Piše: Jože Smole V Španiji je prejšnji četrtek stavkalo osem milijonov delavcev. Splošno enodnevno stavko, ki je vlado uspešno opozorila na nujnost drugačnega ravnanja, so organizirali glavni sindikati: Generalna delavska zveza in Delavske komisije. Vodja Socialistične stranke Španije Felipe Gonzales se je v času, ko je bila stranka v opoziciji, odločno zavzemal za razširitev pravic delavcev. Na položaju predsednika vlade pa je vse bolj poslušal priporočila tistih ekonomistov, ki pripadajo monetari- stični šoli in menijo, da je zadrževanje delavskih plač glavni vzvod za doseganje gospodarske stabilnosti. Nekaj mesecev so trajala pogajanja med vlado, delavskimi sindikati in delodajalci o novem socialnem paktu. Ta ARITMIJA SRCA IN DUHA Gospod Janez Janša, državljan, predsednik SDSS in obrambni minister Republike Slovenije, se me je odločil v neki politični polemiki uvrstiti med tiste, ki bomo čez nekaj let med najbogatejšimi Slovenci. V tej temi, ki jo je kot odgovor na Janševo paranojo oziroma aritmijo povzela Sonja Lokar, bi najprej njo prosil, naj govori in piše zgolj v svojem imenu, kajti kot je meni znano, nam bivšim članom CK ZKS - Stranka prenove, nikoli ni bila odvzeta opravilna sposobnost. Vse drugo pa je namenjeno Vam, gospod Janša, ki ste tudi mene vpeljali v svoje umazane igrice. • Ko sem bil v CK ZKS, smo svoj mandat zaradi prehoda v demokracijo skrajšali. O Prišlo je do demokratičnih volitev, po katerih ste Vi postali minister, jaz pa sem pristal na zavodu za zaposlovanje in potem v svobod- nem kulturniškem poklicu. Izgubil sem mnogo služb v imenu moje preteklosti in bil po vojni zdravstveno zavarovan po svoji ženi. Vse v imenu demokracije, ki ste jo gradili in jo očitno še. • Predlagam, da predloživa svoje dohodninske napovedi in morda tudi tisti del zapisa iz zapisnika sodišča, kjer sva morala oba obtožena žaljive obdolžitve predložiti tudi svoje premoženjsko stanje. Šlo je za povsem različna procesa, vendar naj se VE! MISLIM, DA NIMAVA KAJ SKRIVATI?! # Žal mi je, da ste prijadrali v svoj pristan nestrpnosti in ihtavosti, ki Vas bo slej ko prej, kot junaka slovenske osamosvojitve, pokopal. Preveč lahkotno ste se lotili potiskanja ljudi v blato in verjemite, da sem Vas dolžan spoštovati kot človeka, drugače pa Vas prosim, da uredite svojo aritmijo ali pa me pustite na miru. S spoštovanjem! Milan Bratec Vest prav nespoštovanje mednarodnih dogovorov, in če bomo takšni tudi sami, bomo seveda ves čas ostali Balkanci. Biti na Balkanu ni seveda nič pregrešnega in nevarnega, če bi ta Balkan bil del združene Evrope in spoštoval njene norme. Tudi Grki so na Balkanu, celo na njegovem najbolj jugovzhodnem delu. In mi najbrž ne bi imeli nič proti, če bi nas primerjali z njimi, vsaj kar se Evropske skupnosti tiče. Dr. Kožuhova je torej pravilno hotela povedati, da je od nas odvisno, do kam bomo uspeli premakniti meje razvite in demokratične Evrope, da bi Balkan res bil samo geografsko obeležje. Vendar je dr. Kožuhova svojim moškim kolegom v parlamentu, ko so se možačili o Sloveniji in Balkanu, povedala še nekaj: V tem parlamentu sem kot zastopnik preprostih ljudi, ta hip pa so v Sloveniji matere, ki ne vedo, kaj bodo dale opoldne v lonec, in ki ne vedo, kje bodo dobile denar. Prosim, gospodje, če hočete svojemu ljudstvu dobro, začnite gledati naprej in nehajte delat: cirkusa za nazaj, je dejala. Seveda gospodom poslancem niti na misel ni prišlo, da bi jo poslušali in so se prerekali kar naprej, kako je bilo in kako bi bilo, če bi bilo, kdo je bolj zaslužen za osamosvojitev Slovenije in podobne reči. Malo je manjkalo, da bi si začeli med seboj deliti kolajne ali pa si jih metati v glave. Bilo je tudi slišati, da zaradi lačnih ni treba imeti slabe vesti, ker je za vse to kriv prejšnji sistem ali pa tisti, ki so na oblasti. Ko je bilo treba odločati o poslanskih plačah, pa sploh ni bilo važno, kdo je na oblasti in kdo ni. Vsi so svoje dohodke pred kakršnimikoli zakonskimi omejitvami ali pravili branili kot en mož, čeprav jih je poslanec Pavlica ob podpori nekaj somišljenikov pozval, naj v težkih socialnih razmerah z drugimi delijo usodo tudi poslanci. Boža Gloda naj ■ bi prispeval k prizadevanjem za izhod iz gospodarske stagnacije in nasprotoval rastoči brezposelnosti. Vlada in delodajalci so se v bistvenih zadevah sporazumeli in skupaj nastopili proti zahtevam sindikatov. To je pripeljalo do prekinitve pogajanj o socialnem paktu. Gonzalesova vlada, ki je že v novembru leta 1993 zagrozila sindikatom, je sprejela ukrepe, ki delodajalcem olajšujejo odpuščanje zaposlenih. Sindikati so to ocenili kot neposreden napad na osnovne delavske pravice in socialno varnost. Osem milijonov španskih delavcev, ki so sodelovali v splošni stavki, je odločno postavilo nekaj zahtev: prvič, umik zadnjih vladnih protide-lavskih ukrepov, drugič, takojšnja obnova pogajanj za sklenitev socialnega pakta, tretjič, enakopravno obravnavanje delavskih sindikatov. Vse kaže, da Gonzalesova vlada teh zahtev ne bo mogla ignorirati in da se bo morala resno pogajati s sindikati kot enakopravnimi partnerji. Ta nedavna španska izkušnja je lahko koristna tudi za naše sedanje domače razmere. Drnovškova vlada se moti, če misli, da je dogovor z gospodarsko zbornico zadosten za oblikovanje socialnega pakta. Brez dogovora s sindikati tega preprosto ni. Ravnanje predsednika vlade Janeza Drnovška je protislovno. Na eni strani izjavlja, da se je pripravljen pogovarjati s predstavniki sindikatov, na drugi strani pa v pogajanjih o socialnem paktu sploh ne kaže pripravljenosti za enakopravno obravnavanje zahtev sindikatov. Grožnje z ultimatom gotovo ne prispevajo k socialnemu miru. Prav tako tudi ne napo- vedi o intervencijskih ukrepih. Mnenja monetaristov vsekakor ne gre podcenjevati, toda gospodarske politike vlade si je mogoče graditi zgolj na klasičnem monetari-stičnem konceptu. Vlada bi morala veliko bolj upoštevati mnenja tistih ekonomistov, ki se zavzemajo za gospodarski razvoj. Razveseljivo je, da je inflacija pri nas razmeroma nizka (čeprav je v primerjavi z razvitimi državami še vedno visoka). Manj razveseljivo je dejstvo, da naš tolar mednarodno še vedno ni konvertibilen. Zelo zaskrbljujoča pa je naša ekonomska stagnacija, ki se kaže prav v tem, da ni nobene gospodarske rasti. Samo naivneži lahko nasedajo propagandističnim konstruktom, da povečanje plač zaposlenih pomeni avtomatično povečanje števila brezposelnih. Plače zaposlenih gotovo niso razlog ekonomske stagnacije. Pravi razlogi so v slabi organizaciji dela, razmeroma nizki produktivnosti in premajhni konkurenčni sposobnosti naših izdelkov na mednarodnem trgu. Za preseganje teh in drugih vzrokov naše sedanje ekonomske stagnacije pa je bistvenega pomena prav socialna stabilnost. Zagotoviti jo je mogoče samo z aktivno enakopravno udeležbo sindikatov. Prav vlada, ki prisega na gospodarski razvoj, bi bila dolžna storiti vse za dosego sporazuma s sindikati. Namesto sedanjega vzvišenega odnosa do sindikatov in »edino zveličavnega poučevanja«, kaj je in kaj ni v interesu gospodarstva, bi se vlada Janeza Drnovška morala usmeriti v oblikovanje skupne platforme razvoja, za katero se bodo vsi udeleženci tudi aktivno zavzemali. 3. februarja 1994 B If? Ne pristajamo na zniževanje plač In »diskont« Pogajanja o tarifni prilogi splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo za leto 1994 so obremenjena z rastjo povprečnih plač. Podatki o višini povprečne plače skrivajo rast plač v posameznih dejavnostih in okoljih. Po zadnjih znanih podatkih je delež zaposlenih s plačami nad povprečjem 42-odstoten, pod povprečjem pa 58-odstoten. Rast plač pri teh 42 odstotkih je mnogo hitrejša in je največ pripomogla k rasti povprečnih plač, čeprav je pri marsikom dejanska plača celo padla. Podpovprečne plače imajo v glavnem zaposleni s plačami po kolektivni pogodbi. Za rast povprečnih plač torej niso krive plače po kolektivnih pogodbah. Zato problema rasti plač ni mogoče odpraviti z zniževanjem izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah. Penalizacija plač nad SKP za gospodarstvo je zasnovana tako, da blokira le sistem plač po kolektivnih pogodbah. Plače v drugih sistemih (za nekatere v državni upravi, poslance, direktorje) določa zgornjo mejo 600.000 tolarjev bruto. Vlada je zajamčeno plačo določila v višini 26.500 tolarjev bruto. S tem je sama določila možen plačni razpon 1 : 22,5. Vsi tisti, ki torej še niso dosegli zgornje meje 600.000 tolarjev bruto, bodo lahko plače še povečevali brez strahu, da bi jih doletela penalizacija. Omenjene bodo le plače po kolektivnih pogodbah. Te so bližje penalizaciji kot tiste zgoraj. Drugi problem nove tarifne priloge je možnost do 20-odstotnega znižanja^ izhodiščnih plač ali takoimenovani »diskont«. Sindikati se že lep čas borimo, da bi to določilo črtali, ker se zlorablja. oz. uporablja avtomatično. V nekaterih pogodbah dejavnosti (ki pa so skoraj v celoti odpovedane) sicer piše, pod katerimi pogoji in na kakšen način je možno uporabiti »diskont« izhodiščnih plač. Toda pogojev za uvedbo »diskonta« ni možno kontrolirati. »Diskont« pri izhodiščnih plačah pa so delodajalci uporabili tudi za: - plače po individualnih pogodbah, - izplačilo v bonih (izognitev dajatvam), - kreditiranje (likvidnost). Nekatera podjetja, ki so celo leto uporabljala »diskont«, so na koncu leta izkazala dobiček. Zato sindikati ne moremo več pristajati na nikakršen »diskont«. Tam kjer delodajalec ugotovi, da uvedba »diskonta« lahko pomeni rešitev za podjetje, naj to delavcem dokaže. Če bo uspel, bo z delavci lahko sklenil tudi dogovor, četudi možnost »diskonta« ne bo zapisana v kolektivni pogodbi. Tak dogovor bo veliko resnejši in učinkovitejši kot določilo, ki daje »bianco možnost« zniževanja izhodiščnih plač. Zgodbe o tem, ali višje plače ali več delovnih mest (če ne znižamo plač, bomo odpuščali, ali če ne znižamo plač - nekateri bi to naredili kar za dve leti - bomo šli v stečaj), so stalna grožnja delavcem in način, da ti pristajajo na zniževanje. Razlogi za stečaj ne nastanejo čez noč, presežni delavci prav tako ne, kar pa zadeva več delovnih mest, pa je stvar taka: toliko jih bo, kolikor bo v interesu kapitala, in nič več. Če smo prešli na tržni, kapitalistični sistem gospodarjenja, je to pač treba vedeti. V sindikatih smo odločni in enotni. Nova tarifna priloga ne more več vsebovati določila o »diskontu«. V času, ko nekaterim plače (glede na razmere že tako visoke) še rastejo, drugim pa na podlagi eskalacijske klavzule ni bilo možno popraviti niti izhodiščne plače, ne moremo pristajati, na še nižje izhodiščne plače. To ni nikakršna grožnja sindikatov. To je golo dejstvo, pri katerem ne bomo popustili. Marjan Fercec SEDEM DNI V SINDIKATU Direktorji podjetij ajdovske občine in člani vodstva Svobodnih sindikatov Vipavske doline so se 28. januarja pogovarjali z ministrom za gospodarstvo Maksom Tajnikarjem. Direktorji so od ministra zahtevali nekaj popravkov gospodarske politike. Gostje iz vod- V v RAST PUC (ZE) TEMELJI NA VEČJI PRODUKTIVNOSTI stva Svobodnih sindikatov Slovenije Rajko Lesjak, Brane Mišič in Miro Podbevšek pa so ga opozorili zlasti na nujnost uveljavitve sistema kolektivnih pogodb kot podlage socialnega premirja. Minister je optimistično ugotovil, da so negativna gospodarska gibanja prenehala in da se v Sloveniji začenja obdobje gospodarske rasti. stvu, ki je na neki način kompenzirala rast plač. Gospodarstvo je povečalo tudi konkurenčno sposobnost. Sanacija bank je draga, vendar uspešna. Glavni problem je premajhen kapital, ki onemogoča financiranje večjih investicij. Iz več kot dveurnega pogovora povzemamo le oceno in ugotovitve Maksa Tajnikarja, ki zadevajo položaj delavcev in delovno področje sindikatov. Maks Tajnikar je med drugim povedal: Tudi lastninjenje že daje rezultate. Zasebni sektor zaposluje že skoraj četrtino delovne sile. Lastninjenje pa bo letos in v prihodnjem letu povzročilo še nova odpuščanja presežnih delavcev. Bruto družbeni proizvod se je v letu 1993 povečal za odstotke. Pozitivni so tudi drugi rezultati, še posebej zunanjetrgovinska menjava. Problema pa sta dva: rast nezaposlenosti in rast plač. Zaradi odpuščanja je izjemno porasla produktivnost v gospodar- Koržetov sklad je v gospodarstvo vložil 250 milijonov DEM in številna podjetja pravzaprav saniral. O podjetjih, ki so že rešena, pa se nič ne piše. V veliki krizi pa je še 13 podjetij, ki so last Sklada. Tem podjetjem manjkajo sposobni menedžerji in problemi presegajo zmožnosti Sklada. Kar 14 podjetij pa so »zafu- rali« nesposobni direktorji. Metalna je šolski primer nesposobnosti direktorjev. Zdrah v Metalni pa niso delali delavci, ampak inženirji, navajeni lagodnega dela. Celo direktorji Slovenskih železarn ne znajo narediti dobrih poslovnih načrtov. Vodstvo Slovenskih železarn je za prvo polletje lanskega leta prikazalo veliko izgubo. Ko smo jim povedali, da nimamo denarja za pokrivanje, so zakričali, da številke niso prave. Nekateri direktorji, zlasti v podjetjih v lasti države, se obnašajo podobno kot sindikalisti. Zato sem kot minister moral predlagati tudi nekatere kadrovske zamenjave. Izvedenec ministrstva je februarja lani ugotovil, da mora Riko po najkrajši poti v stečaj. Kljub temu se do oktobra ni nič zgodilo. Delavci Rika imajo zato toliko terjatev do bivše firmei da presegajo vrednost premo4 ženja, in jih nikoli ne bodt' mogli vnovčiti. Velike izgubaše je možn« j reševati le načrtno. Za uspel1; je potreben tudi socialni mit, Ta ni možen v podjetjih, v ka', terih se direktorji sploh no' ‘ čejo pogovarjati s sindikati 1 Tudi zato bi bilo dobro imet1 socialni pakt na državni i ravni. Sindikati pa bi poleg zaposlitev in plače morali skr beti še za kaj. Sindikati nisi' : lastnik in se ne smejo vtikat v prodajo državnih in Sklade' . vih podjetij. i Izgradnja cest in oborože-11 vanje nista velika spodbuda! za rast gospodarstva. Dogaja' 1 nje pred sprejemom prort' 1 čuna pomeni veliko kričanje < ki ga lahko razumemo, le & 1 imamo smisel za humor. V dr 1 žavnem zboru so predstavnik 1 ljudstva in zato ni nevarnosti'! J da bi sprejeli napačne odloči'] < tve. Premalo denarja bo mo' * goče dobilo le ministrstvo ( delo, kjer je zdaj velik nered ' Tudi socialni standardi S<> verjetno previsoki. Če je soci' I ale preveč, ni novih delovni)’ 1 mest. Bogdan Godnič, Maks Tajnikar, Dušan Črnigoj, Nedeljko Gregorič in Miro Podbevšek med pogovorom na gradu Zemono. Gospodarstvo lahko leto‘ ( računa na nekaj denarja oi države. Državni sklad za invc . sticije v gospodarstvu bo raZ' j polagal z milijardo tolarjev p”' osemodstotni obrestni meri. j Leto 1993 je dokazalo, d* proračuna ni težko polnit’ , Nekateri novi davki, na pri' ] mer na alkoholne pijače, bod« ; mogoče celo odveč. Rast plt^ ; pa se zrcali v proračun”' • Vlada nima mehanizmo'15 s katerimi bi med letom ura”' l navala višino davkov, ki P j meljijo na obdavčitvi del” ; Tako kot sindikalisti tudi t nisem prepričan, da so pla# j delavcev previsoke. j Vlada nima kompetentne^ partnerja v Gospodarski zbor -niči. Ta podjetij pred vlado ne zastopa. Zato prihaja do odi”': I čitev, ki so tudi v škodo g”' spodarstva. p. X STAVKE PRED STEČAJI SO VPRAŠUIVE Gospodarske in socialne razmere na celjskem območju se zaostrujejo. To dokazujejo zlasti lanskoletni stečaji in napovedi na začetku letošnjega leta. Najtežji problem je Emo. Stečaj Posode ogroža 800 delovnih mest. V nevarnosti sta še dve družbi, ki neposredno sodelujeta z emajlirci. O vsem tem so na tiskovni konferenci 31. januarja govorili funkcionarji celjske območne organizacije Svobodnih sindikatov: Lado Kaluža, Drago Mravlak in Mirko Gozdnikar. Negativni rezultati Posode so tolikšni, da je stečaj neizogiben. Odločitev bo verjetno sprejeta že 10. februarja ob prvem naroku, ki ga je razpisalo sodišče. Iščejo še primernega stečajnega upravitelja. Zaradi zamude pri plačah za december so delavci prejšnji teden začeli spontano stavkati. Delo so ustavili materialno in socialno najbolj ogroženi. Ker stavka ni bila legitimna, so se sindikati že naslednji dan dogovorili z vodstvom podjetja za kolektivni dopust do 2. februarja, ko naj bi delavci dobili zamujene plače. Če plač ne bo, se bo tega dne začela prava stavka, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Posamezni delavci so že zahtevali revizijo poslovanja Posode. Pravijo, da so delali vse dni in da so skladišča prazna. Ker denarja ni, mislijo, da ga je nekdo ukradel. Velika izguba je vprašljiva tudi zato, ker je ministrstvo za delo več mesecev dajalo 70-odstotne plače delavcem, premeščenim v inkubacijski center. V reševanje Ema se je vključil Tecom (bivši Razvojni center). Njegovi strokovnjaki so ugotovili, da je proizvodnja posode lahko smotrna ob naj- drugi strokovnjaki. Na tej več 500 zaposlenih. Za zagon podlagi se bo moral lastnik, to proizvodnje pa bi potrebovali je Koržetov sklad, odločiti 315 milijonov tolarjev obrat- o ukinitvi oz. ohranitvi proiz- nih sredstev. O Tecomovem vodnje posode. Po izkušnjah projektu se morajo izreči še iz drugih tovarn pa sindikali- sti opozarjajo, da daljše prekinitve proizvodnje zmanjšujejo možnosti za njeno obnovitev. Zato mislijo, da bo najboljše, če se bo Sklad odločil že pred uvedbo stečaja. Pravniki in funkcionarji Svobodnih sindikatov celjskega območja so lansko leto zastopali 1600 delavcev v desetih stečajnih postopkih. Za- Bomo namesto emajlirane posode iz Ema kupovali le še uvoženo? nje so uveljavljali neizplačane plače, odpravnine, jubilejne nagrade in različne regrese. Še vedno se trudijo tudi za izplačilo odpravnin prvih presežnih delavcev Ema, za katere je sodišče izdalo že pravnomočno odločbo. Zaradi pomanjkanja sodne prakse pa nekateri postopki na sodiščih trajajo tudi več kot dve leti. Upravni odbor Ingrada se je konec januarja letos odločil za prisilno poravnavo in finančno reorganizacijo po novem zakonu. Program izvajajo s pomočjo strokovnjakov ITEO iz Ljubljane. Ingrad je v zadnjih letih izjemno zmanjševal število zaposlenih, deloma tudi na račun delovnih dovoljenj za tujce. Po novem programu bo v Ingradu le še 660 delovnih mest, 100 delavcev bodo premestili v invalidsko podjetje, 200 pa jih bo moralo na Zavod za zaposlovanje. Ingrad še naprej zavlačuje izvedbo pravnomočne odločbe za enomesečno plačo iz jeseni 1992, na katero je vodstvo hotelo kar pozabiti. Celjski sindikalisti se srečujejo tudi z novimi lastniki. Bivši delavci Železarne Štore ustanavljajo nove firme in ponujajo delo bivšim sodelavcem. Zdi se, da hočejo nekdanje sodelavce brezobzirno izkoriščati. Lado Kaluža meni, da bo potreben temeljit pogo- vor z novimi delodajalci, $ upa, da bo po njem drugače- Kaluža, Gozdnikar in Mr” vlak delavcem svetuje)1 stavko le, če so rešene možn”' sti za uspeh. Menijo, da stavk pred stečajem niso produk tivne in tudi zato so delavce’’’ Posode svetovali komprom’5' Stavke pa so smiselne takrk' ko delavci na ta način prepN' čujejo poglabljanje probl®’ mov. Veliko stavko v Emu mogoče želel direktor Bastl, potem ko je ugotovil, ne more izpolniti veliko ljub in da je najbolje, ^ odide. Sedanji menedžerji ne sp°' štujejo ne zakonov in ne k°' lektivnih pogodb. Delavci ”, dobivajo nobenih porod’ o gospodarjenju in so pop^ noma odvisni od svojih direk torjev. Če bi vsaj sindikati bivali podatke, bi lahko org”' nizirali delavske pritiske \ preprečevali potapljanje P° djetij. Nerazumljivo je, da v tak^ nem položaju vlada in zb°{. niča silita sindikate k pod?’5! socialnega premirja. Če re. hočejo pakt, naj pred ustvarijo možnosti za odg” vorno delo sindikatov, ki bf^ nijo delavce - edine žrtve p”e hoda v novo družbeno ure” tev. Franček <4 KAKO OMILITI POSLEDICE VRAČANJA PREMOŽENJA Polemika o posledicah vračanja podržavljenega premoženja je izjemno živa. Združenje lastnikov razlaščenega Premoženja in predstavniki nekaterih parlamentarnih strank nenehno opozarjajo, da občinski organi zavlačujejo 1 odločbami v korist upravičencev, ki imajo velikanske težave že z zbiranjem papirjev. Zavezanci, ti morajo po zakonu ka, Vračati premoženje praviloma v naravi, pa zaskrbljeno ugotavljajo nevarnost odpuščanja več deset tisoč delavcev no' 2aradi zapiranja obratov poslovalnic in ukinitve podjetij. Ogrožena podjetja so ustanovila poseben konzorcij, kate-;ati remu predseduje Jože Šketa. Vprašali smo ga za oceno stanja in možnosti kompromisa, ki bi ustrezal tako sedanjim neti Upravljalcem družbenega premoženja kot upravičencem do premoženja, odvzetega po socialistični revoluciji. Šketa ivdi tnisli, da je velike probleme možno zgladiti in ohraniti večino delovnih mest. ?Z«| >žn« •pel skr - Zakaj ste ustanovili kon-iis« *orcij? kat' Šketa: »Prek njega bomo ido', javnost organizirano opozarjali na škodljive posledice iz-)že' Vajanja denacionalizacijskega ud* 2akona. Skušali bomo vplivati ajs' Ha njegovo spremembo in tudi )ra' ba izvedbene predpise. Za zanje CGtek smo predlagali spre-> če fiembo metodologije, po kadi- Veri se obračunavajo vlaganja lik denacionalizacijskih zavezan-)Sti:j cev v objekte - predmete vra-DČi'| Ganja. Po sedaj veljavni meno- Vodi, ki se uporablja tudi za i i* Ocenjevanje vrednosti stano-red Vanj, zavezanci praktično ne s« Oiorejo dokazati svojih vla-jci" Sanj. Vladi predlagamo tudi nit1 sprejetje odloka o višini na-jernnin, zlasti najvišjih mož-, oih zneskov v posameznih Coljih.« - V javnosti nastaja vtis, da -j skušate preprečiti vračanje . Premoženja v naravi brez pra-'. ^ vih podatkov in ocen o možnih 1 i, P°|ledicah. J ta: »Za začetek smo Uporabili že večkrat objav-KV, !iene podatke Splošnega zdru-°, j Zcnja za trgovino in območne 5 ^ zbornice za Ljubljano. V kon- Zorciju zbiramo podatke s po-sebno anketo. Po vseh podat-aif. j bodo posledice izvajanja u Zakona grozljive, saj bo delo . J izgubilo več kot deset tisoč delavcev podjetij, ki zdaj do-aC »osno poslujejo. Do takšnih egj Posledic bo prišlo zato, ker ----------------------------------- i ne 110' g°' J daje zakon prednost vračanju premoženja v naravi. To se pozna pri pogovorih z upravičenci, ki vedo, da država ne jamči za obveznosti odškodninskega sklada.« - Nam lahko poveste podatke o najbolj prizadetih podjetjih? Šketa: »Na našo anketo je odgovorilo 124 podjetij, od katerih jih 16 opozarja na verjetnost fizične ukinitve. Podatki še niso dokončni, vendar podjetja, ki so poslala odgovore, ugotavljajo skoraj 3.600 presežnih delavcev. Med njimi so, na primer, Konfekcija Triglav iz Kranja, Vektor iz Ljubljane, Tolo iz Šenčurja, Splošno obrtno podjetje Ljubljana Bežigrad, Tekstil An-gora iz Ljubljane, Hotela Jelovica in Toplice na Bledu, To-kos iz Tržiča, Agrarija iz Bre-žič, Slovenijavino Ljubljana in Gostinsko podjetje Ljubljana Vič. V Centromerkurju, kjer sem zaposlen, bo od 196 zaposlenih, ostalo le še 30 delavcev.« - Nasprotna stran je prepričana, da v številkah pretiravata in da posledice ne bodo tako hude. Kako boste dokazali svoje trditve? Šketa: »Dokazali bomo, da vračanje podržavljenega premoženja načenja oz. ogroža funkcionalno celovitost zdravih podjetij. Dokazali bomo, da bo družba oškodovana za- radi ukinjanja in zmanjševanja dejavnosti in še zlasti zaradi socialnih posledic. Država bo morala poskrbeti za presežne delavce. Naš konzorcij se ukvarja le z industrijo, trgovino in gostinstvom in ne kmetijstvom in živilsko industrijo. Podjetja iz teh dveh de- javnosti so prizadeta zaradi zakona o zadrugah.« - Kako so ta problem rešili v drugih deželah? Šketa: »Po naših informacijah je le Slovenija sprejela radikalen zakon o vračanju podržavljenega premoženja. Samo Madžarska je šla neko- liko po naši poti, vendar ne dovoljuje vračanja zemljišč, ki posegajo v zaokrožena posestva. Na Madžarskem lahko upravičenci v teh primerih dobijo le nadomestna zemljišča in naši sosedje tako ohranjajo kmetijske zadruge. Vse druge dežele priznavajo upravičencem le pravico do odškodnine in do lastniških delnic.« Pritožujete se tudi nad previsokimi najemninami. Koliko dejansko zahtevajo novi lastniki? Šketa: »Po podatkih splošnega združenja trgovine so najemnine dozdaj znašale od 2 do 25 mark za kvadratni meter. Denacionalizacijski upravičenci zahtevajo od 2 do 90 mark. Večina zahtev je med 20 in 40 markami. Novi lastniki ne upoštevajo, da imajo najemniki še do 20 mark vzdrževalnih stroškov. Akumulacija trgovskih podjetij ne prenese tolikšnih najemnin. Tudi šte- Jože Šketa, predsednik upravnega odbora Konzorcija zavezancev vračanja premoženja BODO DELAVCI ZAHTEVALI STEČAJ MARLESA? vilni zasebniki so že vrnili najete lokale, ker niso zmogli previsokih stroškov.« - Ali lahko denacionalizacijski upravičenci samostojno odločajo o višini najemnine? Šketa: »Najemnina je predmet dogovora oz. pogodbe. Če se lastnik in najemnik ne spo- razumeta, bo moralo o tem odločiti sodišče. Partnerjem in sodiščem pa bo veliko lažje, če bo vlada sprejela že omenjeni odlok o najvišjih najemninah.« - Zdi se nam, da verjamete v možnost kompromisne rešitve. Šketa: »Ugotavljam, da imajo nekateri naši sogovorniki precej razumevanja za naše težave, zlasti za posledice na socialnem področju. Pogovarjali smo se z Demokratsko stranko, Nacionalno stranko, ZESS in Združeno listo socialnih demokratov. Sogovorniki so dejali, da nas bodo podprli, če bomo vlado prepričali o nujnosti spremembe denacionalizacijskega zakona. Pomoč nam obljubljajo tudi predstavniki delojemalcev in delodajalcev v državnem svetu. Na j večja uganka je Liberalno demokratska stranka, ki se še ni odzvala na naša pisma in telefonske klice. Tudi druge stranke še molčijo. Čakamo tudi na odgovor vlade, državnega zbora in treh za nas pristojnih in odgovornih ministrstev.« - Kaj boste ukrenili, če po tej poti ne boste uspeli? Šketa: »Najprej bomo javno objavili prav vse podatke. Računamo, da bomo s tem odstranili ovire in pomisleke pri glavnih nasprotnikih. Če ne bo šlo, bomo uporabili različne oblike javnih pritiskov. V skrajnem primeru bomo zbirali tudi 5.000 podpisov, potrebnih za državljansko zakonodajno pobudo. Ker se svet za človekove pravice ne želi ukvarjati z našimi problemi, bomo pisali tudi evropskemu direktoriju. Slišali smo, da je oblast dovzetna za mednarodna opozorila.« - Ali osebno verjamete v možnost rešitve, ki ne bo povzročala novih krivic? Šketa: »Po ponedeljkovem pogovoru na TV omizju sem optimist. Tudi predstavniki združenja lastnikov razlaščenega premoženja začenjajo razmišljati o spremembi denacionalizacijskega zakona. Če bi država dajala jamstvo za listine odškodninskega in razvojnega sklada, bi verjetno pristali na naše predloge. O vsem tem pa se bomo seveda morali čimprej uskladiti tako z razlaščenci, ko s parlamentarnimi strankami.« Franček Kavčič Prostorih krajevne skupnosti v Središču ob Dravi se je konec minulega tedna zbralo okoli 30 rvsih delavcev Marlesovega obrata Notranja oprema, ki že poldrugo leto ne obratuje. Bivši 16 .avci terjajo, naj jim Marles Notranja oprema poplača skupno nekaj več kot 10 milijonov rjatev, ki jim jih tovarna že več kot leto in pol dolguje za neizplačane zajamčene plače, regres in ar«ge prejemke. v ^slavcem, ki so se naveli-CaH čakati na že zaslužen de-j131’ sta poskušala težave No-efli branje opreme pojasniti v.d. JS ^rektorja Bruno Jerman in Marles iz Rupreht. •a^ ^irektor holdinga re' Maribora Uroš ^june besede pa čakanja na-jjS ' bičanim delavcem niso segle d» ------------------------------- >b' d* niti do ušes, kaj šele do srca. Marles bi lahko delavcem izplačal terjatve, če bi mu uspelo obrat Notranja oprema prodati. Kupca za to konzervirano lesno tovarno pa doslej še ni bilo, čeprav so pogovori tekli z osemnajstimi možnimi kupci, med katerimi je bilo tudi več tujcev, zlasti iz Nemčije in Italije. Marles je obrat v Središču ob Dravi doslej prodajal za 650 000 mark. Ker za ta denar kupca niso našli, so sedaj ceno spustili na 350 000 mark, ki jo bo možno poravnati v obrokih. 2 1 PREJELI kjava Sl^ka zveza ZLSD podpira at/cate negospodarstva Slove-Sop- ? njihovih prizadevanjih za ba .ni ntir s kolektivnimi pogod-?}1 in enotno ceno dela. tuj e avsho zveza ZLSD naspro-Je administrativnem poseganju PotjPxj NAROČILNICA Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo. izvod(ov) knjige CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO. Naročeno mi/nam pošljite na naslov:......... Ulica, poštna št., kraj:.... Ime in priimek podpisnika: . Naročeno dne:............... 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. kupcu mi pošljite po povzetju Podpis naročnika 3. februarja 1994 PRAVIČNIKI PA TAKI Ko je Albert Vodovnik, predsednik SKEI, prejšnji teden dokazoval nepripravljenost partnerjev na resna in poštena pogajanja, je imel kajpak več kot dovolj argumentov za oblastno aroganco in ultimativne grožnje. Žal se je v krog oblasti, ki sindikate ignorira, zavrtelo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Ne bom se spustil v zapleteno pravniško izrazoslovje, čeprav gre resnično za »kompleksen problem«. V bistvu je namreč zgodba vendarle enostavna — delavci in sindikati so bili (kot že ničkolikokrat) nesramno izigrani pri zloglasnih »minus 20 odstotkih od kolektivne pogodbe«! Res so sindikati na teh »-20« pristali, toda pod točno določe- nimi pogoji, če je podjetje v izgubi oziroma če se delavcem za to razliko od neto osnovne plače izroči listino, ki bi jo lahko uveljavljali pri lastninjenju. Namesto pogodbeno določene izjeme je 20-odstotna razlika postala pravilo in tudi pri lastninjenju so bili delavci, blago rečeno, ogoljufani. Tolikokrat in v tolikšni meri, da je le SKEI ocenil, kako sodiščem združenega dela preti približno 50.000 predlogov za sodno varstvo! Morda je vlada tudi pod to grožnjo takrat pokleknila in skupaj s sindikati oblikovala predlog zakonskega Člena - in jih s tem zavedla ter ponovno ogoljufala. • Sindikati pa na ustavno sodišče. Lani! Oktobra! Ustavno sodišče se je potrudilo kot hudič in sindikatom odgovorilo že čez mesec dni - z zahtevo, naj dokažejo svojo upravičenost, ali so sploh pooblaščeni dajati vloge za ustavni spor?! • Sindikati so ustavnemu sodišču kajpak ustregli in dokazali, da so še kako upravičeni. • Spet so dobili odgovor, ki je bil pravzaprav navedek pisma vlade. Naj zapišem, da je pismo vlade odklonilno? • To je bilo tik pred koncem lanskega leta. Sindikati spet veselo na delo, nova dopolnila, dokazi, ustavne dopolnitve... • In potem molk, vse do danes. Ah ja, če bi v ZSSS zaprosili, recimo šefa ljubljanske vlade Marjana Vidmarja, naj se podpiše pod njihovo zahtevo, bi morda celo kaj dosegli. Vrag ga vedi?! Ciril Brajer SLOVENJEBISTRIČANE PESTIJO NIZKE PLAČE IN BREZPOSELNOST Zaposleni v Slovenski Bistrici imajo med vsemi zaposlenimi v podravski regiji daleč najnižje plače, saj je bila lani oktobra povprečna neto plača delavcev v Slovenski Bistrici samo 40.486 tolarjev oziroma 3000 tolarjev manj kakor v Mariboru in 14000 tolarjev manj kakor v Ljubljani. Prav tako se je v zadnjem času v tej občini močno povečalo število brezposelnih, ki jih je že okoli 3000. O tem, kakšni problemi tarejo delavce v Slovenski Bistrici in kako jim pomagajo Svobodni sindikati, smo se pogovarjali z Dušanom Detičkom, sekretarjem krajevnega sveta območne organizacije ZSSS za Podravje. V podravski regiji je večja brezposelnost kot v Slovenski Bistrici samo še v občini Lenart. Zakaj se je brezposelnost v Slovenski Bistrici tako povečala? Brezposelnost v Slovenski Bistrici je že presegla 22 odstotkov. V naši občini, ki ima 33000 prebivalcev, je zaposlenih okoli 7.500 delavcev, veliko Slovenj ebistričanov pa dela tudi v okoliških občinah, saj je v Slovenski Bistrici okoli 1000 aktivnih prebivalcev. Kljub večletni gospodarski krizi, ki pesti tudi našo občino, se je število brezposelnih v Slovenski Bistrici začelo naglo povečevati šele sredi preteklega leta. Lahko bi rekli, da smo v Slovenski Bistrici dolgo »vzdržali«. V prvi polovici lanskega leta pa so šla v stečaj tri podjetja: Ritoznojčan, Lip Embalaža hrMonter Poljčane, ki so skupaj zaposlovala preko 300 delavcev. Najbolj pa se je število brezposelnih v Slovenski Bistrici povečalo zaradi stečajev v Metalni TIO, v Elektroko-vini in zaradi sanacije kon- cerna TVT, Tovarne avtomobilov in drugih mariborskih gigantov, pa tudi zaradi gospodarskih težav v Ptuju in Slovenskih Konjicah. Marsikje so se verjetno želeli pri sanaciji »rešiti« takoimenova-nih »vozačev«, ker so morda menili, da vozači podjetje preveč stanejo... Ali ste imeli tudi v Slovenski Bistrici programirane stečaje? Ne, saj so šla vsa tri omenjena podjetja v normalen stečaj po tedanji zakonodaji, res pa je, da še noben stečajni postopek ni končan... Vendar pa v zdravih jedrih treh podjetij v stečaju ponovno dela koli 100 delavcev. Kako pa premagujejo gospodarske težave podjetja, ki so prenesla svojo lastnino na Sklad Republike Slovenije za razvoj? V Slovenski Bistrici upravlja republiški razvojni sklad tri firme. To so Impol, Iskra Makole in Glin Nazarje - obrat Zgornja Polskava. Sindikati v omenjenih podjetjih ocenjujejo, da republi- CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO »Ali je lokalna samouprava urejanje vsega tistega, za kar država noče prevzeti odgovornosti, ker ne prinaša ne oblasti in ne dobička?« To je eno izmed vprašanj v knjigi dr. Cirila Ribičiča CENTRALIZEM ZOPER SLOVENIJO, ki je izšla pri CZP Enotnost. ški razvojni sklad pri sanaciji podjetij ni opravil svoje vloge. V vseh skladovih podjetjih delavci še zdaleč nimajo plač po Dušan Detiček, sekretar SS v Slovenski Bistrici kolektivni pogodbi, poleg tega pa vsa od omenjenih podjetij tudi še nimajo začrtane perspektive razvoja. Tudi proces lastninjenja skladovih podjetij še ni dorečen, čeprav so v Impolu že poskušali odprodati posamezne družbe, a se je sindikat temu uprl. Kakor kaže, bo sedaj celoten Impol, ki so ga menda že ponujali v odkup avstrijskim in francoskim partnerjem, odkupljen z delavsko-menedžer-skim odkupom. Impol je ocenjen na približno 60 milijonov mark. Če bo pri njegovi privatizaciji lahko sodelovalo 1900 delavcev s certifikati in potrdili o premalo izplačanih osebnih dohodkih, ta vsota za Impo-love delavce in menedžerje ne bi smela biti nedosegljiva. Im- pol, ki je daleč največje slovenjebistriško podjetje, torej ima perspektivo, skupaj z njim pa tudi vsa občina in njeno gospodarstvo. V Slovenski Bistrici pa je tudi nekaj podjetij, ki uspešno poslujejo in postajajo »vlečni konji« tukajšnjega gospodarstva. Katera podjetja veljajo v očeh sindikalnih zaupnikov za poslovno uspešna in do delavcev korektna? REKTOR NA ČELU IMPOLA V Slovenski Bistrici je kar nekaj uspešnih podjetij. Vseh ni mogoče našteti, zato naj omenim samo nekatere: Tovarna olja Gea, Lesnina Emmi, Steklo, Granit, Progra-matorji, Opekarna Pragersko in še nekatera. V teh podjetjih, ki večinoma iz leta v leto več izvažajo, je preko tisoč zaposlenih. Prejemajo stoodstotne plače po kolektivni pogodbi ali celo več. Tukaj pa je še več zasebnih podjetij, ki uspešno delajo. Med njimi so tudi Polo modeli, Autofinal, Finalko in še nekatera, ki dajejo kruh nekaj sto delavcem. Kar tri četrtine zaposlenih v Slovenski Bistrici pa prejema manjše plače s kolektivno pogodbo dogovorjenih. Imate zato v Slovenski Bistrici veliko socialnih problemov? Kako jih pomagajo reševati Svobodni sindikati? Socialni problemi so veliki, kar občutimo tudi na sindikatih, kamor se veliko brezposelnih in drugih delavcev zateka po pomoč. Od vseh socialnih pomoči, ki jih razdelimo v območni organizaciji ZSSS za Podravje, jih je 10 do 20 odstotkov za Slovensko Bistrico. Mesečno pomagamo okoli 20 delavcem v največjih težavah. Dobro pa sodelujemo tudi s centrom za socialno delo in Rdečim križem. Največ socialnih problemov je v mestnem središču, kjer živi okoli 5000 ljudi, od tega 3000 v blokih. Čemu pa sicer sindikalni zaupniki v Slovenski Bistrici posvečate največjo skrb? Kolikor je v naši moči in pristojnosti, pomagamo reševati probleme presežnim delavcem. Prav tako pomagamo pri ustanavljanju svetov delavcev. Pri tem so najdlje prišli v Impolu. Seveda se zavzemamo tudi za spoštovanje kolektivnih pogodb. Kar precej problemov imamo z denacionalizacijo, saj bi v trgovskih podjetjih Planika in Preskrba izgubilo delo 80 delavcev, če bi ju morali zaradi denacionalizacije začeti zapirati. Zato sta se ti podjetji že vključili v konzorcij oziroma združenje podjetij, ki se čutijo zaradi denacionalizacije oškodovana. PRIROČNIKI ZA SINDIKALNI | ZAUPNIKE, SIROM SLUŽBI; PODJETIJ IN POSAMEZNIKE' I ci D • SPLOŠNA KOLEKTIVNA POGODBA ZA GOSPODARSTVO s komentarjem Komentirata Gregor Miklič in Brane Mišič. Cena 950,00 SIT • več avtorjev: MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Delovno razmerje - Prenehanje potreb po delavcih - Posebno varstvo žensk, matei delavcev z družinskimi obveznostmi, mladine, invalidov in starejših delavcev - varstvi pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarov? nja, za primer brezposelnosti, zdravstveno, socialno varstvo - Seznam služb pravni pomoči. Cena 350,00 SIT • Mira Becele STANOVANJSKA RAZMERJA PO NOVEM Priročnik za lastnike stanovanj in za tiste, ki bi to radi postali... Stanovanjski zakof s komentarjem in primeri praktične uporabe njegovih določil. Cena 520,00 SIT • Bogdan Kavčič v DELAVCI IN UPRAVLJANJE J Participacija - vzroki, cilji, vsebina in moč, organizacijske oblike, prednost in kritiki ( evropski modeli participacije in kaj prinaša novi »Zakon o sodelovanju delavcev pf s upravljanju podjetij«. Cena 460,00 SIT ^ • Gregor Miklič i NOVA DELOVNA ZAKONODAJA k Prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zaposlovanju in zavarov? nju za primer brezposelnosti s komentarjem. Cena 670,00 SIT • Stane Uhan PLAČNI SISTEM V REPUBLIKI SLOVENIJI ' Statistični podatki - Kritična raven - Evropske cene in balkanske plače - Izhodišču osebni dohodki - Kaj ve in misli vlada - Načrtovanje najnižje osnovne plače - KonkreV predlogi - Podcenjeno znanje - Najvišje plače. Cena 400,00 SIT • Emil Rojc KARIERA KOT SPREMINJANJE Priročnik za podjetništvo in razvoj kadrov Cena 850,00 SIT • Več avtorjev SOCIALNA DRŽAVA Zbornik razprav za VARNOST, SVOBODO, SOLIDARNOST IN PRAVIČNOST Cena 600,00 SIT • Aleksej Cvetko ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PO NOVEM Novi zakon o zdravstvenem zavarovanju - Razlage vseh sprememb in vseh obli* prostovoljnega zavarovanja občanov. Cena 580,00 SIT • ZAKON 0 LASTNINSKEM PREOBLIKOVANJU PODJETIJ IN SINDIKATI Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij - Uredba o pripravi programa preoblikovi' nja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij - UredU* o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja Razlage: mag. Tone Rop, Gregor Miklič, dipl. oec. Radovan Teslič in dr. Alenk* Žnidaršič-Kranjc. Cena 1.800 SIT • KOLEKTIVNA POGODBA ZA NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI S KOMENTARJEM Kolektivna pogodba s stališči komisije za razlago KP s komentarjem - Priloge: Sklef Izvršnega sveta R Slovenije o določitvi koeficienta za določanje OD - Sklep o določil kalkulativnih osnov za določitev obsega sredstev za plače v zavodih, ki se financirajoIJ proračuna - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Zakon o plačah delavce' v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih - Pripravila: Nevenka Zaviršek in Vinko Kastek* Cena 950 SIT + 5% p. davek —------ >€ NAROČILNICA ZA KNJIGE - PRIROČNIKE Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročamo ..... izv. • Sploš. kol. pog......... izv. • Plačni sistem ..... izv. • Moje pravice na ........ izv. • Kariera kot... ..... izv. • Stanov, razmerja ....... izv. • Socialna država... ..... izv. • Delavci in uprav........ izv. • Zdrav. zav... ..... izv. • Nova del. zakon....... izv. • Kol. pog. za negosp« ..... izv. • Zakon o last. Od 1. 2.1992 se za knjige zaračunava 5-odstotni prometni davek. Naročeno mi pošljite na naš naslov:............................ V skupščinskem vodstvu in v občinski vladi v Slovenski Bistrici menijo, da bi bilo bolje, če bi bila na čelu upravnih odborov Impola iz Slovenske Bistrice in Taluma iz Kidričevega različna človeka, ki bi si vsak v svojem podjetju prizadevala reševati težave in pomagala iskati razvojno perspektivo. Sedaj je predsednik obeh upravnih odborov - v Impolu in v Talumu - Ivan Gerjovič, direktor Uniala, Slovenjebistričani so s svojimi pogledi in predlogi že sezBanili tudi republiški razvojni sklad. Hkrati iščejo strokovnjaka, ki bi bil pripravljen predsedovati upravnemu odboru Impola, če bo sklad njihov predlog sprejel. Kakor kaže, so Slovenjebistričani predsednikovanje upravnemu odboru Impola ponudili dr. Alojzu iviiznianu iz Tehnične fakultete mariborske univerze, do nedavnega rektorju Univerze v Mariboru. Dr. Alojz Križman, ki se ga javnost na Štajerskem spominja tudi po javnih pismih, s katerimi je že pred časom izrazil nestrinjanje z načinom sanacije Metalne in napovedal njen potop, je izjavil, da je pripravljen prevzeti dolžnost predsednika upravnega odbora Impola, če bo sklad predlog Slovenj ebistričanov sprejel in če bo do tega prišlo. Velikokrat je zadnje čase mogoče slišati očitke, da univerzitetni strokovnjaki niso pripravljeni pomagati gospodarstvu in da Maribor nima dovolj kakovostnih kadrov. Očitno pa ni tako. Maribor ima strokovnjake in tudi pomagati so pripravljeni, samo povprašati jih je treba in povabiti k sodelovanju... Še eno vprašanje: Pred kratkim ste postali v.d. direktorja sindikalnega trgovskega podjetja Sin-tro v Podravju. Imate že načrt, kako bo podjetje v prihodnje poslovalo? O tem je prezgodaj govoriti. Dejavnost sindikatov pa bo vsekakor bolj učinkovita in verodostojna, če bo podkrepljena tudi s konkretno poslovno aktivnostjo sindikalnega podjetja Sintro. Zato imam v zvezi s tem kar nekaj načrtpv. Tomaž Kšela Ulica, poštna št. in kraj:................ Ime in priimek podpisnika:................ 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku. 2. Kot ind. kupec bom plačal po povzetju. Dne: Podpis naroi Vse informacije o knjigah - priročnikih objavljamo v časopisu »PfL Časopis DE in knjige lahko naročite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dal1*!,) tinova 4, telefoni (061) 321-255, 1310-033, 313-942, 311-956. Fax. (0e 311-956. KAŽIPOT ! KUPUJMO I SLOVENSKO. [f v v v v v v v v v v v v Na ponedeljkovi tiskovni konferenci ZSSS so predstavili akcijo »KUPUJMO SLOVENSKO«, ki so ji nadeli podnaslov »... da bo slovenski delavec imel delo«. Dušan Smolič je povedal, da so svobodni sindikati pobudnik akcije, pod katero pa se ne nameravajo podpisati: »Ne želimo namreč, da bi bila to 'naša’ akcija, ampak se bomo potrudili za njeno čimvečjo širino. Vanjo bi kazalo vključiti državo, njene in iatej druge inštitucije, organizacije, rova- društva, podjetja, posameznike. avn< Brez širine akcija ne more uspeti, pobudo pa dajemo v prepričanju, da je njen uspeh nujen!« To nujnost je Dušan Semolič akor Podkrepil z nekaj podatki; Indeksi obsega proizvodnje v industriji in rudarstvu so se manjšali od 100 (bazni, leto 1989) na 89,5 (1990), 78,4 (1991) in 68,1 itik*! (1992), zaposlenost v gospodar-v f stvu pa se je gibala podobno: 100 (1989), 95,5 (1990), 85,5 (1991) in 77,8 (1992). Proizvodnja obutve npr. je od teta 1985 (14,6 mio parov) padla v letu 1992 na 9,5 mio parov, vrednostno pa je v lanskem letu uvo- žena obutev že znašala preko 83 mio USD (tretjinski tržni delež). Od leta 1988 je predelava sadja padla s 6286 ton na 2629 ton v letu 1992, proizvodnja nogavic s 37,5 mio parov na 10 mio parov, sobno in kuhinjsko pohištvo z 2 mio kosov na 1 mio kosov, koles smo izdelali 311 tisoč (1988) lani le 190 tisoč... Vse to so spremljali stalni poudarki, da svobodni sindikati niso proti tuji konkurenci, da okoli Slovenije ne želijo nekakšnega kitajskega zidu. Radi bi le, da je konkurenca spodbuda, ne pa da se pod nelojalno zadušimo v poplavi res cenenih, a nekakovostnih tujih izdelkov. Torej ne protekcionizem, le zavest, da tudi domača proizvodnja potrebuje spodbudo in določeno mero zaščite. To so končno spoznala in uporabila mnoga gospodarstva, ki jim je zaradi velikosti in moči njihovih držav to bilo precej manj potrebno, kot je zdaj slovenskemu. Prva in kot vzor bi se morala v akcijo kajpak vključiti slovenska država. Ne zgolj s pravo statistiko, kaj se na trgu dogaja, in s svojimi ukrepi - tudi in predvsem s proračunsko porabo!!! Prav proračun se namreč pogosto pojavi kot najmočnejši kupec in vse prepogosto se je ta denar davkoplačevalcev po nepotrebnem odlival na tuje. Brane Mišič je smotrnost akcije podkrepil s tujimi izkušnjami in dodal, da vsaka pametna država ob več kot 7-odstotnem padcu prodaje domačega blaga udari plat zvona. Mi smo ta odstotek že krepko presegli. Nekaj novinarskih pomislekov, češ da je pobuda premalo podprta s podatki, je pomagal razpršiti Vladimir Bizovičar. Povedal je, da vsaj v kovinski panogi ne potrebujejo posebnih statističnih podatkov, saj je odziv iz podjetij že na štartu izredno velik in ugoden. Akcija je torej stekla in lahko le ponovimo - uspela bo, če bo dobila široko podporo. Prvi odmevi kažejo, da so pomisleki odveč. Ciril Brajer Podjetja, ki so na akcijo ZSSS že odgovorila: 1. TOLO Tovarna lahke obutve, Šentjur 2. DROGA PORTOROŽ, Portorož 3. SALONIT, Anhovo 4. VIPI d.o.o, BREZJE 5. IRBIS d.o.o, Ilirska Bistrica 6. PIVOVARNA LAŠKO, Laško 7. MAKRA d.o.o., Ig 8. SLOVIN, LJUBLJANA 9. ELLES d.o.o., Borovnica 10. EMA d.o.o., Celje 11. TOVARNA TAPET VETA d.o.o., Ljubljana Polje 12. MLM PREDELAVA BAKRA d.o.o., Maribor 13. AGEAPOL d.o.o, Volčja Draga 14. PIVOVARNA UNION, Ljubljana 15. VOZILA GORICA, Šempeter pri Gorici 16. M CLUB, Velenje 17. ORODJARNA d.o.o, Trbovlje 18. METALNA MARIBOR, Maribor 19. SATURN p.o., Žlebe 20. AKRIPOL, Trebnje 21. ZVEZA ZADRUG PANONKA z.b.o., Murska Sobota 22. DVNACAST d.o.o, LOŽ 23. ROTO d.o.o., Černelavci 24. LOGO d.o.o, Lendava 25. ROŽCA Trgovsko podjetje, Jesenice 26. RUDNIKI RJAVEGA PREMOGA, TRBOVLJE - VELIKO NOVIH, VENDAR MALO PRESTIŽNIH AVTOMOBILOV V slovenskem kvintetu tržno najuspešnejših avtomobilov v letu 1993 so bila majhna in Obenem najcenejša vozila. Po številu na novo registriranih av-! tomobilov vodi renault 5 (7.373), na drugem mestu je škoda favorit (6.251), na tretjem renault clio (4.875), na četrtem citroen AX sbi* (3.613) in na petem mestu lada samara (3.419). ova- sdt* jnfc' ;klef ijo® ,ce' itelit Res je, da smo lani v Sloveniji ha novo registrirali rekordno število avtomobilov - skoraj 60.000 - obenem pa tudi drži, da so šla 2elo draga vozila presenetljivo Petnajst najbolje prodajanih avtomobilov (po registracijah) v letu 1993 število 1. renault 5 7.373 2. škofa favorit 6.251 3. renault clio 4.875 4. citroen AX 3.613 5. lada samara 3.419 6. opel astra 2.705 7. renault 19 2.643 8- ford fiesta 2.489 9- fordescort 2.306 10. fiattipo 1.862 11. VW golf 1.700 12. alfa romeo 33 1.503 13. fiatuno 1.390 14. škoda forman 1.016 15. citroen ZX 969 slabo v promet. Strokovnjaki pravijo, da je kar 95 odstotkov novih avtomobilov v nižjem in spodnjem delu srednjega razreda. Zelo malo avtomobilov, ki so v samem vrhu, tako po ceni kot zmogljivosti, udobju in prestižu, je lani zapeljalo v slovenske garaže. Tako so lani registrirali le sedem vozil BMW M3, dva kupeja BMW 850i, dva lamborg-hinija diablo, tri ferrarije 348, šest maseratijev, tri mercedese 600 in sedem marcedesov 500, osem športnih mitsubishijev 3000GT, dva pontica firebirda in pet jaguarjev. O tistih zares »naj-naj« avtomobilih pa zaenkrat pri nas še ni ne duha ne sluha. Lani ni bilo nikogar, ki bi uvozil, denimo, hudo prestižnega rolls roycea ali enega samega bugattija. Očitno tako bogatih ljudi pri nas zaenkrat še ne premoremo. Med tujimi avtomobili, ki so šli lani pri nas najbolj za med, je škoda favorit. Pokupili smo jih kar 6.251, torej le malo manj kot priljubljenih petič. To ni naključje, saj je škoda vozilo, ki razmeroma veliko nudi, je pa glede cene bolj dostopno kot številni šibkejši avtomobili. Pri škodi torej lahko govorimo o sprejemljivi liti: fK - Tarifni del KP za zdravstvo in socialno skrbstvo - Sklep isj „ otuvenije o določitvi koeficienta za določanje OD$ J' Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-J 5^7 Sklep o določitvi kalkutativnih osnov za določitev obsegaj , orusuru ianiw 5* ■ J*«*., za p,ate » zavodih, ki 3e financiralo iz proračuna. nova 4, telefoni kakovosti in primerni ceni. No, kljub lanskoletnemu presenetljivemu in rekordnemu »navalu« na nova vozila, si je to veliko veselje v povprečju privoščil le vsak triintrideseti Slovenec. In ob tem velja znova poudariti, da smo v veliki večini primerov segali po avtomobilih najnižjega razreda, ki najmanj stanejo in obenem tudi najmanj nudijo. Očitno si, vsaj zaenkrat, kaj več ne moremo privoščiti. Do zares dragega in cenjenega novega lepotca pa je lansko leto prišel le eden na 50 do 60 tisoč prebivalcev Slovenije. Ja, kdor trdi, da so naše ceste prepolne najboljših avtomobilov, mora včasih vsaj za hip poškiliti, na primer, v Gente motori ali podobno avtomobilistično revijo, ki je ogledalo vsega avtomobilskega razkošja. A. U. V KAJ LAHKO VLOŽITE CERTIFIKATE * 1 2 To je vprašanje, na katerega večina izmed nas še ne pozna odgovora. Revija S certifikatom do denarja, ki so jo založile Finance, pravi in svetuje s tem v zvezi takole: Certifikat ni denar in ga zato ne morete porabiti za karkoli. Tistih 300.000 tolarjev, denimo, ki jih imate na certifikatnem računu, pomeni le vašo pravico do delčka družbenega premoženja. Zato, da ga boste dobili, morate certifikat uporabiti na enega od naslednjih petih načinov, ali pa se lahko odločite za kombinacijo dveh ali več načinov: 1. pri interni razdelitvi delnic podjetja, kjer ste zdaj ali ste bili v minulih letih kdaj zaposleni. Pri tem načinu lastninjenja lahko uporabijo svoje certifikate tudi vaš zakonski partner, otrok, starši in posvojenci, toda le v primeru, če so se v drugem krogu lastninjenja tako odločili v konkretnem podjetju; 2. pri notranjem odkupu delnic konkretnega podjetja, v katerem ste zdaj ali pa ste bili v preteklosti zaposleni, in sicer v primeru, da je pri interni razdelitvi v konkretnem podjetju prišlo do presežka certifikatnih vplačil in so se odločili za uporabo teh presežkov pri notranjem odkupu; 3. pri podjetjih, ki se bodo lastninila z javno prodajo svojih delnic; 4. pri zamenjavi certifikata za delnice pooblaščenih investicijskih družb. 5. pri zamenjavi certifikata za delnice javnih podjetij in državnih zavodov. Za kaj od naštetega boste uporabili svoj lastninski certifikat in certifikate svoj h mladoletnih otrok, je odvisno od mnogih okoliščin. Vsekakor pa velja vse možnosti dobro pretehtati, predvsem pa malce potrpeti in se ne - prenagliti. (Povzeto po reviji S certifikatom do denarja) Borca sindikalnega turizma BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 5 ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti. Pišite nam ali telefonirajte na telefon (061) 326-982 ali 322-975; naš telefaks je (061) 326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15. ure. SINDIKALNE ORGANIZACIJE, PODJETJA, TURISTIČNE AGENCIJE IN POSAMEZNIKE VABIMO, DA BORZI POSREDUJEJO V PRODAJO PROSTE TERMINE V SVOJIH POČITNIŠKIH OBJEKTIH. A. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO Hribi 1. Hišice na Veliki planini - za 6 do 8 oseb, dve oz. tri sobe, dnevni prostor, kuhinja, sanitarije - koča ima elektriko. Cena 44 DEM v tolarski protivrednosti. 2. Apartmaji Kaninska vas - za 4 osebe, v celoti opremljeni. Cena 38 DEM v tolarski protivrednosti, za 6 oseb 47 DEM v tolarski protivrednosti. Termini po šolskih počitnicah. 3. Rogla apartmaji z opremljeno kuhinjo, bivalni prostor, kopalnica, skupno za 4 osebe. Cena 47 DEM v tolarski protivrednosti in 5% davek. Termini po 14. marcu. 4. Pokljuka apartmaji - v času do šolskih počitnic posamezni termini: za 4 osebe 38 DEM, za 2 osebi 27 DEM, prijavna taksa 1,5 DEM, turistična taksa 1,10 DEM v tolarski protivrednosti. Najkrajši termin tri dni. Prosti termini po 12. marcu. 5. POČITNIŠKI DOM V BOHINJSKI BISTRICI 9 dvoposteljnih sob z možnostjo dodatnega ležišča. Cena: pension 35 DEM, polpension 32 DEM; smučarske vozovnice: dnevna 20 DEM, popoldanska 13 DEM v tolarski protivrednosti. Prosti termini tudi med počitnicami 28. 2. do 6. 3. 6. Počitniške hišice v Bohinju UKANC v idiličnem okolju pod Komarčo, tri spalnice, kmečka dnevna soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, WC. Možnost bivanja za 7 oseb. Cena: 52 DEM v tolarski protivrednosti. TERMIN po 20. marcu. 7. KOPE; garsonjera za 4 osebe, cena 41 DEM v tolarski protivrednosti. Termini 2., 9. do 17. 2., 13. do 17. 2., 14. do 18. 2. in po 7 marcu. 8. APARTMAJI V KRANJSKI GORI za štiri oziroma tri osebe. Cene za mali apartma 37, za veliki 43 DEM v tolarski protivrednosti; TERMINI 8. februar do 12. februar, 27. februar do 3. marca in po 3. marcu dalje. Zdravilišča 1. POČITNIŠKE HIŠICE V ČATEŽU - hišice za štiri ali šest oseb. Cene 59 oz. 70 DEM v tolarski protivrednosti. Termini: 26. 2. do 30. 3., 2. 3. do 20. 3. in 13. 3. do 30. 30. 2. Čatež - velika hišica za šest oseb, mala za štiri osebe, cena 72 oz. 59 DEM v tolarski protivrednosti. 3. Atomska vas garsonjera za štiri osebe prosto do 18. februarja. Cena 45 DEM v tolarski protivrednosti. Morje 1. Enosobno stanovanje v Barbarigi pri Puli - opremljeno za 4 osebe: dnevni prostor s kuhinjsko nišo, spalnica, kopalnica. Cena 1500 tolarjev. 2. Trisobno stanovanje v Novigradu - opremljeno za 6 oseb: dve spalnici, otroška soba, kuhinja, kopalnica. Cena 2.000 tolarjev na dan. 3. Garsonjera v Novigradu - za pet oseb: bivalna dnevna soba, otroška soba, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica. Cena 1.400 tolarjev na dan. B. SEJEMSKA PONUDBA 1. BAUTEC BERLIN - sejem gradbeništva od 9. do 12. februarja, adaptacije zgradb, razvoj mest, gradbeni materiali. Cena štiridnevnega potovanja je 1.820 DEM v tolarski protivrednosti. 2. MODEVVOCHE MUNCHEN - sejem ženske, moške in otroške konfekcije, večerna oblačila, jeans itd. Dvodnevno potovanje v času sejma, ki traja od 20. do 22. februarja, cena 229 DEM v tolarski protivrednosti 3. ITB Berlin - turistična borza od 5. 3. do 10. 3. 1994. Štiridnevno potovanje stane 1.695 DEM v tolarski protivrednosti. 4. SEJEM MODE V MILANU od 24. do 26. 2. 1994, tridnevni ogled sejma, prevoz z avtobusom, dva polpenziona 340 DEM v tolarski protivrednosti. 5. MEDNARODNI KNJIŽNI SEJEM V LONDONU od 20. do 22. 3. 1994, petdnevni ogled sejma in Londona, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, sejemske vstopnice. Cena 1095 DEM v tolarski protivrednosti. 6. BATIBOUW BRUSELJ - sejem gradbene in notranje opreme od 24. februarja do 6. marca. Cena štiridnevnega potovanja je 1.399 DEM v tolarski protivrednosti. 7. CEBIT 94 V HANNOVRU od 16. do 23. 3. 1994. Tri ali štiridnevni ogled sejma, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom, vstopnine. Cena tridnevnega programa 815 DEM v tolarski protivrednosti. 8. IHM Miinchen - obrtni sejem, dvo ali tridnevni obisk sejma, potovanje z avtobusi, cena 165 oz. 275 DEM v tolarski protivrednosti. SKUPINAM NAD 25 OSEB NUDIMO 5% POPUSTA. OB OGLEDU SEJMOV PRIPRAVIMO DODATNI PROGRAM PO VAŠIH ŽELJAH. PRODAMO Prodamo 1000 m2 veliko parcelo v Moravskih Toplicah pri Murski Soboti. Možnost izgradnje gostinskega ali trgovinskega lokala. Parcela je zasajena z vrhunsko vinsko trto. CENA 50 DEM za m2 C. POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO 2. Počitniške zmogljivosti v zimskošportnih krajih KRANJSKA GORA, BOHINJ, KRVAVEC, ROGLA, KANIN. Za čas zimskih šolskih počitnic (od 19. 2. do 6. 3. 1994). 3. Počitniške hišice v ČATEŽU, ATOMSKIH TOPLICAH ali MORAVSKIH TOPLICAH POSEBNA ATRISOVA PONDUBA EVROPSKI DISNEVLAND PARIZ MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI PETDNEVNI AVTOBUSNI IZLET V PARIZ Z OGLEDOM DISNEVLANDA. ODHODI IZ LJUBLJANE 19. in 26. FEBRUARJA. CENA 280 DEM, OTROCI DO 12 let, ki spijo s starši, samo 180 DEM. BENEŠKI KARNEVAL PUSTNA SOBOTA V BENETKAH, 12. FEBRUARJA - ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET - CENA 35 DEM V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI. PRVOMAJSKA PONUDBA Doživite zgodnje poletje že v času prvomajskih počitnic na jugu Italije v KALABRIJI. Sedemdnevni paket, avtobusni prevoz, bivanje v prvorazrednih apartmajih, idilična peščena plaža. Možnost polpenziona ali podaljšanja bivanja za 40% znižano ceno. Odhodi vsako soboto. CENA 299 DEM za osebo. INFORMATIVNE REZERVACIJE SPREJEMAMO ŽE ZA ČAS LETNIH DOPUSTOV, MOŽNOST PLAČILA V TREH OBROKIH. CENA BO SPOROČENA V NASLEDNJEM BORZNEM SPOROČILU. PONUDBA JE NAMENJENA ZLASTI SINDIKALNIM ORGANIZACIJAM, KI ORGANIZIRAJO LETNI ODDIH ZA SVOJE SODELAVCE. Informacija gostom Atrisa PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 15 dni pred odhodom za rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in nastale stroške; pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če se te ne spremenijo za več kot 7%. Po vplačilu gostje prejmejo našo napotnico. Prosimo za pravočasno odpoved: najmanj 20 dni pred začetkom potovanja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno. ATRIS je povsod, kjerkoli ste Metod Zalar, direktor borze Sindikalna lista sindikalni Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 31. 7. 93 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano februar 1994 SIT 2.500 1.200 900 20,60 24.607 900 5.200 Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje september ’93 do november ’93 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz sredstev neposredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slovenije od septembra do novembra ’93 znaša 47.758,00 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči 23.879.00 SIT 35.819.00 SIT 47.758.00 SIT 143.274,00 SIT 47.758,00 SIT ZAKAJ JE SKEI PROTI SPLOŠNI KOLEKTIVNI POGODBI SKEI je bil na pogajanja za svojo panožno pogodbo, za katera je pobuda prišla tik pred iztekom leta 1992, dobro pripravljen. Predlog je njegova delovna skupina uspela uskladiti tudi s KNSS, Neodvisnimi sindikati in Konfederacijo 90. Pogajanja so stekla lanskega marca, a so se zataknila že poleti. Albert Vodovnik, predsednik SKEI, vidi vzrok za zaplet v dominantnosti splošne kolektivne pogodbe. Pogajanja so se nekaj časa še sukala le okoli tarifnega dela panožne pogodbe, lanskega decembra pa zastala tudi tu. Gospodarska zbornica trdi, da zato, ker ni zakona o kolektivnih pogodbah in razmerje med splošno kolektivno pogodbo in panožnimi ni jasno. Zato ima Albert Vodovnik občutek, da zbornica cinca, ali so panožne pogodbe sploh potrebne. Tudi vladi ne dišijo in bi se kaj rada zadovoljila zgolj s splošno. Vir: podatki Zavoda RS za statistiko KAJ DELAJO v reDud sKm odooriii lil 1: Sindikat kulture Pozdravljeni1 V sredo, 9.fcbruarja 1994, ob lO.uri bomo v Domu sindikatov v Ljubljani na Dalmatinovi 4/VI organizirali v počastitev slovenskega kulturnega praznika okroglo mi*o o predlogu Zakona o organiziranju in financiranju na področju kulture. Na odprt pogovor smo povabili člane m predstavnike glavnega in območnih odborov Sindikata kulture Slovenije, pogajalske komisije za kolektivno pogodbo za kulturne dejavnosti, strokovnih kulturnih združenj in društev. Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, parlamentarnega odbora za kulturo, podjetja za varstvo avtorskih pravic. Koordinacije sindikatov negospodarstva, /veze Svobodnih sindikatov Slovenije in sredstev javnega obveščanja Naš namen je, tvorno vplivali na zakon v vseh lazah parlamentarnega postopka, da bo le-ta. ko bo sprejet, omogočal uresničevanje nacionalne kulturne volje tako. da ne bo hkrati ogrožal socialnega in delavno pravnega položaja zaposlenih v kulturi I o seveda ne pomeni, da razgovor ne bo namenjen tudi vsem drugim vsebinskim razsežnostim zakona, želimo le. da bi bil v ospredju položaj poklicnih delavcev v kulturi Vljudno vas vabimo, da na okrogli mizi sodelujete S spoštovanjem Predsednik sindikata kulture Slovenije Rajko Stupar l.r. Tajnik glavnega odbora 1 joro 1 Ivahca Do »SKEI je na pogajanja dobro pripravljen,« pojasnjuje Albert Vodovnik, »pri čemer nam pomagajo tudi nemške izkušnje. Njihovih pogajanj smo se kot gostje udeležili tolikokrat, da so nas imeli že kar za člane nemške pogajalske skupine. Vemo, da pogajanja tudi tam niso lahka in se zato še bolj čudimo, ko pri nas operirajo kar z datumi, češ pogajanja moramo zaključiti v mesecu dni. To je nesmisel!« Govorite kajpak o pogajanjih o panožni pogodbi? »Res je. Kolektivne pogodbe povsod po svetu sklepajo sindikati in ne zveze oziroma konfederacije. Tu je konflikt, na katerega v zadnjem času namigujejo tudi po medijih - ne znotraj ZSSS, katere del je SKEI, ampak med nami, GZS in vlado!!! GZS in vlada pa nočeta in nočeta dojeti, kaj kolektivna pogodba sploh je. Silita v splošno in to z jasnim namenom, naj bi bila kar maksimum. Tako radi nam dokazujejo s primerjavami iz tujine, da pa zunaj splošne pogodbe ne poznajo, nočejo razumeti.« So z gluhim in slepim partner- Albert Vodovnik jem, ki le melje svojo lajno, pogajanja sploh možna? »Naši pogajalski partnerji me spominjajo na gospodo iz bivših delov Jugoslavije. Vsak mesec podpišejo kakšno pogodbo, sporazum, premirje in se že ob podpisu zavedajo, da gre le za nov košček papirja. V SKEI nismo za takšne metode. Za nas je pogodba zakon, ki se ga morajo držati vsi podpisniki. Pri nas pa morajo delavci za vsako malenkost, ki jim že pripada, letati po ulicah, shodih, po sodiščih...« Pravijo, da ne zaradi tega, kar jim pripada, ampak zaradi previsokih, nerealnih zahtev sindikatov?! »Nesramna demagogija! Trdijo celo, da bi poštena kolektivna pogodba ogrozila delovna mesta - po tem, ko je denacionalizacija že odnesla tisoče delovnih mest, skupaj s privatizacijo pa desettisoče.« Kakšna je zdaj vaša pogajalska zasnova? jliM mi| Vprašanje: ^ mojim izvenzakonskim ^rtnerjem, ki je bil imetnik sta-J(lvanjske pravice, sva živela * družbenem stanovanju, ki sva »a dobila od občine. Po uveljavi-r1 novega stanovanjskega za-tona je moj izvenzakonski parter umrl. Kakšne možnosti imam za od-'P stanovanja oz. za sklenitev 'jemne pogodbe? Odgovor: Prejšnji stanovanjski zakon določal, da po smrti imetnika Snovanj ske pravice ta preide [a njegovega zakonca, izvenza-Pnskega partnerja in njegove družinske člane, poleg tega tudi na druge osebe, ki so '.imetnikom stanovanjske pra-dCe živeli vsaj dve leti v eko-l0rnski skupnosti. Novi stanovanjski zakon pa loloča, da lahko osebe, na ka-ere je po prejšnjem zakonu ' stanovanjskih razmerjih pre-'!a imetniška pravica, uveljav-»Trdimo, da je naša panogi3]0, .odkup stanovanja (če vedno nosilna in v Evropi L lastnik umre pred skle- tako, da so kolektivne pogoCVll0 najemne pogodbe) v pri-nosilnih panog merilo za ,ce f1,6 za ozie. družinske Recimo, da omenijo enoto Cane olvsega imetnika stano-Po tem se ravnajo vse dn)Hske Pravice, njegovega za-navzdol ali navzgor, odvisno Cca m njegovega izvenzakon-od uspešnosti in podobnih meC;ga Partnerja, druge osebe, ki ki določajo položaj posamecP0Prejšnjem zakonu o stano- njskih razmerjih pridobile j^tniško pravico, ker so z imet- POZOR, ODPRTI TELEFON! 313-942 Potrebujete kakšen nasvet, ki ni le delovnopravne narave, ampak se tiče tudi temeljnih lastninskih razmerij in civilnega prava nasploh? Pomislili smo tudi na vas! Odslej boste lahko vsak četrtek od 16. do 18. ure na našo telefonsko številko 313-942 priklicali odvetnika Janeza Keka iz Ljubljane in mu povedali, kaj vas teži! Odgovore bomo objavljali tudi v DE. Ne pozabite torej na številko 313-942 vsak četrtek med 16. in 18. uro! H .AMM.hlSSl.Sh MM«hM.Sh ¥ IDPIIHiSMil OuDOfl je prešlo z danacionalizacijo v roke fizične osebe, ki je na podlagi denacionalizacijske odločbe postal lastnik. Ali lahko od njega zahtevam, naj mi to stanovanje proda, in kaj v primeru, če tega noče storiti? panoge. V takšnih razmerah, ki so mojem mnenju edine normal1 po splošni pogodbi ni noW potrebe več!« 'kom vsaj dve leti živele v eko-“ttiski skupnosti, pa lahko zah- :vajo sklenitev trajne najemne Fgodbe z lastnikom stanova-»Ce pa kovinska in elektrijga. Torej lahko kot izvenzakon-dustrija ni nosilna, pa naj 0% partnerica zahtevate odkup in vlada določita nosilne pan*anovanja, seveda v zakonitem in bomo izhajali od tod. .^letnem roku od uveljavitve Menim pa, da je to, kar trd®atiovanjskega zakona. Lahko tudi edino prav in si ni treba se, če vam to ne ustreza, odlo-izmišljati. Primeri so v razite tudi za sklenitev trajne na-Evropi.« e|Hne pogodbe z osebo, ko bo In pri tem, trdite, med sin'2- je postala lastnik vašega sta-kati ni konflikta? l0vanja. »Seveda, problem gotovo vprašanje: sindikatih, ampak na ' Stanovanje, v katerem živim, Odgovor: V tem primeru je od lastnika stanovanja, ki ga je dobil nazaj z denacionalizacijo, odvisno, ali vam bo stanovanje prodal ali ne. Če se odloči za prodajo, imate po cenitvi stanovanja pravico do popusta, poleg tega se upoštevajo tudi vaša vlaganja v stanovanje. Imate pa tudi poseben popust, če plačate kupnino v 60 loti, torej enak popust, kot so ga imeli imetniki, ki so stanovanja odkupili od občin, podjetij ali od republike. Seveda pa morate to svojo zahtevo podati v enem letu od dneva, ko je lastnik pridobil lastninsko pravico na vašem stanovanju, če pa se lastnik odloči, da vam stanovanja ne bo prodal, ga k temu ne morete prisiliti. Če se iz stanovanja izselite v roku dveh let po tem, ko je bilo stanovanje vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu pa imate kot imetnik pravico do izplačila 30% vrednosti stanovanja in do posojila iz 81. člena Stanovanjskega zakona. Seveda pa morebiti preje sklenjena najemna pogodba med vami in prejšnjim lastnikom velja tudi za novega lastnika, ki je stanovanje dobil na podlagi denacionalizacije. Je pa lastnik, ki je stanovanje dobil nazaj na podlagi zakona o denacionalizaciji dolžan na vašo zahtevo, z vami skleniti trajno najemno razmerje. Vprašanje: S kupoprodajno pogodbo sem kupila osebni avtomobil. Kas- neje se je izkazalo, da je avto ukraden, in lastnik je avtomobil zahteval nazaj. Posledica je bila, da sem morala avtomobil na po-sredovanje policije izročiti pra- :|:£ vemu lastniku. Koga lahko to-žim za povračilo škode, policijo ali prodajalca ali lastnika avto-mobila, in kakšen je v tem pri- Ig meru postopek? „, w: Odgovor: V vašem primeru je imela stvar pravno napako in prišlo je g::: do evikcije s strani pravega last- *£ nika. Zakon pravi, da se v takem primeru pogodba avtomatično *£ razdre in imate pravico zahte- g:1 vati povračilo kupnine od pro-dajalca takšnega avtomobila. Jv Prav tako imate pravico zahte- g;:1 vati povračilo nadaljnje škode, ki vam je zaradi tega nastala, g:; seveda v primeru vaše dobrover-nosti, t.j če ste ob nakupu avto-mobila mislili oz. bili prepri- A;1: čani, da ste stvar kupili od pra- ggj vega lastnika, za katerega se je kasneje izkazalo, da to ni. Kot že £:j: rečeno, vložiti morate tožbo igj proti prodajalcu za vrnitev kup- M nine in povračilo nadaljnje gj:; škode, ki vam je nastala. Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Gremo smučat! Pod pokroviteljstvom sindikata podjetja SGP Gradbinec Kranj bo 19. t.m. na Kobli zimsko športno srečanje gradbincev Slovenije. Pomerili se bodo v veleslalomu in v tekih; štartnina 700 tolarjev, rok za prijave - 11. februar. Podrobnejše informacije pa po telefonu (064) 216-361 (Marta Mulej). Sindikat državnih in družbenih organov Kam s certifikati? Predstavniki Družbe za upravljanje so na ROS podali informacijo, kaj lahko posamezni člani Sindikata državnih organov naredijo s svojo lastninsko nakaznico. Vložijo jo lahko v podjetje, kjer so bili zaposleni, v podjetja, ki bodo pozvala k javnemu vpisu delnic, in v pooblaščene investicijske družbe. Za posameznika je lahko vsaka od teh oblik vlaganja pod določenimi pogoji smotrna odločitev, vsaka od oblik pa ima tudi svoje prednosti in slabosti. ROS je ocenil, da bi bilo smotrno, če bi se odločili za koncentrirano združevanje certifikatov pri ROS, saj bi tako lahko imeli aktivno kontrolo nad svojimi naložbami. Prednost bi bila tudi v tem, da bi sindikat imenovali nadzorni svet direktorja. Zato je ROS pozval predsednika izvršnih odborov sindikata, naj se v mesecu februarju opredelijo do ponujenega predloga. iilHiiiiiiiiii v- območnih . ■ i_ h organizacijah Podravje P*>ni čas med letom neenako-razporejen, če to zahtevo narava dejavnosti oz. orga-"■tacija dela, boljša izkorišče-'st delovnih sredstev, smotr-fjša izraba delovnega časa ter '‘končanje določenih del oz. ■lo9 v določenih rokih. V teh }rnerih ter v primerih višje sile .} ^ izjemnih okoliščinah (pre-'lnitev dobave energetskih vi-okvar na strojnih napravah, lTe v dobavi materiala, ovire )yl0rnetu ipd-, zaradi katerih [j e do zmanjšanja ali povečajo Obseaa rteln nli dn rtrpkinitve , 'Sega dela ali do prekinitve e O-’ se delovni čas lahko tudi ed letom začasno _____ . dneh po sklenitvi pogodbe v ce- Ijeni. Partnerji očitno nisoj ____ $ upam, da se zavedajo, kaj b1^ Vprajan;je. s tem povzročili. No, zavedali lahko podjetje prerazpo-menda se m mi vsi tudi - le Wi delovni čas in za kakšno treba kar naprej ponavljati, Udobje? Kako se v tem pribo odgovornost za posledice «ru plačajo nadure? sila nasprotna stran. Izučilo ^ je namreč, da znajo to krm Odgovor: hudičevo spretno podtald5 Prerazporejanje delovnega Sindikatom.« P-Sa Urejata ZDR in KPD. Na Cfldlagi 40. čl. ZDR je lahko de- Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Konferenca sindikata delavcev služb varovanja Predlagali tri amandmaje Naše sindikalne zaupnike smo pozvali k obravnavi predloga zakona o zasebnem varovanju in o obveznem organiziranju službe varovanja. Čeprav nam še niso poslali pripomb, smo zaradi obravnave v državnem zboru morali posredovati naše predloge. Oblikovali smo jih v tri amandmaje, in sicer: 1. V 5. člen naj se doda nova alinea: Zbornica je partner pri sklepanju kolektivne pogodbe za zaposlene v službah varovanja. Trenutno za sklepanje panožne kolektivne pogodbe zaposleni v teh službah nimajo ustreznega partnerja in se lahko sklicujejo zgolj na splošno kolektivno pogodbo, ki pa ne zadostuje za urejanje vseh odnosov. 2. V drugi alinei prvega odstavka 10. člena predlagamo spremenjeno besedilo: - da ima najmanj III. stopnjo strokovne izobrazbe. Določitev najmanj V. stopnje za izobrazbo varnostnika zaenkrat še ni realna. Trenutne kadrovske, organizacijske in finančne možnosti tega ne omogočajo in bi ob uveljavitvi tega določila bila ogrožena delovna mesta precejšnjega števila zaposlenih. 3. Predlagali smo dodatni člen v prehodnih določbah, ki se glasi: Delavci, ki na dan uveljavitve zakona delajo na delih iz 9. 10. in 11. člena tega zakona in imajo več kot 10 let delovnih izkušenj, lahko nadaljujejo delo tudi z eno stopnjo nižjo izobrazbo od zahtevane. Marsikdo si je z leti nabral izkušnje, napredoval in uspešno opravlja delo tudi na zahtevnejših delih. Da bi lahko to upoštevali, predlagamo ta člen. Predlagani amandmaji po naši oceni ne bi smeli biti vprašljivi. Verjetno pa bodo nastopile proceduralne težave, saj sindikat nima možnosti neposredno sodelovati v zaključni fazi, ampak le prek poslancev. Zato smo predloge amandmajev s prošnjo za podporo poslali poleg predlagatelju zakona Ministrstvu za notranje zadeve tudi vsem poslanskim skupinam. Miloš Mikolič, sekretar SKEI je izdal lično brošuro z naslovom Nekatera najbolj pogosta vprašanja z nekaterimi najbolj pogostimi odgovori, ki jo je napisala njihova pravnica Lidija Jerkič. »Morda bodo tudi vam spodnje vrstice kdaj v pomoč,« je pripisala k uvodu in dodala: »Če se kdo želi pogovarjati o odgovorih in vprašanjih ali se o njih z mano prepirati, naj pokliče na (061) 312-246.« Milena Vrunč ____________________________________________________________________________________________________________________! Šport združuje V soboto, 29. 1. 1994, je bilo na Kopah pomembno tekmovanje - v veleslalomu so se pomerili zaposleni v ZSSS! Potemtakem res ne kaže poudarjati, da je bila Inka Jazbinšek in delilec kolajn Rajko Lesjak. organizacija na najvišji ravni, da so bili rezultati fantastični, da se je šport spet pokazal kot močan združevalni dejavnik... Zatorej končajmo poročilo s te enkratne športne prireditve z ugotovitvijo, da je pripomogla k utrjevanju organizacijske enotnosti in akcijski učinkovitosti Svobodnih sindikatov! Rezultati - ženske, kategorija »B«: 1. mesto - Inka ,/Jazbinšek (Območje Celje); kategorija »C«: 1. Milena Vrunč (Območje Celje); moški, kategorija »B«: 1. Danilo Vedlin (Pomurje); 2. Bojan Hribar (ROS VIZ); kategorija »C«: 1. Marjan Bari (Koroška); 2. Forto Turk (Območje Celje); 3. Ladi Kaluža (Območje Celje);, kategorija »D«: 1. Ivan Jurše (Po- dravje); ,2. Jernej Jeršan (ROS gradbeništva); 3. Edi Ozimič (Podravje). Organizatorja: Forto Turk Marjan Bari Marjan Bari lanilo Vedlin L~r tetom začasno prerazpo-4*. rieenakomerni razpore- di in začasni prerazporeditvi -iovnega časa v omenjenih pri-'^ih se upošteva določeni i ji delovni čas kot povprečna g*o«na obveznost delavca v ob-|' 7% ki ne sme biti daljše od J ,:,e?a leta. To določilo dopol-fuje 24. čl. KPD, ki določa, da B led71* °as OfflKmtzira podjetje ir ae na potrebe poslovnega ; °b upoštevanju mnenja dikata podjetja. Polni de-ni čas se lahko po KPD raz-v okviru 6 mesecev, če , 0 Prerazporeditev zahtevajo i^ere v podjetju (roki, do-(Ve> zastoji, vremenske raz-'e/'e itd.), tako da v tem ob-■,^u ne presega povprečnega ^nskega fonda ur. V primeru jO-zporejanja delovnega časa ij .. išem razdobju mora po-7DA® obvestiti stranke KPD. ovn t-Vaie 27■ člen KPD se de~ 1 Cas. ki je v povprečju daljši hrnP°lne9a delovnega časa, cuna kot podaljšano delo. bil' razumljivem jeziku bi sigr) ^-Ovor na vprašanje, ki K gornjih določil, takšen: fazn7e plovni čas lahko pre-»nej orec^ največ za dobo šestih kpQCev b>rez obveščanja strank !eta oz- največ za dobo enega 0bv’p Ven^ar mora v tem primeru *a stranke KPD. Ker gre iaSaPrerazporeditev delovnega ieln’: podjetje delavcu v času, ko \ava° Več kot 8 ur, ne obraču-bten, temveč delavec fkti aaro-čunskem razdobju ko- UrQ Proste ure (kompenzacija, l0 a uro^ in še kakšen izraz bi 'U najti). Če pa delavec Ivan Jurše ounskem obdobju (6 mese-'^elovn en° leto) prekorači svojo 0 obveznost, se mu ta pre- koračitev obračuna kot nadure po zaključku obračunskega obdobja. Vprašanje: Naš pravilnik določa, da delavcu, ki je ugotovljen za trajni presežek, v šestmesečnem odpovednem roku pripada nadomestilo OD v višini 75 % osnovnega OD, povečanega za dodatek na delovno dobo. Ali je tak odstotek pravilen? Odgovor: KPD v 2. tč. 2. odst. 67. čl. določa višino nadomestila OD za delavca v obdobju šestmesečnega odpovednega roka. Delavcu v tem času pripada nadomestilo v višini osnovnega OD, povečanega za dodatek na delovno dobo. Če delavec v tem času dela, mu gre seveda plača za opravljeno delo in ne nadomestilo. Določilo navedenega člena je neposredno uporabljivo in predstavlja obvezni minimalni standard za določanje vsebine kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov podjetja (56. čl. KPD). V primeru, da je določilo splošnega akta manj ugodno od določila KPD, se uporablja določilo KPD neposredno. Vprašanje: Ali je mogoče delavca prerazporediti na drugo delovno mesto z nižjim OD? Odgovor: To je eno izmed najpogostej-ših vprašanj. V zvezi s tem je treba pojasniti, da ZTPDR in ZDR poznata celo vrsto razporeditev s celo vrsto različnih pogojev in vrsto različnih posledic. Zato je za točen odgovor potrebno poznati vsak posamezen primer posebej. Načelen odgovor v zgornjem primeru je lahko da. Razporeditev delavca na drugo delovno mesto je možna, in sicer v vsakem primeru, ko to opravičujejo zahteve delovnega procesa, in ob predpostavki, da delovno mesto, na katerega se delavec razporeja, ustreza nje- govi strokovni izobrazbi in de- ^ lovni usposobljenosti. Drugi po- j:-:; goj je zdravstvena sposobnost delavca za opravljanje del na gg novem delovnem mestu. Višina Žj:: OD ni pogoj, zaradi katerega de-lavca ne bi bilo mogoče razpore- gj: jati, saj bo na novem delovnem mestu plačan v skladu z vredno- ž:;1 tenjem le-tega. Ponavljam, da je zgornji primer le primer kla- g: sične razporeditve na drugo de- >:$ lovno mesto za nedoločen čas. g*: V primeru, ko gre za razporeja- g: nje za določen čas zaradi izjem- g;, nih okoliščin, za razpiorejanje kot ukrep za razreševanje začas- ;g: nih ali trajnih presežkov, za raz- >■* porejanje zaradi ugotovljene de- gj: lovne zmožnosti ali postopka ugotavljanja znanja in zmožno- :gi sti za opravljanje del, zaradi g:| razporeditve po odstranitvi gg z delovnega mesta (suspenz) in v drugih primerih, so pogoji in g-: posledice drugačni. gg Vladimir Bartol Oddaja Akcent bo z različnih zornih kotov osvetlila fenomen pisatelja Vladimirja Bartola, tega pozno odkritega, a izjemno zanimivega in večplastnega ustvarjalca. Doslej smo ga poznali predvsem kot romanopisca (njegov sloviti roman Alamut je doživel velik uspeh v tujini), novelista in dramatika. Knjiga Zakrinkani trubadur, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, pa odkriva Bartola tudi kot esejista, umetnostnega kritika in publicista, ki se je ukvarjal z biologijo, eksperimentalno psihologijo, psihoanalizo, filozofijo, etiko in estetiko. Skratka, najbrž ni naključje, da njegov opus prav v zadnjih letih zbuja tolikšno zanimanje. Oddaja, ki jo bo vodila Alenka Zor-Simoniti, bo na sporedu v petek, 4. t.m. ob 21.15 na TVS 2. DE KANAL - DE pionirjev alpinizma v Alpah, pa tudi sicer zelo pomembne osebnosti slovenskega razsvetljenstva. Ekipa oddaje je obiskala gozdarje na Jelovici in iskala odgovor na vprašanje, kje je zrasel les, iz katerega so narejene znamenite Stradivarijeve violine. Kadar pade mogočna Ali je tudi to socialno partnerstvo? Ob vseh polemikah, kako vzpostaviti socialno partnerstvo za vnaprej, se v območni organizaciji sindikatov Podravja ubadamo s problemom komuniciranja z nekaterimi, ki bi lahko most takšnega partnerstva vzpostavili tudi brez podpisanega sporazuma. Naj navedem nekaj primerov: 1. Pri prodaji podjetij, katerih lastnik je Sklad Republike Slovenije za razvoj, vztrajno zahtevamo pretvorbo terjatev delavcev iz naslova manj izplačanih plač v lastniške deleže - konkretnega odgovora ne moremo dobiti. 2. Konec oktobra 1993 smo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije začeli postopek za presojo ustavnosti in zakonitosti Uredbe o izdajanju in upoštevanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač, ki za gospodarstvo dovoljuje obračun razlike le do 80 odstotkov osnovne plače po kolektivnih pogodbah. Ker so v pripravi že programi lastninskega preoblikovanja, ker se te določbe uporabljajo, smo predlagali, naj Ustavno sodišče zadrži izvajanje Uredbe, dokler ne odloči, ali je v skladu z ustavo in lastninskim zakonom. Pa se do konca januarja še ni nič zgodilo. 3. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, vključen v ZSSS, (ki ima sedež v stavbi našega sindikata), je 5. 1. 1994 ministrstvu za finance postavil vprašanje, kako razumeti njihovo navodilo službi družbenega knjigovodstva, s katerim prepoveduje izplačilo dodatnih sredstev za plače in druge prejemke v negospodarstvu. Ali je res omejena masa izplačila (torej ni večjega ali manjšega obsega dela, novih zaposlitev, boljše in slabše uspešnosti itd.), kot se pri izplačilih spremlja? Odgovora še ni. 4. Že od julija 1993 čakamo konkreten odgovor mariborske vlade na vprašanje, ali je res, da se mora podpis predsednika sodno overiti, za kar plačujejo kupci (tudi naši člani) 4.000 tolarjev. Zdaj smo jo povprašali javno in upam, da uspešno. Ugotavljam, da je partnerstvo res težka zadeva, zlasti če formalno ni podpisano. Vekoslava Krašovec, vodja strokovnih služb g mn osioi nih gindilBifili S H ■1 & nj Sindikat novinarjev Slovenije Izhodiščne plače poklicnih novinarjev za mesec januar 1994: smreka, je to kar malce :?: Gore in ljudje V oddaji Gore in ljudje se bomo najprej spomnili, da bo 12. t.m. minilo 220 let od rojstva Valentina Staniča, enega najpomembnejših n pretresljiv prizor, mi pa smo smrekovemu lesu z Jelovice sledili še v nenavadno delavnico, kjer nastajajo čudoviti glasbeni inštrumenti. Spoznali smo moža, ki v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije igra violino, v prostem času pa najprej prisluhne vetru, ki piha čez grebene - ta alpinist, ljubitelj najbolj samotnih brezpotij in planinski pisec je Tine Mihelič, študent prof. Janka Ravnika, ki ga bomo spoznali kot planinskega fotografa. Pripravili pa smo tudi portret slovenskega skladatelja, pianista in glasbenega pedagoga, Prešernovega nagrajenca, ki je vse svoje življenje posvetil glasbi in goram - prof. Marijana Lipovška. Oddaja bo na sporedu v soboto, 5. t.m. ob 20.30 na KS TVS 1. j:!;: ■■■■■■■■■■n S: SS >:$ •.v. S: 5$ *.v .••v .v. KŠ >* S: S: •X* S: !*X •S !*X ••X :•:•: ss- KS « KS S* Tarifni razred značilna opravila razmerje mesečna bruto plača za januar 1994 v SIT I. enostavna opravila 1,00 44.761,00 VI./l fotoreporter 2,00 89.522,00 VI./2 vestičar 2,30 102.950,00 VII./l poročevalec 2,50 111.903,00 VII./2 specializirani novinar 3,00 134.283,00 VII./3 urednik novinar 3,30 147.711,00 VIII./l komentator 3,80 170.092,00 VIII./2 urednik uredništva 4,50 201.425,00 Rast življenjskih stroškov ' Izračun po eskalacijski klavzuli 1,8% 1,8% Povračila stroškov za prehrano med delom, v zvezi z delom, na podlagi sindikalne liste, so nespremenjena. Strokovna služba SNS Za dosledno spoštovanje kolektivne pogodbe! Ker v nekaterih podjetjih delodajalci napovedujejo, da bodo zaradi uvedbe davka od dobička pravnih oseb zniževali novinarske plače, je izvršni odbor SNS svoje članstvo obvestil, da so davčni zavezanci pravne osebe, ne pa zaposleni, in da naj zato v svojih okoljih vztraja pri izpolnjevanju kolektivne pogodbe. SNS torej ne bo dovolil, da bi delodajalci novo breme prevalili na zaposlene. O tem stališču je vodstvo SNS že obvestilo predstavnike delodajalcev, ministrstvo za delo in predsednika vlade. Privatizacija in gospodarska rast V letu 1994 bo na slovensko gospodarsko dejavnost vplivala tudi privatizacija. Učinek bo dvojen. Prvi bo na strani povpraševanja, drugi pa v spremenjenem obnašanju gospodarskih organizacij. Privatizacija bo z razdelitvijo certifikatov in nato delnic med državljane vplivala na povečano bogastvo prebivalstva ali vsaj na občutek povečanega bogastva, kar bo okrepilo porabo in v sedanjih razmerah vplivalo na povečanje gospodarske dejavnosti. Tam kjer so se odločili za delavski nakup podjetja, bo učinek obraten, saj bo zbiranje sredstev na račun nižjih plač povečalo prihranke in zmanjšalo porabo prebivalstva. Kupnina bo predstavljala zaslužek države in bo gospodarsko učinkovala kot dodaten davek. Dokler ji ne bo sledilo ustrezno povečanje javne porabe, bo njen vpliv na gospodarsko dejavnost negativen. Piše: Franci Križanič Pričakovati je, da bo privatizacija temeljito spremenila obnašanje slovenskih gospodarskih organizacij in pri tem zlasti povečala njihovo odzivnost na zunanje razmere. To pomeni, da bodo v primeru recesije podjetja na Slovenskem odslej še hitreje zniževala produkcijo in zaposlenost (da bi se izognila izgubam) ter se nato hitreje in močneje prilagajala rastoči konjunkturi (v želji po čimvečjem dobičku). Vpliv različnih ukrepov naše ekonomske politike (tečajne, fiskalne, zaščitne, ipd.) bo hitrejši in močnejši tako navzgor kot navzdol. V primeru, da bo privatizacija poslabšala gospodarsko dejavnost in zaposlenost, tega torej ne bo pripisati strukturnim spremembam, pač pa neustrezni (recesijsko usmerjeni) slovenski gospodarski politiki. V letu 1994 utegnejo takšno politiko predstavljati napovedani novi davki, nadinflacijske podražitve elektrike in morebitno umetno zadrževanje padanja deviznega tečaja tolarja (kar lahko država po stari Markovičevi maniri zlahka doseže z razprodajo deviznih rezerv, pa tudi na kakšen drug, bolj izviren način). Anketa DE o socialnem paktu med direktorji AU NAJ PLAČA < SPODBUJA DELAVCA? V < V Pa »Socialni pakt bo podpisan v januarju ali pa ga ne bo,« je še nedavno tega izjavil predsednik GZ Dagmar Šustd^ Podpisan ni bil, ali ga trije partnerji, vlada, zbornica in sindikati v resnici letos ne bodo podpisali, pa se še ne ve. -ls so tokrat zanimala mnenja iz baze, iz postmeznih podjetij, kjer na socialni pakt in na višino plač gledajo predvscf s svojega zornega kota. Konec koncev smo o stališčih sindikatov do sklenitve pakta že dovolj pisali, prav tali'Sp( o tarnanju Šusterja, da bodo plače in sindikalne zahteve uničile gospodarstvo, pa tudi o trdi politiki vlade do pl^pr. Zdaj torej poglejmo, kaj o tem menijo direktorji podjetij, kjer se morajo spopadati z vsakodnevnimi problemi in Jne meseca v mesec preskrbeti denar za plače. Pogovarjali smo se s tremi, direktorjem kemične industrije JUB, Tovarni; gospodarskih vozil TAM in tekstilne tovarne Zvezda iz Kranja. Plača mora delavca spodbujati V tekstilni tovarni Zvezda iz Kranja plače izplačujejo v višini, kot jih predvideva kolektivna pogodba, nam je zatrdil glavni direktor Jože Rozman. Delavci dobijo približno 49000 tolarjev neto, hudo pa je, tudi za konkurenčnost, da država pobira preveč in smo zaradi tega na tujem trgu že predragi. Zvezda namreč izvaža kar osem desetin svojih izdelkov. »Vsekakor smo odločno proti tako visokim prispevkom,« nam je zatrdil Jože Rozman. »Ne samo zaradi slabše konkurenčnosti podjetij, ampak tudi zato, ker so plače že zdaj nizke, in če bi jih še nižali, ljudje ne bodo mogli več preživeti svojih družin. To, kar predvideva vlada za socialni sporazum, ni za delavce, se pravi za njihovo storilnost nič kaj spodbudno.« Načelno: na strani sindikata »Z vprašanji, ki se porajajo o socialnem paktu, se nismo JUB: UČIMO SE BITI DELNIČARJI Tovarna JUB d.d. iz Dola pri Ljubljani je bila med prvimi slovenskimi podjetji, ki so dobila zeleno luč Agencije za privatizacijo, za vpis v sodni register. Generalni direktor Štefan Hoyer pa je sredi minulega tedna sklical tiskovno konferenco, na kateri je javnosti razgrnil način privatizacije te delniške družbe in, kot je dejal, tako želel primer lastninjenja v Jubu »distancirati od negativnih primerov lastninjenja v naši družbi«. Postopek lastninjenja so začeli že v juniju leta 1992 z ugotavljanjem tržne vrednosti podjetja, končali pa, kot smo zapisali, med prvimi tovrstnimi »procesi«. V Jubu so izhajali iz tržne vrednosti podjetja, ki je bilo na zadnji dan leta 1992 vredno natanko 592 milijonov tolarjev. To pa je precej manj od ugotovljene vrednosti družbenega kapitala v podjetju po otvoritveni bilanci. Družbeni kapital je vreden 1249 milijonov tolarjev. »Razlika med tržno vrednostjo in vrednostjo družbenega kapitala bo za nas veliko likvidnostno breme za naslednjih pet let,« je povedal direktor Štefan Hoyer in razložil: »Razlika je nastala zaradi razpada jugoslovanskega trga, saj smo zato morali proizvodni obseg prepoloviti. Podjetje bo moralo z novimi naložbami priti do nadomestnih trgov.« Po programu lastninskega preoblikovanja so v Jubu izdali 59230 rednih imenskih delnic v nominalni vrednosti 10000 tolarjev vsaka, lastninjenje pa je teklo po naslednjem ključu: Deset odstotkov delnic so prenesli na Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja in deset odstotkov na Odškodninski sklad. Petino delnic so namenili za Sklad za razvoj, petino so razdelili z lastninskimi certifikati, štiri desetine pa ponudili v notranji odkup. Tako je v Jubu 422 delničarjev, med njimi so tudi vsi zaposleni v njem. Zanimivo je, da je 58 odstotkov Jubovih delavcev v notranji odkup vložilo svoje prihranke in celo najelo posojilo pri banki za odkup delnic. Člani uprave imajo skupno 13,12 odstotka delnic. »Ker je bil naš primer lastninjenja izpeljan med prvimi, je bilo to tudi skupno nabiranje izkušenj, tako pri nas kot pri Agenciji za privatizacijo in pri Skladu za razvoj,« je dejal na koncu Štefan Ho-yer in končal: »Zavedamo pa se, da nas pravo delo šele čaka. Naučiti se moramo namreč biti delničarji in prilagoditi delo zakonu o gospodarskih družbah, računovodskim standardom in drugim novim predpisom. Ob vsem pa moramo biti tudi uspešni v poslovanju.« B R ......______........ . Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)................izvod(ov) Zakona o soupravljanju (v Rokovniku 94). Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj:.... Ime in priimek podpisnika:.. 1. Račun bomo plačali v zakonitem roku 2. Kot ind. naročniku mi pošljite po povzetju 3. Želimo po prednaročniški ceni - plačamo predračun pred izidom Podpis naročnika kaj prida ukvarjali,« nam je odgovoril Štefan Hoyer, generalni direktor kemične industrije Jub. »Naše plače so namreč približno za kakih 50 odstotkov nad ravnijo, ki jo določa kolektivna pogodba. Verjamem sicer, da je pakt o socialnem miru res potreben z makroekonomskega, političnega stališča, na srečo se mi sklepa,« je dejal. »Ali gospodarska zbornica ali pa novoustanovljeno združenje delodajalcev? To vprašanje je treba razčistiti, saj gre v bistvu za dve vzporedni organizaciji. Če je Združenje delodajalcev moderna organizacija, prilagojena novim časom, se vprašujem, ali ni potemtakem treba zbornico razformirati. vs jtai bi si hudo poslabšali položaj na trgu. Nikakor pa mu ^ všeč misel, da bi morali mord* ^ v letošnjem letu plače zmartj^ ševati, saj ne dvomi, da bi m?: ^ delavci završalo in bi izbrut.. nila stavka. Zato ima o skledi sk tvi socialnega miru pozitivi? mnenje. »Smo družba v spreminja'^ nju, zato močno potrebujeH>< mir,« je dejal. O ravni plač je še dodal »vladni predlog se mi zdi real' ^ nejši od sindikalnega, saj g* na zahodnoevropski nivo pk1 ^ ne moremo sklicevati, Id J imamo tudi produktivno8' ^ dela nekajkrat nižjo. Ko stf1^' imeli v naši tovarni pred c» v, som svetovno znano sveta ^ valno agencijo McKinsev, 8|pr ugotovili, da je v naši tovab storilnost dela tri do petkr^ nižja kakor v sorodnih deja'jre nostih v Zahodni Evropi. Zd#^ smo v tej primerjavi denid11 2,5-krat slabši. Nas »tep6*^ tudi proizvodnja po naročil? saj serijske proizvodnje f ^ neznanega kupca nimamo nekaj let, pri čemer so tu^a stroški vhodnih surovin viŠJSf Na trgu se držimo pravzap;4'’,^ zato, ker smo pri premagoV^ ^ nju težav bolj izkušeni, bd strenirani, bi dejal, kakor nž8^ veliki konkurent j e in s pridom izkoriščamo nastaj8' joče tržne luknje. Seveda pa t«sP ni velikoserijska proizvoda!* z nizkimi fiksnimi stroški. B£: „° ifse pa z njim ni treba ukvarjati. Vendar pa menim in na tem načelu pri poslu vztrajam, da je treba biti tako dober, da zaposleni lahko s plačo solidno živijo. Zaradi tega sem načeloma na strani zahtev svobodnih sindikatov. Seveda pa tudi razumem, da v marsikaterem podjetju ni 'dovolj špage’ in da v takih firmah res ni mogoče izplačati tako velikih plač, kot terjajo sindikati, čeprav so tudi te sorazmerno nizke.« Ob tem je direktor Juba načel še eno vprašanje, ki je tudi vezano na sklepanje socialnega pakta. »Sprašujem se, kdo naj ta pakt s strani delodajalcev Stroškovni vidik plač trenutno najvažnejši Dušan Grabnar, direktor tovarne gospodarskih vozil v Holdingu TAM nam je dejal, da je treba paziti predvsem na stroške proizvodnje v primerjavi s stroški neposredne tržne konkurence. S stališča tovarne gospodarskih vozil to pomeni, da so sedanje plače, v povprečju okoli 40000 tolarjev neto, ravno še vzdržne s stališča stroškov. Zdaj izplačujejo 80 odstotkov plače glede na kolektivno pogodbo. Toda če bi prešli na 100 odstotno izplačevanje, za kar se zavzemajo sindikati, bi bili precej dražji od konkurence in pa je, da bi se dalo tudi p’; stroških vhodnih material0' še kaj napraviti in tako poV° čati konkurenco. Pa tu° f vlada bi si lahko vzela u zgled nekatere tuje države P( iQ pomoči industriji, pomenih’ », za nacionalno gospodarstb ^ z zniževanjem obremenit0' Lahko bi pogledala kar v S0 sednjo Italijo na primer.« v, Tako kot Grabnarju ni v?1’ spogledovanje s plača0 v Evropski skupnosti, se th ne strinja, da bi preveč vlek na plan nizke plače v vzho' neevropskih državah. To dal prehodnega značaja in se 0 spreminja in torej ne bo vl: dolgo, ko bodo stroški dc' _ v državah vzhodne Evrope 11 y pri nas mnogo bolj pri®ef Ijivi, s tem pa bo tudi nekonkurenčnost večja. Boris Ru9e QUE SERA, SERA... 2 Dj *« Kakšni gospodarski dosežki se nam obetajo v letošnjem letu, se da razbrati ne le iz napovedi politikov ” mnenj makroekonomistov, pač pa tudi iz ocen direktorjev podjetij, ki jih redno zbira zbornična Služba^ ^ konjunkturo in ekonomsko politiko. Konec lanskega leta so anketirani direktorji najbolj kritično ocenjeL, dajatve, češ da le-te najbolj krnijo konkurenčno sposobnost našega gospodarstva. Sicer pa poglejmo pregm, ^ nico, ki so jo sestavili v omenjeni službi in ki nemara nazorneje kot tekst prikazuje direktorske ocene i1 > prihodnosti. ^ Odnos anketiranih gospodarstvenikov do nekaterih zanimivejših faktorjev konkurenčnosti ^ cembra 1993 v primerjavi s septembrom 1993 PRIBLIŽNO ENAKA PRECEJ SLABŠA OCENA PRECEJ BOLJŠA OCENA cena kapitala (negativ.) dajatve podjetij (zelo negat.) dostopnost kapitala uprava in predpisi pripravljenost sindikatov na sodelovanje bruto plače in dodatni stroški dela vsi domači stroški na enoto proizvoda tečaj poslovna klima razpoložljivost del. sile energ. oskrba in stroški ind. politika (še negativna) polit, stabilnost (še negativna itn Vir: Redna, četrtletna anketa SKEP GZS v reprezentančnem vzorcu podjetij - o 22 faktorjih slovenske konkurenc''^ -ii o h o-o-m o elriimmnvm Irrtrtlr-tlirorttnil rtrim ovonom nnrm nr\c"r\r\f4 nivp+nnmilmi', sl r, s, r, .wa L , 1 DO O n n-mnP.T v primerjavi s tremi skupinami konkurentov, primerjava ocen gospodarstvenikov v decembru 1993 glede na september SKLAD ZA RAZVOJ: 9SLAB LASTNIK IN SLAB GOSPODAR »Slovenija ima svoje meje in 9 ''ečstrankarski demokratični Parlamentarni sistem, ki je uštel'Primerljiv z demokratičnimi . jM^stemi razvitih evropskih dr-vsfflZav’ sedai Pa ie naša temeljna taJ-i^loga, da rešimo še naše go-. .sPodarske probleme,« pravi Podpredsednik družbenopolitič-inJ?ega zbora skupščine občine raD* Maribor Stanislav Holc, Še v stari državi si je zavzeto pri-ilo^adeval za uvedbo večstran-iu r. brskega parlamentarnega si-ior^Lma’ naP° se ie boril za osa-Posvojitev, sedaj pa je eden i rriP fed^ib mariborskih politkov, aru! ^ Posveča poglavitno skrb ra-deb Reševanju velikih gospodar-tivf problemov v štajerskem Slavnem mestu. ^njat V zadnjem času je Stanislav nei1' ■ c naPlsal tudi več javnih Pisem (nekatera je v celoti oboda! lavila tudi DE), v katerih opo- reaj,*arja na probleme maribor-■ jt8kega gosodarstva, na neu-Jtrezno politiko Sklada Repu- IcC’ 1'ke Slovenije za razvoj in na ra0st ‘ijegov aroganten odnos do sn,i Mariborskega delavstva, na ^ skodljive pojave centralizacije PtffV Sloveniji in na druge gospo-„ farske " “ ' ji va: d carske probleme. Hkrati v J Podlaga tudi rešitve. tkri i- ^ai Presednik družbenopo-ejav] ličnega, zbora najbolj zameri i j J republiškemu razvojnemu niniJ^ladu? tep6** >>^° tem’ ie sklad prevzel ^»tcdno, ni ukrepal tako, ka-e j K°r bi moral vsak dober last-io ? in gospodar,« pravi Holc. tudi dodaja, da sklad ni poskrbel višikadrovsko sanacijo v vod-^stvu delniške družbe in posa- r°va bo' Pleznih Metalninih družb, da Pi izvedel finančne sanacije . naš Podjetja in da, kar je še naj-za[i aujše, ni skrbel za reševanje taiafazvojnih vprašanj in za per-paVPektivo Metalne. ,dpji “Maribor ima dovolj spo-pf s°bnih kadrov, ki so dobe-I pf?edno ponujali pomoč pri re-ialo' Sevanju problemov Metalne, )oVfVetldar se sklad za njihova tui °Pozorila in predloge ni niti a i 2rienil. Samo spomnimo se na e Pf Javna pisma takratnega rek-ubf j.0ria mariborske univerze dr. stvC ^Ipjza Križmana. Predsednik utri' davnega zbora Herman Ri- gelnik je v Mariboru dejal, da občina ni dovolj skrbela za kadre v Metalni, vendar pa je treba reči, da sklad ni objavil niti enega razpisa, s katerim bi kadre sploh iskal.« Zaradi takšnega ravnanja sklada je bilo slej kot prej jasno, da Metalne ne bo rešila pomoč, ki sta jo temu podjetju nudili ministrstvi za gospodarske dejavnosti in delo. »Škoda, da se sedaj predsednik mariborske mestne vlade Anton Rous ni odločil za to, da bi postal direktor delniške družbe Metalna, saj bi na tem mestu lahko postoril za Metalno več kakor v funkciji predsednika upravnega odbora.« Stanislav Holc je dvignil glas tudi, ko je sklad namera- prišli do pomembne mariborske firme, propadla. »Tudi v Špedtransu sklad ni ravnal kakor dober gospodar: ni saniral odnosov v vodstvu, ki mu delavci ne zaupajo in ni pripravil razvojne strategije podjetja. Včasih je bilo celo videti, kakor da sklad igra na nezaupanje, ki je vladalo med vodstvom in zaposlenimi. Sedaj je sindikat v podjetju skladu ponudil celo nekatera imena za novo vodstvo. Bomo videli, ali bo sklad sploh odgovoril.« Holc je prepričan, da bi ob skladovi drugačni politiki Špedtrans že bil privatiziran in da bi ga odkupili delavci in menedžerji. Za odkup Šped-transa je bilo deset vodilnih pripravljenih zbrati 200 000 mark, prv tako pa je 84 zaposlenih pokazalo interes za me-nedžersko-delavski odkup, vendar pa sklad ni gradil na tem. »Namesto tega je sklad zaposlenim v Špedtransu celo kratil temeljne človekove pravice, saj jim ni dovolil lastninjenja s certifikati, čeprav se je v pogodbi o prevzemu Špedtransa zavezal, da bodo zaposleni lahko 20 odstotkov podjetja odkupili po lastninski zakonodaji...« Sicer pa zgodba o Špedtransu še ni končana. Holc upa, da bo ostal v slovenskih rokah, saj je hud nasprotnik tega, da bi mariborska podjetja poceni razprodajali Avstrijcem in drugim tujcem. Stanislav Holc je pred meseci samoiniciativno prišel tudi na zbor bivših delavcev Elektrokovine pred tovarniškim vhodom (ker jih v tovarno niso pustili). Na tem zboru je bil edini politik, ki si je »upal« stopiti pred delavce in ki je za to, kar je povedal, požel tudi aplavz. »Tudi velik del Elektrokovine bi se dal rešiti, če bi se sklad resno lotil sanacije. Tako pa kot lastnik ni skrbel niti za ustrezno kadrovsko politiko na vrhu Elektrokovine in za ureditev nortanjih odnosov. Ko je sklad Elektrokovine prepustil največjemu upniku, Kreditni banki Maribor, je bilo slej kot prej jasno, da bo Elektroko-vina morala v stečaj, saj je banka ni mogla sama rešiti. Elektrokovine bi bilo mogoče rešiti na drug način.« »Tako pri stečaju Elektrokovine kakor pri stečaju Metalne TIO pa je izredno problematično tudi to, da delavci oziroma vsi zaposleni niso dobili odpravnin in da jim niso izplačali niti že tako in tako nizkih plač za čas, ko so še redno delali. Še sedaj čakajo na skromne plače! Takšna politika sklada je nečloveška. V vseh primerih so vse zmote in napačne odločitve starih in novih vodstev plačali delavci in uslužbenci in strokovnjaki v teh podjetjih.« Sklad pa po Holčevem mnenju nima samo arogantnega odnosa do delavcev in zaposlenih v svojih podjetjih, pač pa tudi do javnosti in lokalnih dejavnikov, ki jim velikokrat niti ne odgovarjajo na javno zastavljena vprašanja. »Po vseh dosedanjih ukrepih, ki jih je sklad izvedel, imam slab občutek, da je bil ustanovljen za pridobivanje glasov volivcev pred volitvami. Do volitev in še mesec dni po volitvah ni bilo toliko stečajev kakor kasneje... Vsem je znana miselnost naših ljudi, da jim bo probleme razrešila država. Ustanovitev republiškega razvojnega sklada in prenos podjetij nanj je pred volitvami ustvaril upanje, da bo zares tako. Upal bi si reči, da je to tedanji vladajoči stranki prineslo najmanj 100 000, morda pa celo 200 000 glasov...« Holc pa že več let opozarja tudi na škodljive pojave centralizacije v Sloveniji, ki tako kot pač vsaka centralizacija hromi iniciativnost, ustvarjalnost in odgovornost ljudi ter zavira gospodarski razvoj. »Zakaj je bilo treba prenesti sedež slovenskega elektrogospodarstva iz Maribora v republiško središče bliže vladi? Temu smo se v Mariboru nekateri dolgo uspešno upirali, vendarle se je na koncu zgodilo tudi to. Zavzeti se je treba, da bo Maribor dobil nazaj sedež elektrogospodarstva, pa ne samo to: tudi nekatere druge republiške institucije in celo ministrstva bi lahko imela sedež v Mariboru in drugih slovenskih mestih. Tako bi se Slovenija enakomerneje in hitreje razvijala.« Stanislav Holc zadnje čase pri reševanju mariborskih gospodarskih problemov ni osamljen. »Veseli me, da se v razreševanje gospodarskih problemov in zagat Maribora vključuje vse več doktorjev znanosti z univerze, različne stranke, Svobodni sindikati v Podravju, pa tudi predsedniki zborov mariborske občinske skupščine in vse več občinskih poslancev. Samo tako bomo lahko rešili gospodarske probleme, kar je sedaj naša prva in najpomembnejša naloga.« Tomaž Kšela KOKŽFTOV val prodati največje cestno transportno podjetje v severovzhodni Sloveniji Špedtrans avstrijski firmi Nunner iz Lipnice. Morda je tudi zaradi njegove »glasnosti« kupčija, v kateri bi Avstrijci poceni in brez ustreznih garancij DRŽAVA ŠE NI DOZORELA SC ; 5 i, lefc!1 ho' Naročilnica Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o) knjigo , je 1Ka Staniča MOJE DELNICE. Naročeno mi (nam) pošljite na naslov: ^ U|. ....................................................................... ^ ICa’ Poštna št., kraj:..................................................... lrtlo' h lri Priimek podpisnika:. ia) Un k°m(0) Plačal(i) v zakonitem roku. ' ^dpcem pošiljamo po povzetju. Žig' Podpis naročnika Država počasi, vendar le postaja podobna drugim modernim in razvitim državam, bi lahko v dveh stavkih povzeli razmišljanje Janeza Kopača, predsednika odbora za finance pri Državnem zboru Slovenije, na nedavnem »Gospodarskem forumu« Združene liste socialdemokratov. »Forum« je bil posvečen »dilemam ob proračunu za leto 1994«, na njem pa je Kopač spregovoril o načrtovanju proračuna, trošenju njegovih sredstev ter nadzoru nad trošenjem. Na vseh področjih zaostajamo za razvitimi demokratičnimi državami, je menil Kopač, vendar se tudi pri nas premika na bolje, saj vsako leto kaj izboljšamo. V svetu je v navadi makro-planiranje proračunskih sredstev, se pravi, da se določi obseg proračuna in potem razdeljuje med posamezne porabnike, v navadi pa je tudi večletno načrtovanje obsega proračuna. Pri nas vsega tega doslej ni bilo. Šele lani se je uveljavilo makroplaniranje, poskus večletnega planiranja pa je propadel, je dejal Kopač in dodal: »Morda se bo ta poskus posrečil pri naslednjem proračunskem memorandumu.« Kopač, ki je mimogrede povedal, da imajo le nekatere države v Evropi višji delež proračuna v družbenem bruto produktu (Izrael, Skandinavske države in Nizozemska), je povedal, da se na Zahodu uve- ljavlja tudi decentralizirani način določanja sredstev za posamezne porabnike proračuna. Ministrstva imajo pri doseganju vnaprej določene vsote proste roke. V Sloveniji tega ni, da se pa stvari premikajo na bolje, je dokaz tudi državna zakladnica, ki jo imamo od lani in ki skrbi za likvidne finance in gospodari z javnim dolgom. Od proračuna za leto 1992 je tudi več reda pri proračunski porabi, kar je zelo pomembno, saj je »država« največji kupec v državi. Začelo se je z obveznimi javnimi razpisi, zdaj pa bomo dobili še zakon o javnih nabavah. Slabo pa je, da je država krenila po napačni poti pri varčevanju denarja pri javnih storitvah. Država namreč javne storitve izvaja tako, da podržavi izvajalce, kar pa je po Kopačevem prepričanju dražje, kot če bi pri teh poslih sodelovala tudi zasebna podjetja. Dobro ni, ker še nimamo premoženjske bilance, čeprav bi morala biti narejena že leta 1991. Tako država še zdaj ne ve, kolikšno in kakšno je njeno premoženje, to pa tudi vodi k neracionalnemu ravnanju z njim. Zelo kritičen pa je bil Kopač glede izvajanja nadzora nad proračunsko porabo. Tu se nič ne dogaja, je dejal. Nadzor ni urejen in zato ni povratne informacije o izvaja- Janez Kopač: Proračun slabo načrtujemo, neracionalno trošimo in trošenje neučinkovito nadzorujemo nju. Ministrstva samo postavljajo zahteve po denarju, te pa niso podprte z ustreznimi podatki. To je tudi eden od vzrokov, da se ministrstva za proračunski denar »pretepajo« iz prestižnih namesto iz racionalnih in strokovnih pobud. V tujini na primer računsko sodišče ugotavlja, kaj je racionalna poraba, pri nas pa... V tujini imajo vpeljane zelo natančne šifre za vsako vrsto proračunske porabe, ki točno povedo, za kaj je bil denar porabljen. Pri nas uporabljajo kontni plan izpred desetletja, iz katerega pa se tako uporabnih in jasnih podatkov ne da razbrati. Le ministrstvo za finance je za svoje potrebe izdelalo in razvilo šifrant, nekako podoben sodobnim šifrantom po svetu. Tudi pri informatizaciji računovodstva nas čaka še veliko dela, je poudaril Kopač, saj ga je treba opraviti vsaj še toliko, kot smo ga že. O parlamentarnem nadzoru nad porabo proračunskih sredstev je Kopač dejal, da je v tujih državah mnogo bolje organizirano kot pri nas. Ce bi proračun planirali tako skrbno kot v tujini, če bi sredstva racionalno trošili in če bi imeli enako učinkovit nadzor nad porabo proračuna kot v razvitih državah, bi bil tudi obseg javne porabe manjši, kot je. Resda se tudi pri nas premika na bolje in vsako leto prinese nekaj izboljšav, je ponovil Kopač, toda težava je v tem, da za to skrbi le peščica ljudi na finančnem ministrstvu in zato je ritem sprememb prepočasen. Cokla hitrejšim spremembam pa so tudi nezrele stranke v parlamentu, ki nalagajo javnim financam nove in nove obveznosti. To se je v lanskem letu dogajalo v izjemno velikem obsegu, stranke so predlagale same velike projekte, od katerih je vsak terjal zase tudi več kot odstotek bruto družbenega proizvoda. DOBRIKANJE NAMESTO PODPORE V naši (mladi) državi Sloveniji, ki se še vedno otepa s poporodnimi težavami in preživlja hudo gospodarsko krizo (kar pa vlada ne priznava in ljudem dopoveduje, da smo že iz najhujšega), število zaposlenih še naprej upada, povečuje pa se število nezaposlenih in upokojenih. Najbolj svežih dognanj, izraženih o tem v številkah, še nimam pri roki, vendai; so nam tudi že doslejšnja ostala v spominu: okrog 650.000 še zaposlenih, okrog 150.000 nezaposlenih, že nad 440.000 upokojencev. panterji »kot sramežljiva nevesta« prestopili k liberalcem, zatem ko so bili pri Demosu. S tem nekateri niso bili zadovoljni; zapustili so panterje in postali seniorji v Peterletovi stranki. Armado upokojencev dan za dnem še povečujejo z dela odpuščeni zaradi stečajev podjetij (v katerih, če le morejo, nastrgajo zadnje tolarje za dokupe let in mesecev delovne dobe, ki nakaterim manjkajo), upokojevanje zaradi delovne invalidnosti, pa tudi odsluženih vojakov »revolucije« (uslužbencev VJV, MNZ ali, kakor se že takšnim službam po novem reče, Demosovih in kasnejših poslancev itd.). Slovenije (prej pri Demosu, zdaj frakcija pri LDS), Demokratska stranka upokojencev Slovenije, Zveza upokojencev pri ZLSD, Zveza upokojencev pri SLS, Zveza seniorjev pri KDS, Sindikat upokojencev Slovenije, Univerza za tretje življenjsko obdobje? Ali še kdo. Demokratski upokojenci so bili za združitev s panterji, vendar niso uspeli in že so se znašli v objemu prenoviteljev. Na združitvenem kongresu »Združene liste« s katero naj bi se »poročila« tudi Demokratska stranka upokojencev, Veliko je torej »pristojnih«. A učinek? Razumljivo, da za težnje (težave) tolikšnega volilnega telesa nobena stranka ne more ostati gluha - če računa tudi na njegove glasove. In tudi ni! Zadostuje, če kdaj prisluhnemo govorom Iva Sisingerja in Danice Simšič v parlamentu - kajpak, v podporo predlogom upokojencev. Tudi Marjan Podobnik je začel podobno »brenkati na to struno«. Sicer si pa znajo upokojenci tudi sami pomagati do javne veljave, o čemer pričajo njihova stališča, ki preplavljajo tisk, še zlasti v obliki izjav njihovih društev in »pisem bralcev« - upokojencev. Tudi upokojenske politične stranke so pri sporočanju svojih stališč javnosti nadvse aktivne. Najštevilčnejša organizacija upokojencev je Zveza društev upokojencev Slovenije, saj ima več kot 300 podružnic, članov pa blizu 250.000. Pri nekaterih podružnicah ali občinskih zvezah obstajajo tudi klubi. ZDUS se že vsa leta (ne le zadnja) zavzema za pravice upokojencev in daje vladi in SPIZ-u predloge, kako uresničevati težnje upokojencev. Udeležuje se tudi vseh zasedanj pokojninske skupščine in njenega upravnega odbora. Odborniki so se v zadnjih letih zavzeli za gradnjo stanovanj in domov za upokojence, pridobili pa so tudi številne društvene domove, v katerih so zdaj člani vsestransko dejavni. Pomemben je sklad Vzajemne samopomoči z blizu 100.000 člani. Že deset let je odprt počitniški dom ZDUS v Izoli z več kot 200 ležišči in pokritim bazenom. In v koliko društev se združujejo upokojenci, v katere stranke? Predvsem pa je glavno vprašanje: kdo se naj bolj prizadevno in uspešno zavzema za upokojence? - Zveza društev upokojencev Slovenije, Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, Zveza društev invalidov Slovenije, klubi upokojencev, Skupščina Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Stranka sivih panterjev Z nastajajočo državo Slovenijo so vzniknile nove politične stranke, med njimi obe upokojenski. Prizadevali sta si, da bi v parlament prišli njuni predstavniki. Brali so: »Ce na prihodnjih volitvah upokojenci kot stranka pridemo v parlament, bo Slovenija prva država, v kateri se bo to zgodilo«. Stranki pa sta kmalu spoznali, da bo mogoče priti v parlament le skozi stranska vrata. In zgodilo se je, da so pa do tega ni prišlo: Za vključitev v Združenj listo socialnih demokratov se je odločilo le ka kih deset od 36 občinskih odborov. To je pome nilo ponoven razkol med »političnimi upoko jenci«. Pa snubljenja še ni bilo konec. V Vza jemnosti smo lahko brali: »Tudi upokojeni de lavci potrebujejo svoj sindikat.« Vendar pri vseh strankah - same obljube pr zdravilih. Obljubljajo celo trinajsto pokojnino odpravo participacije, polovico pokojnine p( novem pokojninskem zakonu in še marsika drugega (upokojenci pa so doživeli le zamrzni tev pokojnin!) Kako naprej? Dejstvo je, da bi upokojenci v »normal® demokraciji« za dosego svojih pravic ne potre bovali svojih strank (poslancev), saj bi moral biti vse strenke, tudi najvplivnejše, toliko pa metne, da bi pri sestavljanju svojih programe morale misliti tudi na upokojence - če si želij na volitvah prislužiti njihove glasove. Venda v Sloveniji ni »normalne demokracije« stranke niso tako pametne. Zato lahko upoko jencem bolj kot močnejše pomagajo tuc manjše stranke, še posebno, če jim Drnovškov stalno obrača palec navzdol, ko gre za glasova nje o takšni ali drugačni ravni pokojnin (povrlT pa še pozablja na tiste milijone tolarjev, ki jif 1 država dolguje pokojninskemu skladu). Slovenskim upokojencem po izteku rpanda sedanjemu parlamentu ob upoštevanju izki šenj, ki so si jih pridobili - torej ne bo preostat drugega kot (iz)voliti takšen parlament, ki bj učinkovito, koristno in odgovorno opravlj tudi naloge s področja pokojninskega in inv: lidskega zavarovanja. Po ustavi so člani pari menta poslanci (iz) ljudstva in niso dolžni p' slušati kakršnakoli navodila (tudi ne vodsti strank, ki bi jih rada disciplinirala tudi, kad: jim srce in pamet govorita drugače, kot strafs), karska pripadnost). Ij Kako koristno je torej, da imamo volitvk vsake štiri leta! Morda pa celo to, da je mefe upokojenci »po sili zakona« pristalo tudi nek^i »rosno mladih« poslancev. Jasno, če hkrati pomislimo na visoko odmero njihovih »zasluL Ženih« pokojnin. y P P _______________________________________ P tl ti TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE« Spoštovani prijatelji, lani smo v ČZP Enotnost za Vas založili zbirko romanov in avtobiografskih pričevanj znanih slovenskih in tujih piscev. Njihova umetniška dela in pričevanja Vam želimo še bolj približati z nagradno akcijo »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Vabimo Vas, da se dosedanjim prijateljem pridružite tudi Vi z vključitvijo v klub prijateljev knjige DE. Vanj se vključite tako, da do 31. marca letos naročite vse knjige ali samo posamezno iz zbirke, ki Vam jih podrobneje predstavljamo. V aprilu 1994 bomo izmed »prijateljev knjige DE« izžrebali 27 nagrajencev. Nagrade: 1. 200.000 SIT; 2. dve nagradi po 100.000 SIT; 3. štiri nagrade po 50.000 SIT; 4. deset letnih naročnin na knjige založbe DE v letu 1994 v vrednosti 18.000 SIT; 6. deset letnih naročnin DE v vrednosti 8.320 SIT Seznam izžrebanih nagrajencev bomo objavili v tedniku DE 14. aprila 1994. Matej Bor JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA PAKET DOBRIH KNJIG, odličen tudi za darilo! Paket sestavljajo knjige: Avtor sporoča v čas in prostor ujeto in z njima tudi opredeljeno zgodbo prek (...) Jernovega rokopisa, v katerem pripovedovalec skuša razjasniti eno samo uganko: kdo je v ključnem trenutku povzročil smrt njegovemu prijatelju Martinu. Peter Božič ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST Rudi Čačinovič MED DVEMA CERKVAMA On, Radenko Radenkovič, ga je povabil na hrano. Na pijačo in na hrano te Slovenci ne povabijo nikoli. On to zelo dobro ve, ker ga še noben Slovenec razen na pijačo ni nikoli kam povabil. ' H 53 o CM N Moja generacija je živela ob žerjavici in plamenih dveh svetovnih morij. Srce in možgane so nam pretresale revolucije: oktobrska iz I. 1917, različne »povojne« po 1945., zmagovite »od spodaj« ali »od zgoraj«. Dvajseto stoletje se bliža koncu. Bilo je polno svetlih upanj človeštva, bilo pa je tudi v znamenju krvavih diktatur. Bilo je stoletje Hitlerja in Stalina. Po tolikih izkušnjah bi se stoletje moralo končati brez lažnih iluzij in utopij, dokončno zavrniti vse lažne preroke, ki obljubljajo splošno srečo in zveličanje, pri tem pa hočejo osrečevati človeštvo s’svojimi ideološkimi prisilnimi jopiči. Knjige lahko dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, telefon 321-255,110-033, faks 311-956. Miroslav Jančič GLASNIK PEKLA LinII. I. Umreti s Sarajevom II. Umreti brez Sarajeva o £ (8 C Da bi ga pa kdaj kak Slovenec povabil na pičko, ne, tega pa pri Slovencih ne boš doživel nikoli. In zato ga Radenko tudi ne vabi na Cico Oriental. Radenko Radenkovič je bil toliko in toliko časa pri vojaških arestantih in tam seveda sploh ni pičk in zato Radenko nujno potrebuje Cico Oriental samo zase, za danes. Drugič mogoče, je pribil Radenko. In pri tem je ostalo in Niko je moral sam nazaj v kasarno. In ko je prišel tja, je bila ura ravno šest zjutraj in »smotra« in trubač je pravkar zaigral »mirno«, ker se je na »krugu« prikazal general, komandant brigade, in šel naprej proti svoji pisarni. O M 0> I Ugodnosti, ki Vam jih pri vključitvi v klub nudimo, so: izredni popust, plačilo v treh obrokih (nakup nad 3.000 SIT) in možnost sodelovanja v naši nagradni akciji »TISOČ NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. Pa še to: ČLANI KLUBA bodo imeli prihodnje leto 30% popusta pri vseh novitetah založbe - po lastni izbiri - neobvezno. Vladimir Kavčič STEBRI DRUŽBE Psihosocialni portreti sodobnikov Jern namreč nosi breme krivde skozi povojno življenje, in da bi se očistil ali vsaj problem razjasnil, napiše zgodbo od otroškega zavedanja do razpleta, ki se konča z Martinovo smrtjo. Bistveno pa je, da je blodni Martin umrl, vrača pa se v Jernov rokopis, kot bi se njegova duša selila vanj. Res smo dobili svojo državo, a zdaj ne ljudstvo ne politiki ne vedo, kaj bi počeli z njo. To je posledica predhodnega neznanja, kajti te države niso izsilili amaterji, temveč diletanti, tisti, ki mislijo, da vedo in znajo, a se v resnici ne zavedajo niti meja svoje nevednosti. Vodijo jih oholost, prestiž, bolestne osebne ambicije. Več kot polovica sedanjih političnih akterjev samo nadaljuje kariero, ki jo je začela pod prejšnjim režimom, za njih je torej osebna promocija na pravem mestu. Druga polovica so razni frustrirani tipi, ki spominjajo na jecljavca, ki je hotel postati televizijski napovedovalec, zdaj pa zatrjujejo, da ni uspel, ker ni bil v partiji. Vrednost vseh šestih knjig je 10.740 SIT, vendar vam jih nudimo za 6.950 SIT. Če naročite pet knjig, jih prejmete za 6.200 SIT, če naročite štiri knjige, jih prejmete za 5.000 SIT, tri knjige pa za 4.000 SIT. Pri naročilu dveh knjig prejmete knjigo Jožeta Smoleta: PRED USODNIMI ODLOČITVAMI brezplačno! « c In ko je vsa brigada stala na »krugu« mirno kot pribita, je komandant brigade opazil Nika, ki se je prestopal z noge na nogo in lovil ravnotežje, pijan in izmučen od celonočne hoje. Komunizem je razpadel, ker se je izrodil v nehumano, strogo disciplinirano organizacijo izoliranih vojščakov, ki niso zaupali ljudem in so jih hoteli prisilno osrečevati po svoji meri. Kljub težkim izkušnjam iz svoje preteklosti, kljub neposrednim zgovornim zmotam komunizma, skuša »stara cerkev« sto- pati po poti, ki ga je zrušila. Hotel je iz enega centra gospodariti nad celotno komunistično resnico, Poskusi reform so bili prepočasni in prepozni. Kadar se z njim srečam - Bog oziroma Alah vesta, kolikokrat počnem tisto, kar mi je bilo že od nekdaj mrzko - preštevam, koliko je okrog mene Muslimanov, koliko Hrvatov, koliko Srbov in koliko drugih, med katere spadam tudi jaz. Razmerje je približno takšno kot na republiški ravni, nekateri bi celo rekli, da je inscenirano - 40:15:30:15. Ko so Srbi iz tistega dela mesta, ki je v njihovih rokah, začeli izganjati Muslimane, in to brez prtljage, sem prestregel, kako neka muslimanska soseda drugi pravi: »Nič drugega ne ostane, kot da tudi mi izženemo njihove!« NAROČILNICA - Pri ČZP Enotnost nepreklicno naročamo izvod(ov) knjige ZDAJ, KO JE NOVA OBLAST izvod(ov) knjige MED DVEMA CERKVAMA izvod(ov) knjige GLASNIK PEKLA I. izvod(ov) knjige GLASNIK PEKU II. izvcd(cv) knjige JERNOV ROKOPIS ALI MARTINOVA SENCA izvod(ov) knjige STEBRI DRUŽBE Naročeno pošljite na naslov: Ulica, poštna št., kraj: Ime in priimek podpisnika:. 1. Račun bom(o) plačal(i) v enkratnem znesku v zakonitem roku 2. Račun bom(o) plačal(i) v treh obrokih 3. Knjige mi pošljite po povzetju 4. EMSO za ind. naročnike in telefon, če ga imate Stroški dobave in 5-odstotni davek so vključeni v ceno. Vse naročilnice, ki nam jih boste poslali do tega dne, bodo vključene v žrebanje in uvrščene v klub »TISO<5 NOVIH PRIJATELJEV KNJIGE DE«. M JENJSKA RAZPOTJA Vlažna spalnica je prej podobna nekakšnemu skladišču predmetov in zabojev. [at ku : aj b -Ija L'k' P1 stel M DOM ZA ŠTIRI V GARAŽI V slovenski prestolnici je več kot tisoč družin ali posameznikov, ki živijo dobesedno v nečlove-aI* ^kih razmerah. Tudi družina Pavlovič je ena izmed njih. Štiričlanska družina životari ze od [inskega novembra v garaži stare kmečke hiše na Obrijah 19 v občini Moste-Polje. Kakšno je itV življenj g v mrzli garaži brez tekoče vode, brez kopalnice in stranišča, si je le stežka predstavljati, n£’'i živeti še težje. :ks| i rlj _ O tem smo se sami prepri-slitkali, ko smo družino obiskali. 7. f Obrijah smo bili dvakrat, Prvič dopoldne, ko nam v stari Pritlični kmečki hiši z ogrom-iPirn dvoriščem in volčjakom Pa vrvici nihče ni odprl vrat. Prišli smo spet popoldne istega dne in zasačili gospodarja Franca Pintarja, ko se je kavno odpravljal k živini. »Pavloviči so bili brez strehe nad glavo, hotel sem jim pomagati, zato sem jim ponudil garažo za prvo silo, največ za kakšen mesec ali dva, zdaj pa se vse skupaj vleče in vleče,« je nejevoljno razlagal. »Rad bi, da se čimprej izselijo. Pri meni v hiši imajo kopico svojih stvari.« Franc Pintar, starejši možakar, živi v hiši sam. Dopoldne je v službi, popoldne dela na kmetiji. Popeljal nas je čez dvorišče k družini Pavlovič, ki je bila takrat k sreči doma: Srečko Pavlovič, ki dela po- OBRATNA AMBULANTA Piše: prim. doc. dr. Anton Prijatelj Zakaj še vedno toliko o alkoholizmu Našel sem že mnogo starih in novih knjig, ki pišejo o škodljivosti neprimernega in pretiranega uživanja alkoholnih pijač. Prva je izšla že davnega leta 1853. Ljudje so se zavedali, da je to velik problem, saj nam alkoholizem vsako leto ugonobi nešteto življenj. Zgodovina nam kaže tudi, da so se mnogi posluževali takih in drugačnih metod, da bi ugonobili to zlo. Mnogi so študirali, zakaj in kdaj je več alkoholizma, kateri poklici ga imajo več, kateri narodi in tako dalje. Čemu tudi toliko pišemo o tem, saj vemo, da tisti, ki so od alkohola odvisni, takih stvari ne berejo. Če pa jih berejo, rečejo: »Saj to ne leti name, to leti na onega soseda, saj jaz pijem za potrebo in nisem odvisen, nisem pijanec.« Zdravniki, ki se ukvarjamo z zdravstveno vzgojo, vemo, da en članek, eno predavanje, eno predvajanje na televiziji ne pomeni prav nič. Ljudem moramo dopovedovati in dopovedovati o zdravem načinu življenja, da spremenijo škodljive navade svojega življenja. V tem časopisu sem pisal o odvisnosti od alkohola, o vrstah odvisnosti, posebej o odvisnosti pri ženskah, pri mladini, o tem, kaj so pisali nekoč. Posegel sem v zgodovino, ker menim, da moramo vedeti, da so že nekoč vedeli za to zlo in se proti njemu borili. Vedeti moramo, da je to, kar imamo danes, posledica dolgotrajnih bojev; da so že zdavnaj vedeli, da je bolje preprečevati kot zdraviti; da moramo vzgajati mladino in da je to dolgotrajni boj. Že v začetku tega stoletja sta izhajala dva mesečnika o protialkoholnem gibanju. To sta bila PIŠČALKA in ZLATA DOBA. PIŠČALKA za abstinente, pivce in pijance je začela izhajati v Ljubljani 1.1. 1905 in je bila ijiesečnik, posvečen protialkoholnemu gibanju na Slovenskem. Prvo številko je uredil Leopold Lenart, drugih 17 pa Fr. Avsec, župnik v št. Jurju pod Kumom. V juniju 1907. je začela izhajati ZLATA DOBA, Protialkoholno glasilo. Izšla je večinoma vsak mesec do leta 1919, ko je nehala izhajati. Zelo zanimiva je polemika, ki se je razvnela med dvema strujama. Ostrejša je zagovarjala strogo abstinenco, blažja pa zmerno pitje. Pogosto me obiščejo zastopniki podjetij, zavodov z vprašanjem, kako urediti zadevo s tem ali onim, ki prerad posega po alkoholnih pijačah in mu želijo pomagati. Drugi povprašajo, kako bi se tega ali onega znebili, ker je moteč na delu. V starih časih so dejali, da se pijanec obrne, ko se v grob zvrne. Danes pa vemo, da poleg preprečevanja in preventive take ljudi lahko ludi zdravimo. Ene bolj, druge manj uspešno, pri tretjih pa je žal zdravljenje neuspešno. Naši nasprotniki kažejo na tiste, pri katerih je Zdravljenje neuspešno, in nam mečejo polena pod noge. Obstaja več metod zdravljenja. Temeljni sta: zdravljenje v bolnišnici in ambulantno zdravljenje. Metodi imata vsaka svoje zagovornike, sta Pa obe uspešni. Kar zadeva stroške zdravljenja, je bolnišnično po Tinenju nekaterih dražje, saj traja tri mesece. Ambulantno je na videz cenejše. Odvisnež mora hoditi pogosto k svojemu zdravniku, kar pa Povzroča odsotnost z dela, še posebej, če bolnik ne stanuje v istem ^aju, kjer ima zdravnika. Opisati moram torej še posebej, kako je z alkoholom in odvisnostjo °d njega v podjetjih in zavodih, kako ukrepati in nekoliko podrobneje 0 zdravljenju. noči kot pek, mama Zdenka, 18-letna hčerka in 12-letni sin. »Nismo radi doma.« je dejala mama Zdenka. Če se le da, sva z možem v službi, otroci pa v šoli ali pa pri prijateljih.« Natlačenih 22 kvadratov Garaža, ki meri kakšnih 22 kvadratnih metrov, je razdeljena na dva dela, na spalnico in kuhinjo. Kuhinja je tako natlačena, da se komaj obrneš. Takoj na levi, pod oknom, je miza s stoli, na desni je umi-valno korito, majhna peč na drva, nad njo razobešeno perilo, električni kuhalnik, na steno pa še pritrjen električni bojler. Na stolu stoji televizija, njihovo največje bogastvo, v kotu pralni stroj, ki ga ne morejo uporabljati, cementna tla so prekrita z linolejem. Spalnica je prej podobna nekakšnemu skladišču predmetov in zabojev. Takoj za pregrado je pograd z dvema posteljama, kjer spita otroka, tik ob njem pa zakonska postelja. Ob steno je potisnjena omara, tam, kjer je še kaj prostora, pa so kartonaste škatle z raznimi predmeti, ki jih nimajo kam postaviti. V vogalu za otroškim pogradom je vlaga zarisala temne madeže skoraj do stropa. »Pod spodnji pograd sem položila debel polivinil, da bi zadržal vlago, a nič ne pomaga. Polivinil plesni, žimnica je vlažna,« je obupana mama Zdenka. Na drva grejejo le kuhinjo, spalnice sploh ne morejo, a tudi kuhinja se nikoli zares ne segreje. Še sreča, da je letošnja zima mila. Hudo je bilo decembra, takrat jih je zeblo do kosti in vsi po vrsti so se prehladili. Ko sem sedela za mizo, me je zazeblo v noge, čeprav je bil tisti januarski popoldan prav sončen in topel. Še najbolj zgovoren je oče, vsem drugim je nekam nerodno, najraje bi se vdrli v zemljo. Pove, da so poprej stanovali v isti vasi na Obrijah 10, a jih je lastnik pognal na cesto. Pogodbe niso imeli, čeprav so tam stanovali osem let. Kot podnajemniki so morali plačevati 500 mark najemnine in povrh še 200 mark za elektriko. Pravzaprav živijo že vse življenje kot podnajemniki. Pred 12 leti so prišli v Ljubljano in od takrat naprej so kar naprej podnajemniki. A kaj, ko so najemnine vedno višje. Srečko je moral poprijeti tudi za delo na kmetih, da so preživeli. Lačni niso, socialne pomoči ne potrebujejo, njuna skupna plača se suče okrog 90 tisočakov. Vendar pa ne zaslužijo toliko, da bi si lahko kupili stanovanje, tudi dragih podnajemniških stanarin ne zmorejo plačevati. Največ, kar so si doslej lahko kupili, je avto stoenka, a so ga morali prodati, ker so potrebovali denar. rilo, posuši in z avtom pripelje na dom. Mož se tušira v službi, ker je pek, jaz pa z otroki v stanovanju moje dobre kolegice, na stranišče hodimo čez dvorišče h gospodarju...« Za seboj imata ona 16 let delovne dobe, on 17 let. Ona je zaposlena v Šumiju, on v pekarni Piskač v Podgorici pri Šentjakobu. Kdaj se bodo uresničile njune sanje o lastnem stanovanju? Njihov dom je poln grenkobe. Pravzaprav je v tej garaži zadovoljen le maček, ki prede v naročju svoje gospodinje... Prazna stanovanja samevajo Ljubi moj domek, četudi ga je za en bobek, pravi pregovor. Še najbolj ga poznajo vsi Medtem ko številne družine živijo v nečloveških razmerah, že dva meseca čaka na vselitev prazna petnadstropna stavba nasproti Litostroja. med skladom in mestno vlado pa je prišlo zaradi nenamenske porabe sredstev od prodanih solidarnostnih stanovanj, ki naj bi jih mestna vlada namesto na občinske račune nakazala za nakup 70 kvadratnih stanovanj. Iz sredstev stanovanjskega sklada naj bi mestna vlada kupila tudi stavbo Slovenijašporta. Sodni mlini meljejo počasi. Zaradi nerešenih sodnih sporov je za nedoločen čas odložen tudi javni razpis stanovanjskega sklada za dodelitev socialnih stanovanj v najem najbolj ogroženim družinam. Zaradi nerešenih pravdnih postopkov trpijo številne družine, ki živijo po slednjih, zapuščenih mlinih, zakloniščih brez oken in svetlobe, v vlažnih sobah, po mrzlih kleteh in lopah. Znano je namreč, da je stanovanjsko socialno vprašanje prav v Ljubljani najbolj pereče, saj je vloge za dodelitev stanovanj oddalo do konca lanskega leta 7.000 meščanov, v glavnem mladih družin. Milena Srhoj, referentka Stanovanjskega sklada na Frankopanski, nam je takole povedala: »Po anketi, ki smo jo pred kratkim izvedli med prosilci stanovanj je približno 2000 prosilcev za socialna stanovanja. Med njimi je po do-sedaj zbranih podatkih najbolj ogroženih okrog tisoč prosilcev, ki živijo v nemogočih razmerah in bi takoj potrebovali stanovanje. Vsi so državljani Slovenije, veliko je Slovencev. Ljudje so v hudi stiski, veliko podnajemnikov Franc Pintar, lastnik garaže: »Rad bi, da se čimprej izselijo.« Ona je doma z Jesenic, on iz Slovenskih Konjic, oba sta Slovenca. »Pritožili smo se na državni zbor, a nismo dobili odgovora. Napisali 'smo kopico prošenj za socialno stanovanje, vendar nismo nikoli tečnarili. Upali smo, da je vse to moč urediti po normalni poti. Če nam ne bi šlo res za nohte, tudi ne bi govorili za časopis.« »K sreči imam v službi zelo dobre kolegice, ki mi pomagajo,« je rekla Zdenka. »Kolegica iz Želimljega mi pere pe- Milena Srhoj: »Veliko ljudi je popolnoma obupanih, mi pa jim ne moremo pomagati drugače kot z obljubami in čakanjem na odkup Litostrojskega doma...« tisti prebivalci Ljubljane, ki nimajo strehe nad glavo. A vsaj kakšnih 50 med njimi bi lahko takoj dobili skromno sobico v nekdanjem Litostroj-skem samskem domu, ki je že več kot mesec dni prazen, če se ne bi še iz lanskega leta vlekla tožba med mestno vlado in stanovanjskim skladom ljubljanskih občin, ki namerava samski dom kupiti. Zaradi tožbe je namreč denar, s katerim naj bi stanovanjski sklad odkupil samski dom, zablokiran. Do tožbe nima nobenih pogodb, zaradi lastninjenja stavb jih mečejo dobesedno na cesto. Ravno danes je prišlo k meni kar pet podnajemnikov s sklepom o deložaciji, ko' morajo iz stanovanja, a nimajo kam. Veliko ljudi je popolnoma obupanih, mi pa jim ne moremo pomagati drugače kot z obljubami in čakanjem na odkup Lito-strojskega doma, kjer naj bi predvidoma letošnjo pomlad dobilo streho nad glavo vsaj 50 družin...« Kaj pa vsi drugi? Marija Frančeškin Ko nevednost in pozabljivost oblikujeta kulturo Pri nas se ob spreminjanju finančnega in davčnega reda izredno rado zatakne pri samostojnih kulturnikih. Pretežnemu delu ljudi ta kategorija državljanov ni najbolj jasna, zato tokrat malo več o njej. Kultura je bila na področju družbenih dejavnosti pred samostojnostjo Slovenije prva. Že leta 1981 je omogočila zasebno delo in tudi delovne skupnosti, trajne ali začasne samostojne kulturne delavce in druge ustvarjalce, ki so se povezovali v posamezne projekte. Ta veliki »bum« je odmeval tudi v skupščini ob sprejemanju zakona, saj je šlo za novost, ki je smrdela po kapitalizmu. Kmalu je bilo po tej poti socialno zavarovanih več kot tisoč kulturnikov in njihovo število je hitro naraščalo. Če je šlo za umetnike in dejavnost izjemnega pomena in neprofitne narave, je bilo mogoče uveljaviti tudi pravico do plačila dela stroškov socialnega zavarovanja iz družbenih sredstev. Hkrati je sprejeti sistem pomenil slovo od statusa državnega svobodnega umetnika. Nerazumevanje tega prehoda je povzročilo celo demonstracije pred Cankarjevim domom in nato v njem. Dolgotrajna prizadevanja, ki sem jih usklajeval tudi sam, so pripeljala do tega, da je bil avtorski davek za svobodne kulturne ustvarjalce znižan za 70 odstotkov. Račun je bil sila preprost in korekten, kajti ti ljudje so morali iz svojih sredstev prispevati socialne dajatve v svojem imenu in v imenu delodajalca, tako kot vsak drug zaposleni državljan. Prav zato so bili v primerjavi z drugimi, ki so avtorsko ustvarjali, pa to ni bil njihov izključni vir sredstev za preživljanje, v podrejenem položaju. Ta se je pri pisatelju kazal v tistih časih tako, da je moral letno napisati in objaviti štiri knjige, da j e . zaslužil poprečni slovenski osebni dohodek. V tistih svinčenih časih je ministrstvo za finance skupaj z upravo za prihodke uvidelo pomembnost takšnega ukrepa. To pa je znova spodbudilo pritisk na vpis v razvid samostojnih kulturnikov. Prihod demokracije in dohodninskega zakona je najprej udaril po tem »privilegiju«, ki ga mladi šolani fi-nancarji niso hoteli ne razumeti in še manj izračunati. Nova oblast je nova oblast in z njo se začne nova zgodovina. Potem je prišlo leto, ki je tudi to garnituro prepričalo, da ne gre za pošteno obdavčevanje in so nekoliko popustili. Danes pa je vse skupaj znova izenačeno. Ministrstvo za kulturo je v obilici gradiv spregledalo nastavljeno past ministrstva za finance. Njegovi uradniki pa so pri pripravljanju novih predpisov pozabili, zakaj je v starih predpisih kakšna stvar zabeležena po njihovi logiki malo čudno. In začelo se je pisanje, usklajevanje, nerganje in protestiranje. Prav je tako, kajti državna politika mora vedeti da s fiskalnimi in davčnimi stvarmi vpliva tudi na kulturno politiko. Vsak fi-nancar bi moral vedeti, kakšna je družbena cena samostojnega poklica in kakšna državno zaposlenega državljana. Zakaj torej spodbujati samozaposlovanje? O tem prihodnjič. Milan Bratec Vorančevi Samorastniki na odru v Gornjem Gradu J*an pni Wes Minulo leto je med drugim minilo tudi v znamenju stoletnice rojstv^®!* pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Gledališka skupin^.6' Kulturno prosvetnega društva iz Gornjega Grada se je odločila tUe jubilej proslaviti s postavitvijo njegovih vedno aktualnih SamorastnC"5 kov. Za odlično uprizoritev in enkraten kulturni dogodek v tem kraju sifj?* zaslužni tudi delavci Smreke, Elkroja in tamkajšnja krajevna skupnosti^0 ki so kljub svojim težavam, materialno in finančno podprli prizadeva’ 0 gledališčnike. *vz t’ob 'tel Tradicionalni kitajski pozdrav se glasi: »Ali si danes jedel?« Ob žalostni resničnosti, ki jo potrjuje tudi opozorilo srbskega zdravniškega društva, da vse obsežnejša lakota resno ogroža zdravstveno stanje naroda, je čisto mogoče, da se bo kitajski pozdrav spontano razširil po vsej Srbiji. Prišli smo namreč tako daleč, da je človeka bolje imeti na vesti kot na kosilu. Naiven ni niti domači pozdrav — zdravo, kako se maš? To postaja vedno bolj usodno vprašanje. Nekaj je zanesljivo res: danes ni čas, da zbolite. Če pa se že ne počutite najbolje, je skrajni čas, da vam začne utripati rdeča luč. Če ste med tistimi dva do tremi odstotki, ki imajo v izobilju mark, ali pa ste uspeli prodati kako domačo dragocenost, vam ni treba skrbeti. Dovolj je odličnih privatnih klinik, kjer vam bodo - če že ne gre za kaj usodnega - v hipu pomagali. Vendar tudi v družbenem zdravstvu ni znatno ceneje. Če želite, da vam zob izruvajo z anestezijo, morate injekcijo kupiti spotoma v privatni lekarni. Tisti, ki imajo tolikšno smolo, da morajo na operacijo, dobijo seznam zdravil, anestetikov, niti za šivanje, vate, obližev in bogve česa še, kar morajo nujno priskrbeti. Kar verjeti nisem mogel, ko mi je sorodnik povedal, da so v ambulanti zahtevali, naj za izpiranje ušes prinese toplo vodo. To me je spomnilo na tisto žalostno šalo o tem, kako ogrevajo bolnišnice: V ledeno mrzlo sobo vstopi zdravnik in že pri vratih vpraša, kdo ima zvišano temperaturo. Dva se oglasita. Zaboga, razkrijta se, jima ukaže zdravnik. V bolni družbi je težko pričakovati, da bodo ljudje zdravi. Bolezni, ki smo jih skoraj pozabili, alarmantno naraščajo. Tuberkuloza že domuje v soseščini. Nezadržno prodira hepatitis, pa tudi druge nalezljive bolezni. Trebušni tifus, griža in norice terjajo vse več življenj. Javnost je bila osupla, ko je zvedela, da je v nekaj dneh umrlo več kot 50 pacientov psihiatrične bolnišnice pri Nišu. Sistematičnega cepljenja ni več, operirajo le tiste, ki bi sicer takoj umrli. Cepiva proti steklini ni, zato so zdravniki povsem resno priporočili, naj imajo sprehajalci za obrambo pred klateškimi psi s sabo palico. Zdravstvo je resno zbolelo že pred vojno in blokado. Dolgoletno pomanjkanje denarja in izgube so se kopičili iz leta v leto. Dohodek zdravstva se je drastično zmanjšal, stroški pa z inflacijo neverjetno povečali. Rezultat tega je zdravstvo v stanju klinične smrti. Zdravil skoraj ni, saj je 90 odstotkov proizvodnje odvisne od uvoženih surovin. Če ne bi bilo tuje humanitarne pomoči, posebej fondacije Soros, bi bolnišnice mirno lahko zaprle vrata. Veliko prahu je dvignila odločitev zdravstvenega osebja v nekaterih bolnišnicah, ki so dva meseca odklanjali bedne plače. Protest se je pozneje razširil v desetdnevno stavko zdravstvenih delavcev Beograda in Šumadije. Zahtevali so milijon dolarjev za zdravila in sanitetni material ter 100 mark plače. Ministrstvo za zdravstvo jim je razložilo, da komaj zagotovi sedanje plače. B; Obljubljalo jim je pakete s po 12,5kg moke, dvema litroma olja, 0,6™*de mesnega narezka, 0,5 kg margarine, kilogramom marmelade, litrovj! sk detergenta, po dvema miloma in zobnima pastama, dvema zavojčkom^^ vate in štirimi toaletnega papirja. Ko so verjeli obljubam in prefcini|^ stavko, so hitro ugotovili, da tudi paketov ne bo. Stal! V časih stare oblasti je bil med delovnimi ljudmi zelo popularen re>! s - ne morete nas tako slabo plačati, kolikor mi lahko malo delam^^t Sedanja, menda nova oblast je dokazala, da je tudi to mogoče. Prijat^^ Ijica, specialistka pediatrinja, mi je na vprašanje »Kako se imaš« odgovorila z naslednjo zgodbico iz zdravniškega življenja: Plače so nam decembra razdelili šele zvečer. Celo popoldne smo se potikali po orgin^i^ cijah, dremali na sestavljenih stolih, lačni in brez prebite pare. Pamd% \ nejši so odšli in pooblastili tiste, ki smo vztrajali, naj jim to revščitrfvči zamenjamo v marke. Pa so se zmotili, saj doma niso imeli elektrik1}*^ (dobili so jo šele ob 21. uri), pa tudi več ur so morali pešačiti obmestnih naselij, saj tramvaji in trolejbusi brez toka niso hoteli vozid'^ Mi pa smo imeli elektriko in končno smo dočakali blagajničarko z narjem iz banke. Z dr. Simičevo sva se zapodili na železniško postajo, bi še' pred spremembo kurza zamenjali marke. Nikjer ni bilo rncAj ] nobenega vlaka (stavka), ljudi pa je bilo vse polno. Menjali sva odličn^S] Bil je večer, menjalnice so ostale brez dinarjev, ravno tako uličnih menjalci, midve pa polni zavojčkov denarja najinih spoštovanih kol1*^ gov. Vse sva zamenjali in za vsakega uspeli dobiti po štiri mark1 p Naslednje jutro je marka toliko poskočila, da ne bi dobili niti marke 2%^. eno plačo. Res sva bili videti kot dve postajni pocestnici, pri čemer j* ^ stoletnica uvajala v posel drugo, ki ima dvesto let. Toda tudi klientelafk^j bila na ustrezni ravni in tako sva vendarle opravili posel. *ar: tli r Draga moja dr. Jevtičeva - na zdravje! ^ __________________________________________________________________________So j Ludvik Mrzel Bog v Trbovljah Po krivici pozabljeni in zapostavljeni književnik Ludvik Mrzel, ki ga mnogi literarni teoretiki štejejo za prvega nadaljevalca Cankarjevega osebnostno obarvanega sloga, je leta 1937 izdal zbirko modernih socialnih pravljic, ki so sorodne socialnim pravljicam češkega pesnika Jifija Wolkerja. V njih je posrečeno povezal in s pravljično obliko v ljudskem duhu prikazal socialno dogajanje okoli tridesetih let. Knjigo, ki ima danes bibliofilsko vrednost, je z dvajsetimi originalnimi lesorezi opremil Maksim Sedej. .. ___ ■ 1 ■.» ..1,» ..>■ . i i ______,____________ Pravljica o cestnem pometaču____________________________________________ Ko bo dvorana prazna, bo prišel nekdo in jo bo pometel. Življenje ljudi pušča za sabo mnogo smeti in prahu. Povsod je treba metle, po vseh sobah, po vseh ulicah, pri vseh ljudeh. V tem mestu je živel star, majhen, skoraj grbav človek in bil je cestni pometač. V zapuščenem predmestju je imel svoj dom in ta dom je bila podstrešna soba z železnim štedilnikom, žena in devet otrok. V kotu za štedilnikom so na zidu visele njegove delovne cape, vse nabuhle in težke od večnega prahu, zraven pa je slonela metla in na tej metli je viselo njegovo življenje, kakor je pač življenje vsakega človeka obešeno na kakšno stvar. S to metlo čez ramo je v dve gube hodil v mesto vsak dan, kadar je padla noč, počasi je hodil po sivih, umazanih cestah proletarskega predmestja, ki jih nikdar nihče ni pometal, in ko je prišel do velikih, širokih ulic in trgov sredi mesta, kjer so izložbe bogatih trgovin, kavam in barov gorele še pozno čez polnoč, je svojo težko metlo z rame vrgel na trotoar, se sklonil še bolj v dve gube, kakor je že bil, in je s počasnimi koraki in s širokimi zamahi brez misli in brez besede čistil tlak. Tako je slednjo noč delal do jutra, tako je slednjo noč ceste pripravljal za nov dan in pripravljal jih je za vse, kar naj v to mesto in na ta svet še pride po njih. In nazadnje je v resnici prišlo. Iz predmestij in iz vasi, s polj in iz gozdov, od neznanega obzorja se je priplazilo preko streh in plotov. Vse straže na mejah, vsi zapahi na vratih so bili zaman. Neka neznana, sumljiva oseba se je pritihotapila v mesto, in dasi je bila vsa policija na nogah in je po hotelih in beznicah, po parkih in predmestjih vsak dan aretirala nad sto in sto ljudi - te neznane, sumljive osebe ni mogla najti in prijeti. Zakaj ta oseba je bil glad. Ko je bil cestni pometač neko jutro odšel domov in si je mesto pomelo spanec iz oči in se pogledalo v zrcalo, se je iz zrcala zarežal spačen, čisto sesušen obraz. Suhi obrazi niso še nič hudega, to so dobri obrazi. Ampak nič hujšega ni na svetu, kakor je do konca izsušen, sestradan obraz, ki so ga same oči in zobje. Takšni so menda obrazi volkov. Tisti dan je cestni pometač stopil na magistrat, pomolil sivi ročaj svoje oskubene, razpadle metle čez pisalnik in ponižno dejal: - Ne zamerite, s to metlo ne gre več naprej. Vzemite jo, prosim, na zapisnik in dajte mi novo. In takrat je rekel magistrat in glasno je govoril, kajti starec je bil naglušen: - Slišiš, cestni pometač, ne moremo ti dati nove. Svet se je osušil bogastva, naša blagajna je prazna. Sklenili smo, da od danes naprej, ne bomo več pometali cest. Hvala ti za zvesto službo tridesetih let. Pojdi lepo domov in v miru počakaj konca. Nič ni odvrnil cestni pometač - zoper besedo magistrata je pač vsak priziv zaman. Ampak ko je iz visoke hiše stopil na ulico, se mu je kar zameglilo pred očmi. Starec pač ni bil vajen, luči belega dneva gledati v obraz. Praznih rok, s to žalostno novico ni maral hoditi domov, tega ženi in otrokom ni mogel prizadejati. Samo kam bi se človek dejal? Kam bi šel česa iskat? Tedaj se je spomnil na lepem, da je prav za prav iz vasi doma. Zvonci živine v jutru in pod večer, toplo, rumeno mleko in svež ajdov kruh - vse je nenadoma pisano in veselo zaživelo pred njim. Res je že nekoliko star, arhpak mar ne bi še zmerom lahko pošteno pljunil v roke? Po vaseh mora biti še zmerom nekaj kruha za človeka, ki dela. In tudi dela mora biti zanj, kmetje doma si nikdar niso preveč ubijali glave s čistočo na svojih potih in dvoriščih. Okrog korita za živino pod vasjo, to vam rečem, že samo tam bi se za enega pometača našlo dela dovolj. Nič ni hodil domov, nikomur ni rekel ne zbogom ne dober dan, zakorakal je po mestnih ulicah in zavil na polje, šel po cestah in potih mimo kmečkih hiš, ki se jim je dišeče kadilo iznad streh, in prišel nazadnje v domačo vas. Vse je še lepo stalo tam kakor pred davnimi leti. Vas je ves ta dolgi čas prav lepo izhajala brez njega. Nič se ni izpremenilo od tedaj. Samo Ažbarjevi so bili le-tam pogoreli, kakor je slišal v mestu. Zdaj so se izmed napol gnilih, začrnelih slamna- tih streh gosposko svetili rdeči 'strešniki na Pogorelčevi hiši. Ažbar je bil župan. ^ Z Ažbarjem sta se poznala izza mlada. Ko je ces^ift x pometač stopil v vežo, se je par lepih grahastih feftlih koši s hruščem in truščem splašilo iz polmraka ^Atij mimo njega zaprhutalo na dvor. Za kokošmi se/les. prikazal župan sam, debel in rdeč, s ščipalnikom ^ koncu nosu in z nekakšnim uradnim papirjem v N \ kah. Rekla sta si besedo ali dve, se spoznala, si seff/°d| v roko - in čast, komur čast: župan ni bil umaza,1'!*Pi povabil je cestnega pometača v izbo, mu narezat sorščičnega kruha na pladenj, mu natočil brinovca Wf med zalogajem in požirkom je beseda kar vrela ^Pr dan. Pia - Tako pa tako, je pravil cestni pometač, hva^rPi zdravi so vsi, vreme že gre za silo - ampak zdaj /pk hudič prišel na svet, v mestu ne mislijo več pometi ^ cest. '''Si - A tako? V - Človek ne ve, kako bi dejal, ampak mislil sem, f kmetih bi že še bilo posla za cestnega pometa0"' Tukaj je kruh doma. Dobre volje je poslušal župan, ampak nazadnjes' je široko zasmejal. f J10 - Prijatelj božji, si mar kdaj že čul, da bi po kmč\ kih kolovozih cestni pometači uganjali komedijo? ^ nas ni navada, da bi koga najemali, naj nam F cestah in dvoriščih dviga prah. j ^ Cestni pometač je povesil glavo, obup mu je pla11 J* iz srca. j - Ampak to te vprašam, župan, kam naj se P° ^ milim nebom denem? t j.! - Jaz ti ne vem sveta, je odvrnil župan, in bilo "U je šale zadosti. Pa poizkusi svojo srečo na rims" cesti v nebesih, tam prav gotovo še nimajo pome0 ' čev' at- M Cestni pometač je zvrnil brinovec in stopil na zmj (ja Na rimsko cesto, je bil dejal župan. Ažbar je ^ zmerom resnih besedi - tu ni mogoče, da bi bil proz ^ ^ razdiral. Prav dobro se je spominjal cestni pome0", j, ■ kako je bilo v davnih otroških letih, ko je še ži'01^ 0 ( srenje pasel v planini nad vasjo. Marsikatero jutro . ^ popoldan je preležal tam in gledal v daljavo in je popolnoma razločno videl, kako se mora ne"L. daleč, tam za devetimi gorami, zemlja dotikati ne"u Če bi človek šel in šel, če bi šel čez polja in o nazadnje v resnici moral priti do roba neba. V & A stiski si ni dal dvakrat reči, vzel je pot pod noge, 5^ ^ je skozi mesta in vasi, čez polja in gore, šel je n0C,^ ^ dan in je nazadnje prišel tja, kjer se dotikata zert1, ^ in nebo. Nadaljevanje prihodi1!1 iit S1 tedtem ko Igor Vizjak in drugi sindikalni funkcionarji molčijo, o bančni mafiji razmišlja in piše Tone Golobič 'Novega mesta ENEZA, RAST IN UNIČEVALNO ELOVANJE BAN KOMARJE Bralci se bodo bržčas spomnili našega članka o bankomafiji kot Ukazanem podsistemu sicer vprašljive udbomafije, v okviru katerega razgalili konkreten primer mrhovinarstva Ljubljanske banke Do-jOjske banke (LB DB) v Novoteksu. Začasen rezime tega primera je na ?*ani. Ker skupščina Novoteksove konfekcije ni pristala na odurno j*Očno izsiljevanje s hipoteko na viniški obrat, je LB DB poniglavo “Uničila svojo grožnjo in blokirala Novoteksov žiro račun. S čim se vse teh okoliščinah otepa poslovodstvo v tem tekstilnem podjetju, najbrž 1 treba posebej razlagati. Prav tako pa v delavskem časopisu tudi ni ™trebno opisovati delavca nedostojnih muk, ki jih zaradi blokade Ptuna prinašajo nezakurjeni prostori, zajamčeni osebni dohodki itd. ^sebej je tudi zanimivo, da se na našo pobudo oziroma vprašalnik __ .odnosu bank do lokalnih gospodarstev z izjemo Sandija Bartla iz /^anja ni oglasil nihče od šefov območnih sindikatov, kar seveda po jst\tV°ie govori o njihovem odnosu do »njihovega« časopisa, še bolj pa pinC^oda o njihovi poglobljeni skrbi za delovna mesta in proklamirane a tir!® ZSSS. Bili smo prepričani, da se nam bo oglasil predsednik območ-stnii sindikatov v Novem mestu Igor Vizjak, vendar od njega in najbrž iz ju sC?0 njemu znanih razlogov ni ne sluha ne duha. Se je pa namesto njega aost dolenjskem listu oglasil Tone Golobič, izvrsten poznavalec finančnih “»ov, ki je bil več kot 30 let zaposlen na SDK. Iz njegovega pisanja °vzemamo bistvene dele, iz katerih bodo, upamo vsaj, funkcionarji °bodnih in vseh drugih sindikatov lahko izluščili, kaj jim je storiti t®h za podjetja in delavec izkoriščevalskih časih. evu Banke so že pred štirimi leti ,6šr denarjem »združenega dela« in tro^, skladu s takrat veljavno »Mar-:off!C0vičevo zakonodajo« (dokaj pre-..inif0st° - bolj po pravilniku: hokus P0kus) postale delniške družbe. ^ako je ta preobrazba potekala i r6' sistemu Ljubljanskih bank, aTTiffjPada že med finančno fantastiko. ;'atC.0^°če »hčere« so najprej 54 od-dao^ov pri sebi zbranih ustanovi-n 3le !skih vlog združile pri bodoči . ..^steri«, le-ta pa jim je takoj vr-J1 49 odstotkov in si s tem (sedaj .m *-kot prava »mati«) zagotovila inski delež pri upravljanju tn/i ftia 51% glasov v skupščinah i tfj^hk), vendar vse, kar se trenutno v teh kvazidružinskih raz-, perjih (na primer sanacija in a dC£li,dolg, opustitev revoloriza-; °g v korist ustanoviteljev že ■ 1990 dalje in' sedaj poiz- č,: JJUsi prodaje tako pridobljenih hč^Nelnic po tržni ceni), ne bo obrav-co^vano v tem pismu. irke\ -j •e *:ovod zani narnreč ni najno-ji ,e!sav »finančna jugofolklora« (po a^ašnji modi ta izraz lahko za-J enjamo z »mafija«), ampak bo j^radi aktualnosti zelo konkretno odkrito obravnavala le 31. sejo ^Pravnega odbora LB Dolenjske attke, d.d., Novo mesto, na kateri plani soglasno sprejeli (vnaprej rjpravljen) odgovor na sklepe iz-W Dega sveta občine Novo mesto, i1 s® nanašajo na prisilno porav-, J^vo Tovarne obutve Novo mesto fc®Vv,V^rašania 0 neznanih name-a banke glede usode podjetij ,g i‘ |^j a Caravan, Gorjanci in Novo- nA ' r|*ad^ bistvu sploh ne gre za resen zfl^P?avrr ■ P°me,mbl?ega. K°rga^a ezK^a kl.bl hj1 P?d- ■oivac ien Z oblelctlvniml dejstvi, 71«pte] nja, nevedanje. Zaradi prepriča-da pravice (privilegiranega ^Plhkan Fi; v, 'P K Ai)1Ka !’ k1 S111!1 le banka pndo- (1» a v izjemnih razmerah (nefor-!t ^ableSa moratorija nad stečaji), so več ogrožene in da vsakršna i hi a^e povedano - za skrajno 6 SheZobzimost. (Nekoliko celo i tiaLn:l^nia na mrho vinarstvo, am-?Pli inf.v najnovejši izvedbi - na pe »Sl rok!) j (}jp rditve, da banka že ves čas po-Pa 16 po^ ki so v težavah, pomaga ev®č načinov, na primer z zniža-JP obresti, reprogramiranjem (poročnih terjatev v dolgo-WRh- ’ z delnim moratorijem od-Planja glavnice in s strokov-% nasvetl. s°i vsa] kar se tiče alc. ci(jravnavanih podjetij, zelo daleč ()atresničnega stanja. Saj so ven-j kharfna razpolago listine o na-tnii tah j nrejenih hipotekah za že jji0 Ije-3 .e kratkoročne kredite, da-V 0 ob*1* .sledu o znižanju, pač pa 0 ul tijj, Računa vanju obresti po ode-tkie obrestnih merah (v letii ^ -11 namreč znašajo fji v (.z ® in zamudne obresti skupaj ’’„f o u kot 120 odstotkov letno!), Ujj ,s'anovitvi »by-pass« podjetja č ’.J> hsip aa ne omenjam tako rekoč Sa t^j!®116 valutne klavzule pri te-^9l din za DEM v januarju S®®ih’ kar !e v dobrih desetih me-s5fi Za štirikrat povečalo dolg sdne poravnave v Novolesu. Improvizacije s kapitalom Priporočljivo bi bilo nekoliko več strokovnega znanja o hipotekarnih kreditih, ki so brez izjeme vedno dolgoročni in, kar je enako pomembno, brez vzporednih dodatnih oblik zavarovanja (z menicami, akceptnimi nalogi itd.). Vpis v zemljiško knjigo je najbolj zanesljivo in trajno zavarovanje (tudi ni važno, kolikokrat se bo spremenilo lastništvo nepremičnine) vse do plačila in na tej podlagi izbrisa obremenitve. V vseh pravnih državah veljajo na tem področju stroga pravila, pri nas pa nekateri upniki (še) brez učinkovitih pravnih norm dobesedno nemoteno ribarijo v kalnem. V učbenikih ali na primer v ekonomskem leksikonu iz leta 1987 med drugim piše: »Hipotekami krediti proti zastavi nepremičnin se dajejo z rokom vračila 10 do 30 let in običajno z nižjimi obrestmi, ker je manjše tveganje!« Šele leta 1990 so bile pri nas ponovno dovoljene hipoteke nad družbenim premoženjem, zato je pravna praksa še zelo skromna, poskusov zlorabe (na škodo drugih upnikov in na račun še preostalega »družbenega premoženja«) pa veliko preveč. Po več kot 30-letnem delu v SDK sem bil ob upokojitvi v začetku leta 1991 še kar dobro seznanjen s finančnim stanjem večine dolenjskih podjetij. Nekoliko manj finančne podatke (in vedno večje težave spremljam še danes, posebno pojave in rezultate nepotrebnih reorganizacaij (tudi nekakšnih »holdingov« z improviziranimi kapitalskimi povezavami - brez kapitala!). Zanimivi so »programirani stečaji« ter večkrat očitno pristransko reševanje posledic, ki so v vrsti podjetij nastale kmalu po osamosvojitvi Slovenije. Verjetno še lahko verjamemo, da je končni cilj tolikokrat omenjene sanacije bank (z javnim dolgom v okviru državnega proračuna, torej v breme davkoplačevalcev) v bistvu le sanacija gospodarstva. Enako menda tudi lahko razumemo vzroke, zakaj je naša vlada (takrat še Izvršni svet Republike Slovenije) v začetku julija 1991 sprejela sklep o začasni prekinitvi uvajanja novih stečajnih postopkov. Seveda, za vsaj delno omilitev objektivnih težav, ki so nastajale zaradi postopne preki- nitve poslovnih razmerij, neplačanih računov in nato kar prisvojitev premoženja, v drugih republikah nekdanje federacije. Danes pa vedno bolj ugotavljamo, da se je dober namen - predvsem po zaslugi na nepošten način pridobljenih pravic v posameznih bankah (žal tudi neslavnega »Korže-tovega sklada«) - marsikje sprevrgel v skoraj, lahko rečem, sistematičen proces nekontroliranega (divjega) lastninjenja! S predsednikom upravnega odbora Dolenjske banke sem imel konec lanskega oktobra daljši telefonski razgovor, kdo so drugi člani (in kje so zaposleni), ne vem. Tudi ne želim zvedeti, ker bo moje razočaranje nad njihovimi odločitvami potem nedvomno še večje. Podobno kakor pozneje iz pisnega odgovora pa sem bil že takrat seznanjen s pojasnilom, da bo banka vse svoje »pravice« uveljavila za vsako ceno! Najvažnejši in v bistvu edini argument (oz. opravičilo?) je - neverjetno! - bil takšen: »Tudi druge banke v Sloveniji ne delajo nič drugače.« V ponoven razmislek in mogoče nekoliko treznejšo presojo upravnemu odboru banke, še bolj pa za obvestilo javnosti (pri tem mislim predvsem na delavce, ki so desetletja z velikim odrekanjem soustvarjali danes po eni strani problematično, po drugi pa brez predsodkov kar zanimivo - družbeno premoženje) bom na kratko povzel nekaj resničnih dejstev za posamezna v dogovoru banke obravnavana podjetja. Banko zanima le lastnina podjetja Očitek upravnega odbora, da nobeno vodstvo Tovarne obutve Novo mesto, vključno s sedanjim, ni bilo sposobno dojeti katastrofalnega stanja in sprejeti ponujene pomoči banke, je več kot norčevanje. Do leta 1990 je podjetje poslovalo z dobičkom in brez kreditov. Zaradi znanih razlogov so se težave pričele šele v drugi polovici leta 1991, in to v prvi vrsti zaradi izvoza v Rusijo (prek podjetja v Beogradu v času od oktobra do decembra 1991!). Pri takratnem vodstvu podjetja in pri naslednjem v.d. direktorja banka ni »naletela na gluha ušesa«, saj so brez zadržkov pristali na dobesedno samomorilske pogoje. Vrsta kratkoročnih kreditov z rednimi in zamudnimi obrestmi vred je bila spremenjena v nov kredit (s še višjimi obrestmi itd.), podjetje je celo samo »ponudilo« za dodatno jamstvo še hipoteko nad celotno tovarno! Strategija banke je bila vsekakor že takrat jasna: vi- soke obresti, blokada žiro računa z akceptnimi nalogi (in s tem omejitev poslovanja na neke vrste naturalno gospodarstvo - menjava proizvodov za reprodukcijski material) ter po preteku določenega roka uvedba stečajnega postopka, v katerem bodo uveljavili ločitveno pravico (hipoteko)! Banka naj bi v celoti poplačala svoje terjatve, drugi upniki se bodo obrisali pod nosom, za ponovno zaposlitev delavcev pa bo država (ministrica Puharjeva) dala potreben denar... Šele tretji, sedanji direktor se je banki uprl, spregledali pa so tudi drugi upniki in s sklenitvijo prisilne poravnave dejansko omogočili začetek sanacije. Poskrbeli bodo tudi, da se čimprej pravno ovržejo hipoteke, pridobljene na nepošten način v izjemnih razmerah (moratorija nad stečaji). Za druga podjetja je v odgovoru rečeno, da banka svojih poslovnih potez ni dolžna razkrivati izvršnemu svetu. To tudi ni potrebno, saj ni nobene bistvene razlike. V pogodbah za stare terjatve so zagotovljene nenavadno visoke obresti (kakršnih ne prenese kal- kulacija v nobenem podjetju), v igri je že blokada žiro računov z akceptnimi nalogi, v ozadju pa čakajo za zdaj še skrite hipoteke! Seveda je izrecno poudarjeno, da usoda teh podjetij (med naštete pa spada vsaj še Novoteks) in zaposlitev delavcev ni odvisna zgolj od banke, ki si je le zavarovala svoje interese. Ob navedbi, da banka zaradi sklepa zbora delničarjev sploh ne more in ne sme odpisovati terjatev, pa ne bo odveč pripomba, da je v tej specifični obliki upravljanja odločilen le glas »matere«, torej predstavnika tiste banke, ki je v sanaciji. (Tudi sklep o nagradi v obliki delnic je bil namreč sprejet z enim glasom, ker je le-ta »težak« 51 odstotkov!). Da bo mera cinizma in mrhovinarstva polna, dodajamo samo še podatek, da je ta ista »mati« pred kratkim poslala svojim delničar-jem-ustanoviteljem obvestilo, da so njihove delnice vredne nič, ker je banka v sanaciji. Je to mafija ali ni? To sploh ni več vprašanje. Vprašanje bi bilo kvečjemu, zakaj območni sindikati in njihova ZSSS v Ljubljani vse to tako mirno gleda?! Pripravil in povzel: I. K. V sporu ZSSS in Hlapci Jerneji sodišče odločilo v korist odpuščenih delavcev ZA VSAKEGA HLAPCA ZAHTEVAJO P0100.000 DEM Prijateljstvo gor ali dol, gre za informacijo o delovnem sporu med ZSSS in združenjem Hlapci Jerneji Svobodnih sindikatov. Objavljamo jo takšno, kakršno smo prejeli. V upanju, da bomo s tem prispevali vsaj kamenček v mozaiku nujno potrebne razrešitve omenjenega spora. Tembolj, ker smo vse bolj prepričani, da ta ne gre v prid prizadetim delavcem, še manj pa seveda svobodnim sindikatom. Napaka bi bila, če bi še naprej nasedali tistim, ki o tem dvomijo oziroma se tega ne zavedajo. DišLkVSKA ENOTNOST G. Ivo Kuljaj Dalmatinova 4, Ljubljana Živijo Udbokuli! Bodi prijatelj in v vasem cenjenem časopisu, glasilu vseh slovenskih delavcev, objavi povzetek tega članka iz Republike. Če pa bi hotel na to temo napisati eno od tvojih slavnih Ravbarkomand, ti lahko pošljemo še 8 (osem) drobno tipkanih strani obrazložitve odločbe Sodišča združenega dela, da boš videl lepo po vrsti naštete vse svinjarije vaših sindikalnih vunbaciteljev. In to prav tistih, ki so se z zaslugami za delavski razred napihovali kot golobi gol-šarji (g. Ravnik, g. Lesjak, dr. svet. Miklič et consortes). Opozoriti te moranPna majhno netočnost v članku, ki jo^prosimo, popravi. Piše namreč ngkako tako, kot da naj bi ZSSS dala loo.ooo DEM za vse skupaj. Mi zahtevamo toliko za vsakega odpuščenega! Iz tega lahko narediš tudi duhovit vic za na zadnjo stran. Potem pa bomo malo počakali, da vidimo^kdo se bo zadnji smejal. Glede na to, da ste zadnje čase postali specialisti za faksimile, ti sporočamo, da nimamo nič proti, oe omenjeni članek objavite v taki obliki. Lepo te pozdravljajo Hlapci Jerneji ZSSS. V Ljubljani, 31.1.1994 :' ‘3^ i; fV' Poblaščenec: Mdirjjan Zup^n k'( Kadar sindikat tarejo lastne težave LJUBLJANA - Zveza sindikatov Slovenije se je aprila 1990 preimenovala v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, posledica tega pa je bila tudi enostranska prekinitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih med to organizacijo in njeno delovno skupnostjo. Poteza sindikalistov je bila razumljiva, saj je ta sindikat takrat zaradi izstopa številnih drugih sindikatov izgubil veliko Članstva in s tem tudi denarja. Funkcionarji so svoje stolčke in fikus obdržali, na cesti, in to brez odpovednega roka, pa se je znašlo 90 delavcev iz delovne skupnosti. O pripadajočih pravicah, s katerimi se danes ZSSS tako rada širokousti, pa ne duha ne sluha. Rajko Lesjak, takratni in sedanji sekretar ZSSS je v Delavski enotnosti oktobra 1991 zapisal, da so v »njegovem« sindikatu »že od stare oblasti zahtevali take rešitve, ki bodo bolj po meri delavcev - upnikov v stečajnem postopku.« Takšna in podobna hvalisanja so zbodla v oci ravno 90 delavcev, ki so se (sicer ne vsi) združili v Hlapce Jerneje Svobodnih sindikatov in na sodišču združenega dela vložili tožbo proti nekdanjemu delodajalcu. Sodišče se je konec 1993 odločilo, da »sklepi o prenehanju delovnega razmerja prizadetih niso dokončni in izvršljivi, da jim ni prenehalo delovno razmerje pri ZSSS in mora le-ta tožnikom izplačati odškodnino v višini plač, ki bi jih prejeli, Ce bi bili na delu.« Ce odločitev sodišča razčlenimo, lahko ugotovimo, da bi tako SS za »popravo krivic« morali postati revnejši za približno sto tisoč nemških mark. RazmišljujoCi bi seveda pričakoval, da bodo pri Svobodnih sindikatih osramočenih lic obrnili žepe in poskrbeli za uveljavitev pravic, za katere se tako radi zavzemajo. Zmota. Na odločitev sodišča so se že pritožili. Tjaša Slokar Vidiki bosanske katastrofe Požig spomina Piše: Miroslav Jančič Dezintegracijo Jugoslavije so poprej leta trenirali s separatizmom na področju kulture, kjer je bilo največ svobode. Ko pa je prišlo do popolnega razhoda, ga je bilo potrebno zapečatiti tudi še tam, kjer so ostali kakšni sledovi skupnosti, se pravi v bivši federalni enoti Bosne in Hercegovine, kjer je multikulturnost nemoteno živela stoletja. Presenečenje je bilo mogoče samo to, ker so na skupno življenje v Bosni prvi »skočili« zadnji branilci Jugoslavije, sicer formalni nosilci njenega imena. Seveda je bila ta obramba že preminule države samo deklarativna. V bistvu je šlo za napad in za poskus ustvarjanja nove enonaci-onalne države - velike Srbije po Garašaninovem »Načertaniju« in Čosi-čevem »Memorandumu«. S tem pa je prišlo do pomembnih sprememb pri obravnavanju odgovornosti za razbitje Jugoslavije. V Bosni pa je bila medtem ob posameznih diverzijah, v glavnem uvoženih iz sosednjih pokrajin, multikulturnost tako rekoč naraven pojav. Prežetost Bosne in Hercegovine z različnimi, najprej verskimi, potem pa tudi nacionalnimi kulturami je bila razumljena kot bogastvo in prednost. V prekletstvo se je začela spreminjati z nacionalističnim plesom šele na začetku devetdesetih let. Najprej so srbski nacionalisti v Bosni, z miti in idejno podkovani od bratov z druge strani Drine ultimativno poudarili, daje skupno življenje v njej nemogoče, pri čemer so seveda zanikali državnost svoji rojstni državi. Takšno trditev pa je bilo potrebno seveda dokazati. Kakor z> cim arugim kot z vojno, ki seje žal tudi tokrat pokazala kot nadaljevanje politike z orožjem. V tej vojni, ki sta jo z večjo ali manjšo pripravljenostjo sprejela druga dva nacionalistična tabora, so z najmodernejšim orožjem takoj začeli izvajati srednjeveško taktiko, v katero sodi napadanje mest, pobijanje civilnega prebivalstva s pomanjkanjem hrane, z žejo, temo in zimo. Hkrati so uporabljali tudi najbolj umazana sredstva, ki jih prinaša tako imenovano etnično čiščenje. Kako lahko kdo trdi, da ni možno skupno življenje na primer v Sarajevu, kjer na majhnem prostoru že stoletja stojijo pravoslavna cerkev, katoliška katedrala, džamija in sinagoga! Res je bilo lepo poslušati njihovo hkratno zvonjenje, ki je spominjalo na nepozabno kakofonijo. Da bi bil uresničen peklenski načrt, je bilo vse to treba do tal porušiti, potem zbrisati še temelje, vse skupaj poravnati in zatraviti. . Treba je bilo porušiti vse kulturne spomenike, ki pričajo o možnostih mednacionalnega sožitja in ustvarjalnih naporih različnih narodov. Treba je bilo izbrisati celo pokopališča kot dokaze skupnega življenja in seveda tudi smrti. Takoj po začetku vojne so četniki preorali najnovejše sarajevsko pokopališče Vlakovo, kjer naj bi bilo na srbski zemlji. Potem je bilo treba skupno življenje zastrupiti še pred mladimi iz vrst različnih nacionalnosti. Posledica: organizirana kolektivna posilstva dotlej neznanih razsežnosti. Četniški klavec B. H. je na vprašanje, zakaj je posilil in ubil 30 muslimanskih deklet, izjavil: »To sem storil zato, da muslimanov več ne bo!« Iz tega je jasno razvidno, da je prišla pod šapo nacionalne inkvizicije tudi ljubezen, ki od nekdaj ne prizna nobenih mej. S tem pa je postalo vprašljivo tudi življenje ljudi in njihovo ustvarjanje, ki je bilo v Bosni vedno skupno. Ekstremne težnje k nacionalni izolaciji in samozadostnosti so uničile minulo delo milijonov ljudi, kaže pa, da so za dolgo uničene tudi možnosti kakršnegakoli skupnega bodočega dela. Utvara, da skupno življenje ni več mogoče po dveh letih najokrutnejše vojne, žal postaja realnost. Žal pa ta ista nova realnost ne uničuje samo stoletne tradicije skupnosti v Bosni in Hercegovini, temveč je v temeljnem nasprotju z osnovnimi vrednotami evropske civilizacije in kulture. Kaj se bo dogajalo naprej, je v mnogočem odvisno prav od te civilizacije, če se seveda zaradi vojne v Bosni tudi nad njo ne zgrinjajo temni oblaki. s- Humoreska Diplomatska elektrika Semoličev projekt - Ali ste ta mesec plačali elektriko? smo zvito povprašali tovariša Neposrednega proizvajalca raznih strok, ki je kot po navadi tičal za šankom bifeja Bližnja srečanja posebne sorte in luckal svoje pivo. »Seveda sem!« - Koliko? »Preveč!« - Zakaj pa ne naredite po hrvaško in elektrike enostavno ne plačate? »Ja kaj, ali mislite, da sem Hrvat?« - No, naj vas vprašam malo drugače: kaj si mislite o tem, da ti sosed noče plačati tistega, kar je porabil. Ali ga ne bi bilo pravično odklopiti? »To se menda ne more in ne sme narediti.« - Ja ampak nekaj bi bilo vseeno treba storiti, ali ne? »Se strinjam. In tudi storiti se da kaj, zlasti v tem primeru.« - Ja in kaj oziroma kako? »Čisto preprosto, treba je izrabiti dejstvo, da Hrvati na srečo niso naši edini sosedje.« - Kako to mislite? »Zelo preprosto, če imate le enega soseda, ste v velikem zosu. Če pa imate več sosedov, se stvar da rešiti...« - Pa čeprav ste sprti tudi z drugimi sosedi? »Še zlasti takrat. To se imenuje diplomacija.« - Pa mi povejte, kaj naj naredimo v primeru krške nuklearke. Hrvati nam nočejo plačati elektrike, pa jo vseeno jemljejo, Avstrijci nam očitajo, da je nuklearka nevarna... Zdaj naj se vmešajo le še Italijani in Madžari, pa imamo pravi nuklearni bordel... »Vidite, saj ste že sami napovedali rešitev, le piko na i morate še postaviti...« - Ne razumem... »Sami ste rekli, da nam Hrvatje nočejo plačati elektrike, ki jo samovoljno jemljejo iz Krškega. Na drugi strani pa Avstrijci trdijo, da moramo odpraviti najprej 73 napak v tej elektrarni. Torej je treba soočiti le Avstrijce in Hrvate. Če Hrvati ne bodo plačali elektrike, mi ne moremo popraviti napak na nuklearki. In če jih ne moremo popraviti, jo bomo pač ustavili... Temu se reče diplomacija.« - Ja ampak, če nuklearko ustavimo, bomo sami brez elektrike ... »Jo bomo pa uvozili.« - Ampak stala nas bo več kot krška! »Kje pa! Če Hrvatje ukradejo pol krške elektrike in jo tudi ne plačajo, je tista polovica, ki jo porabimo mi, dvakrat dražja. Uvoz elektrike iz tujine pa ne more biti dvakrat dražji od naše atomske...« - Ampak potem bi bila Hrvaška v temi. In še bolj bi besneli nad Slovenci. »Zakaj nad nami? Saj bi nuklearko v Krškem zaprli zaradi Avstrijcev. Naj besnijo nad njimi!« Bogo Sajovic Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je na novinarski konferenci, na kateri so svobodni sindikati predstavili svoj projekt »Kupujmo slovensko«, pozval h kupovanju slovenskega blaga, da bi imel domači delavec delo. In požel je zmrdovanje ter zaplotniško nezaupanje časnikarjev. To še zlasti velja za prvi program nacionalne televizije, ki jo je država obdarila z zakonsko osnovo plačevanja naročnine, kar ji omogoča čisti monopol. Namesto da bi televizija pozdravila omenjeno idejo in pozvala vse odločujoče dejavnike v državi, naj se ji pridružijo, nam razgalja svoje nepoznavanje psihe in instrumentov zaščite nekaterih najuspešnejših svetovnih gospodarstev. Če torej Semolič resnično hoče uspeti z omenjenim projektom, bo moral najprej zbrati toliko denarja, da bo zadostoval za kakšno primerno ekskurzijo na Japonsko. Udeležiti bi se je morali, poleg novinarjev prav vsi, ki v tej državi nekaj pomenijo, od predsednika vlade, ministrov in strankarskih prvakov do diplomatov. Za začetek pa bi mogoče zadostoval ogled filma Vzhajajoče sonce in knjiga z enakim naslo- uspešno zamenjali politične gospodarje, to očitno ne moti preveč. Podobno velja za novomeškega javnega tožilca Nika Briclja, ki bi moral ob kančku profesionalne morale odstopiti takoj po gradbeni aferi. Pa ni odstopil. Prav nasprotno. Bricelj si je še pred demokratičnimi volitvami od enoumne novomeške skupščine izposloval novi mandat, ki mu omogoča, da tudi v novih časih nadaljuje prakso nekdanjega revolucionarnega prava. Bricljev kazenski pregon zoper Kovačiča osebno zaradi nekega sklepa, ki ga je sprejel novomeški izvršni svet, zelo jasno govori, da novomeški tožilec preprosto ni sposoben doumeti delovanja pravne države v okoliščinah parlamentarne demokracije in da je ne glede na delovna leta zrel za penzijo. Kovačičev pregon Dr. Dimitrij Rupel, poslanec DS v državnem zboru, je reagiral na neko izjavo obrambnega ministra Janeza Janše, iz katere se je dalo razbrati predvsem, kdo je profesor in kdo učenec. Rupel najprej podvomi, da je Janša res kaj takega izrekel. Če je to res izrekel, potem dopušča možnost, da Janša o zadevi ni poučen ali pa je ne razume. Če je poučen in jo razume, je očitek nespodoben in neskladen z visokim državnim položajem gospoda Janše. V ljudski jezik prevedeno, bi se reklo, da je v tem primeru Janša kurba. Ampak da ne bo pomote: nemoralnost naj bi Janša očital Ruplu. Boštjan Kovačič, predsednik novomeškega izvršnega sveta in kandidat za ministra brez listnice, dokazuje »strateško« zmoto »eminentnih« novinarskih peres, ki sp ga že pred več kot sedmimi leti dokončno pokopala na novomeškem političnem pokopališču. Ampak slednjih, ki so se medtem klavrno preizkusili na volilnih listah demokratičnih volitev in Mencingerjevi osvoboditelji Dr. Jože Mencinger, univerzitetni profesor, je pred časom AVTOR: BORUT LEVEC SVOJE- GLAVOST FRANCOSKI EKONOMIST (CHARLES) KOS CELOTE SEZNAM IMEN SLOVENSKI PISATELJ (»LEVITAN«) SMUČARKA WACHTER STARO- GERMANSKA PISMENKA SKOZI MUNCHEN IZDELOVALEC VIOLIN IZ CREMONE (ANTONIO) GRŠKO-RIMSKI VEK SEVERU NEMČIJE LETNI PRIDELEK DELAVSKA ENOTNOST ŠLEVA, COPATA OSTANEK PO DELITVI KART GRŠKA MATI BOGOV POKRAJINA V VOJVODINI ZELO TRD MINERAL RASTLINSKO SOCVETJE NEKDANJI SODNI PISAR PRAMEN. PREDENO GRŠKA ČRKA IMENSKI SLOVAR ČASOPISNI OGLAS SLOVENSKI PISATELJ (DRAGO) NAPAKA PRI KOŠARKI KRAJ PRI LJUBLJANI ANTON JANŠA IRANSKO NOMADSKO PLEME MODEREN PLES ŽITNA BOLEZEN IVANA KOBILICA MAJHNA ODPRTINA VELETOK V SEVERNI ITALIJI VULKAN NA JAPONSKEM TEMELJNA RESNICA ANGLEŠKI VIOLINIST (MAX) VETROVKA S KAPUCO BERT SOTLAR SLOVENSKI SKLADATELJ (PAVLE) NIKOLAJ ČERKASOV NAGRADNA KRIŽANKA DELAVSKA ENOTNOST NEPRUETEN DOGODEK, ŠKANDAL ŠIBENIK TERME PRI PADOVI TOPNIČAR SPREDNJI DEL TELESA MESTO NA JUZNEJ cu^NEM TIROLSKEM, ZNANO PO VINU DEL POSOJILA REŽISER POTOČNIK PREBIVALEC NEMČIJE STANE SEVER RUSKI PISATELJ (VSEVOLOD) GORSKI KOZEL SREBRNO BELA KOVINA SLOVENSKI GLEDALIŠKI IGRALEC (MARKO) POTUJOČI PASTIR IGRALKA VALU KRAJ PRI KRŠKEM GLAVNO MESTO ARMENIJE OSEBNI ZAIMEK EGIPTOVSKI GENERAL (SAMOMOR) SKLADATELJ DELIBES PRIPRAVA ZA MIKANJE TURŠKI JISKI ZEMLJIŠKI GOSPOD DEBELA PALICA IME ČRKE L VZKLIK NA BIKOBORBAH OSKAR NEDBAL rx MANEKENKA CAMPBELL ŠTEVILO NAD ULOMKOVO ČRTO FINSKI ARHITEKT (ALVAR) Nagradna križanka št. 5 Rešeno križanko nam pošljite do 14. februarja na naslov ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom. Nagradna križanka št. 5 Nagrade so 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 3 GALICE, ČAKA, ONANIST, EZOP, RDEČA TAŠČICA, JOR, JAKA, MARTA PESTATOR, HENA, SANKAČ, Pl, MEKULI, PERSIL, RAN, AROMA, KRAK, ZAJERA, GABON, AON, BARENTS, TIRE, RS, OBLAT, POLIZANOST, IBRICA, ASASINI, KROV, EDIL, UTRTJE, HLOD, INESA, LENKA, NIOBA, SKATI, ANAA, ASPIK, AALEN Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 3 1. Marko Ličen, C. Pod Slivnico 5B, 61380 Cerknica, 2. Rezika Zorko, Žejno 33, 68262 Krška vas, 3. Sveto Laban, Redelonghijeva 23, 61000 Ljubljana Nagrade bomo poslali po pošti _______________— , SALOMONOV UGANKAR Križanko pripravil J Vedno ista pesem Ruplova (ne)moralnost v zvezi s proračunsko porabo zapisal, da se bomo morali zaradi gradnje novega Pentagona za Bežigradom odpovedati nečemu drugemu, in dodal, da se zdi, da ta objekt ne bo bistveno povečal obrambne sposobnosti Slovenije. 'Se strinjam do pičice, vendar s pripombo, da pri Pentagonu niti ne gre za kakšno poveča obrambno sposobnost, temveč! demonstracijo moči in blišča ij kega kompleksa. Zatorej s tl v zvezi velja neka druga profesl jeva misel: najtežje se bomo oS't bodili »osvoboditeljev«. Zgi v tolažbo, čez 45 let bodo tudffl ostareli! P oJV Udbo!? Horoskop Težak odgovor i Po polomu na newyorški borzi leta 1929 je prišlo do velike gospodai krize tako po ZDA kot tudi drugod po svetu. Krizi je sledila velika brezpo nost, prihranki so skopneli, mnogo podjetij je propadlo. V vsesplošn brezupu na začetku tridesetih let pa se je pojavil Franklin Delano Rosse' (rojen 30. januarja 1832), ki je ljudem obljubljal obnovo gospodarstva I imenom »New Deal« (novi načrt). Temelj tega programa je bila zamenj zlate podlage ameriškega dolarja s srebrno, intervencije države v dot« liberalnem gospodarstvu, velika javna dela in s tem odpiranje novih delo^ mest. Po ponovni izvolitvi je Roosevelt kandidiral še tretjič, prvi med predsedl v ameriški zgodovini. Proti njemu so bili zlasti ameriški izolacionisti, ki stj bali, da jih bo Roosevelt potegnil v drugo svetovno vojno, ki je v Evro| divjala. Roosevelt se je zares zelo zavzemal za pomoč državam v ko. proti Hitlerju, ni pa mogel napovedati vojne, ker je obljubil, da Amerika n« šla v vojno, in bil tudi izvoljen. Po napadu Japonske na ameriško ladjevj nemški vojni napovedi Združenim državam pa je odpadla tudi ta omejite1 ameriške čete in še boljši ameriški material je začel dotekali v de,4 protihitlerjevske koalicije. To je tudi dokončno pokopalo Nemčijo. Predse' Roosevelt je bil sredi vojne še četrtič izvoljen' za predsednika ZDA, veh1 zadnjega mandata ni dokončal. Aprila 1945, malo pred koncem dh svetovne vojne je umrl zaradi možganske kapi. f Ko so nekoč med vojno Roosevelta vprašali, kateri od treh velikih zave? kov: Združenih držav, Velike Britanije ali Sovjetske zveze, je najpomembh6! v koalicij, jim je odgovoril: »Pa mi vi povejte, katera noga pri trinožniku je najpomembnejša.« D1 Kar pomladansko Pr H Relief, oblika zemeljske površine, nasploh precej vpliva na vremen' ske procese. Zračni tokovi se pri prehodu čez hribe tem bolj spreme' nijo, čim višji so hribi. Na našem planetu pade najbolj v oči Himalaja, ki je pač najvišji gorski hrbet. Vlažni monsunski vetrovi, ki pihajo z Indijskega oceana proti severu, prinesejo obilne padavine na južno stran mogočnega gorovja. Tam raste bujno tropsko rastlinje tud' zaradi toplih zračnih mas, ki jih Himalaja nato ustavi in jim ne dovoli naprej nad Tibet. Večina vlage se tako »izcedi« nad južno Himalajo, Severna stran, kamor spada ves Tibet, pa je neverjetno suha, čeptaV Pr je zračna razdalja od npr. Nepala razmeroma majhna. Iz istega razloga najdemo na Kitajskem tudi puščavo Gobi. Ne le visoka Himalaja, tudi veliko nižji hribi lahko temeljito sprem®" nijo vreme. Vzemimo našo Slovenijo. Če potujemo od morske obal® proti Prekmurju, se ne dvignemo nad 1700 metrov (tako visok je I® Snežnik). Že ta višina zadostuje, da je ob dovolj močnem jugozahod' niku na Štajerskem in v Prekmurju sončno in toplo, medtem ko lahk® na Primorskem in Notranjskem dežuje ali kar lije ali pa vsaj gospodah oblačnost. Kot kaže, bomo tudi konec tedna pod vplivom jugozahodnika. Vendar to ne pomeni vedno dežja na zahodu. Če je dovolj suh zrak, j® lahko tudi tam razmeroma sončno. Bo pa topleje kot v začetku tedna, Podnevi bo kar pomladansko. r V Po Pr