Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 39. “E8LOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 26. SEPTEMBRA (Setiembre) 1957 GOVOR DR. MIHE KREKA na plenarnem zborovanju II. kongresa krščanske demokracije v Sao Paulu, v Braziliji, v soboto dne 21. septembra 1957. Gospod predsednik, gospe in gospodje žima isti, identični s cilji komunistične delegati! j centrale v Krem’ju. To je tr krat pono- Pozdravljam drugi kongres in posebej : vil v svoji nedavni izjavi, namenjeni se- delegate krščansko-demokrat čnih strank Južne Amerike v imenu Slovenske kr- ščansko-demokratske ljudske stranke. Iz srca želimo, da bi veliki napori, ki ste jih vložili v organizacijo kongresa rodili popolen uspeh. Naraščajoča moč in vpliv krščanske demokracije v Južni Ameriki bo nedvomno imel blagodejne posledice za vse južnoameriške narode, ki bodo pravtako nedvomno v bližnji bo¬ dočnosti igrali vse važnejšo vlogo v ši¬ roki areni mednarodne politike. Združe¬ ne krščansko-demokratične sile vseh južnoameriških narodov pa bodo v skup¬ nem in enotnem nastopanju po skup¬ nem programu predstavljale toliko moč in .silo, da bodo resničen jez, ob katerem se bodo razbijali poskusi diktatur vseh vrst, zlasti pa vdori komunistične tira¬ nije na ta kontinent. In v tem zadnjem je sedaj odločilna bitka. 800 milijonov ljudi v Evropi in Aziji je že oropanih osnovnih človeških svoboščin in so suž¬ nji ogromnega imperija, ki pripravlja nove osvojitve, da vključi v svoj sistem vso oblo, uniči neodvisnost vseh naro¬ dov in si podredi vse človeštvo. Krščanski demokrati med svobodnimi narodi, ki zbirate moči in pripravljate verrioameriškim posluša’cem televizije. Ko ga je pred nekaj dnevi obiskal vodi¬ telj poljskih komunistov Gcmulka v Beogradu, je izjavil, da “nacionalnega” komunizma ni, da je ta pojem nesmiseln. Tito sam smatra samega sebe za enega izmed voditeljev mednarodne, svetovne komunistične organizacije in podpira vse količkaj važne komunistične interese v mednarodni igri. V notranji politiki je Titova vlada vsa ta leta in preko vseh navideznih spre¬ memb ostala bistveno ista, groba, kruta diktatura politbiroja komunistične parti¬ je, policijski režim zastraševanja z nasi¬ lji. Kako bedne so razmere v Jugoslaviji najočitneje dokazuje dejstvo, da t soči mladih, večinoma kmetskih in delavskih Tudi tajno beži v inozemstvo. Ti mladi ljudje so zrastli v dobi tega režima. Ni¬ majo nobene prave predstave o demo¬ kratični ureditvi družbe in državne u- prave. Nihče jim ni mogel svetovati naj beže. Nihče jim ne more dati nikakih mikavnih obljub za obstanek v tujini. In vendar beže tajno, nelegalno, pod ognjem obmejnih straž. Letos je več beguncev iz Jugoslavije kot iz katereko- Mož, ki je bil med prvimi voditelji ko¬ munistične revolucije, ki je- postal pod Titom podpredsednik države, bil od ko¬ munistov izvol en za predsednika par¬ lamenta, bil predsednik partije v Črni gori, Milovan Djilas, ideolog komuniz¬ ma v Jugoslaviji, je napisal knj go “No¬ vi razred”. To je javna izpoved razoča¬ ranega komunista, ki pravi, da je vero¬ val, da bo komunizem rodil dobo sre¬ če, ki je bil komunist od mladosti, ki je globoko potopil svoje roke v kri revolu- ci.e, ki je komunističnemu sistemu bi¬ stveno pripomogel do zmage in ga gra¬ dil z vsemi svojimi močmi. Ta č ovek ni zaprl oči pred upornim godrnjanjem in klici na pomoč. Podčrtajmo, da je bil pred svojim odločilnim korakom na vrhu, nobeno njegovo osebno stremljenje ni bilo neizpo njeno. Vendar so strašne po¬ sledice njegovega lastnega dela nanj ta¬ ko učinkovale, da je najprej skušal do¬ seči spremembe v sami komunistični partiji in vladi, potem pa, ko se je pre¬ pričal, da togi sistem diktature ne dcvo- rVovi sovjetski načeti na ISaikanu Že dvomesečna odsotnost iz Sofije Vulka červenkova, prvaka bolgarsk.h komunistov, daje misliti zapadnim opa¬ zovalcem, da v tem moskovskem sate¬ litu pripravljajo spremembe v vladni hierarhiji, z namenom, da bi se čim bo’j prilagodili željam Tita in njegove okol - ce. Červenkov, 57 letni komur.istični ve¬ teran, je bil odstran en s predsedniške¬ ga mesta na položaj podpredsednika pred dobrim letom, dni, ko so v Mosk.i pričeli s protistal nižmom. Za kulisami je medtem še vedno zadržal vodilno vlo¬ go v komunističnem političnem in go¬ spodarskem planiranju v Bo’gariji. Zapadni opazovalci menijo, da se je Tito osebno pritož 1 Hruščevu na svojem obisku v Rumuniji, da je bolgarska KP protijugoslovansko nastrojena. Titova o- kolica je bila mnena, da je Moskva po¬ rabila Bolgarijo za svojo prvo bojno li¬ nijo protijugoslovanske kampanje med sateliti. Po sestanku Tita s Hruščevom li nobenih bistvenih izboljšav, je pisal ... , , . , , . , . , , , . v Rumun-ii 1. avgusta, je bolgarska vla in govoril ter zamenjal svoj vladarski , ., ..... sredstva za odpor proti tej nevarnosti, ( li druge države za železno zaveso v Ev- prav gotovo nimate večjih in iskrenej¬ ših prijateljev, kot so Vaši somišljeni¬ ki med zasužnjenimi narodi. Ti čutijo v svoji žalostni sedanjosti, da samo poli¬ tične moči, politiki in državniki, preši- njeni s krščansko - demokratičnim pre¬ pričanjem, upoštevajo božjo podobo v človeku, le taki, ki obvladajo kr- ščansko-socialni nauk, so trdni in voljni zgrabiti vsako, tudi nevarno oviro v praktičnem političnem življenju in biti nepopustljivi v svojih nastopih in bor¬ bah za svobodo vseh. Med narodi, ki so postali žrtve sovjet¬ ske napadalnosti, komunistične revolu¬ cije in tistega neokusnega kompromi- sarstva v mednarodnih odnosih, ki je značilno za diplomacijo zapadnih velesil po drugi svetovni vojni v poslih s kre¬ meljskim imperijem, je tudi moj sloven¬ ski narod in vsi ostali narodi Jugoslavi¬ je. Slovenska ljudska stranka se je rodi¬ la leta 1892. Z nespornim uspehom je vodila narod k napredku in večjemu bla¬ gostanju. Leta 1941 so nacistične in fa¬ šistične sile našo deželo in državo oku¬ pirale in razdelile. Z vsemi sredstvi kru¬ tega nasilja, ki si jih je mogoče misliti, so uničili nacisti in fašisti vse ljudske demokratične organizacije in ustano¬ ve, zastopnike, predstavnike in vodite¬ lje- pa pobili, pozaprli in odvedli v kon¬ centracijska taborišča. V tem času najhujše preizkušnje, ko je bil narod skoro brez vsake moči za samoobrambo in je bil ves vezan. v pri¬ zadevanjih za. ohranitev življenja in za osvobojence, je mala skupina komuni¬ stov, po ščuvanjih in navodilih iz Krem¬ lja in s sovjetsko pomočjo organizirala notranjo revolucijo in državljansko voj¬ no. Med vojno in revolucijo je nad' poldru¬ gi mili'on ljudi v Jugoslaviji izgubilo življenje. Po vojni je sovjetska Rdeča armada ustoličila komunistično vlado sedanjega maršala Tita. Da se je mogel obdrža¬ ti na oblasti, je Tito likvidiral po pre- stanku sovražnosti nad 800.000 naših sodržavljanov. Med prvimi petimi leti je po uradnih podatkih moral vsak peti državljan Jugoslavije skozi Titove ječe m prisi’na taborišča iz političnih razlo¬ gov. Toda kljub tem in takim policij¬ skim metodam Titov režim ne bi vzdržal opozicije 90% državljanov, če ne bi do¬ bil tako učinkovite pomoči iz vzhoda in od zapada. Tito je sedaj v zapadnem svetu znan kot “neodvisen” komunistični diktator. Advokati za sodelovanje z njim so iz¬ mislili celo posebno označbo “nacional¬ nega komunizma”. Obe ti dve označbi sta napačni in zapeljivi. Tito sam je po¬ novno, krepko in odkritosrčno izjavil, da so končni cilji njegove partije in re- ropi. Ta mladi rod enostavno ne more prenašati neznosnih razmer in beži v tu¬ jino na slepo, ker ne vidi nobene druge rešitve. Nekateri zunanji obiskovalci Jugosla¬ vije radi zapišejo, da so cerkve tam od¬ prte. Da, večinoma so. Toda niti na smrt bolni ne morejo in ne smejo dobi¬ ti poslednjih verskih tolažil v vojaških in državnih bolnišnicah. Učitelji, ki ka¬ žejo svoje versko prepričanje in se ude¬ leže javnih verskih obredov, so odpušče¬ ni iz službe. Taka je tam “verska svo- boda”. Tito javno pove, da ne trpi svo¬ bode združevanja in zlasti ne svobode političnega delovanja. Vlada izključno le režim njegove partije z isto vodilno eki¬ po od začetka do danes. Jugoslovanski slučaj komunistične vlade je edinstven v mnogih ozirih. Pri nas je nastal tudi edinstven dokument obsodbe komunističnega sistema. Upaj¬ mo ,da bo učinkovit. Upajmo, da bo u- daril v obraz tudi najbolj goreče zago¬ vornike sodelovanja s Titom. položaj z mestom v Titovi .eči. Predno so ga zaprli, se mu je posrečilo poslati rokopis tajno preko meje in dal je na¬ ročilo naj se knjiga objavi brez ozira na posledice, ki bi zadele njegovo ose¬ bo. Ta človek p'še: “Komunizem je u- stvaril najslabšo vrsto izkoriščanja, kar jih je človeštvo doživelo. Komunistični sistem je ogabna vrsta modernega su¬ ženjstva. Komunistični vladni sistem je in nujno mora biti v neprestani držav¬ ljanski vojni z vsemi državljani. Ta si¬ stem je obsojen na smrt, ker je protina¬ raven.” Upajmo, da bo ta izredno zanimiva knjiga pripomogla, da bodo odgovorni dobTi novo pobudo, da popravijo svoje ocene o stanju v Jugoslaviji in odnose s Titovo vlado in da bo pospeška razvoj k razpadu in propadu komunistične mo¬ či. Delajmo z vnemo in vztrajnostjo. Z bož o pomočjo bomo prispevali, da bodo svobodni narodi imeli srečnejšo bodoč¬ nost in da bodo zasužnjeni osvobojeni. Pripomogli bomo k svetovnemu redu, socialnemu in mednarddnemu redu, ki bo sad medsebojnega sporazuma posamez¬ nikov in narodov. Delujmo, da bi narode vodila krščanska ljubezen in zavest od¬ govornosti napram vsem: med seboj, med sesedi in pred Stvarnikom. Priza¬ devajmo si, da bi vsi jasno gledali in u- videli, da je le v zakladnici krščansko¬ socialnega nauka in v vodilih krščanske demokraciie v politiki mogoče dobiti srečno rešitev iz zagat in kriz, ki sedaj more svet. da storila vse, da bi se odnosi med njo in Jugoslavijo izboljšali. Červenkova so odstavili s predsedniškega mesta in ga nadomestili z Antonom Jugovom, ki vodi bolgarsko državo s tajnikom bol- ; garske KP Todor'em Ksa'kov ; m. čer- 1 venkovu je kljub tem spremembam u- spelo obdržati zakulismo oblast v stran- i karski organizaciji, kljub naporom vla¬ de, da bi popravila napake, storjene v stalinistični dobi in da bi rehabTtirala likvidirane žrtve tiste dobe, med njimi Traičo Rostova, bivšega podpredsednika, ki je bil ustreljen leta 1949 in nato lan¬ sko leto rehabilitiran, červerkova, ki je bil glavna gonilna sila protijugoslo¬ vanske kampanje v Bolgariji, ni več vi¬ deti v Sofiji po Titovem sestanku s Hru¬ ščevom. Glavni namen Moskve pri vsej tej igri je trdno povezati balkanske satelite, med katerimi je Titova Jugoslavija čla¬ nica južnega krila NATO skupno z Gr¬ čijo in Turčijo. Romunija je pred do¬ brim tednom povabila, po nalogu iz Mo¬ skve, na sestanek Jugoslavijo, Bolgari¬ jo, Grčijo in Turčijo, kjer naj bi znova ustanovili Balkansko zvezo, ki bi bila očividno orodje Kremlja za nadaljnje prodiranje v Sredozemlje in za poseg v upravo dardanelskih ožin in Egejskega morja. Grčija in Turčija sta poziv na konferenco odklonili in s tem začasno preprečili sovjetom poseg proti zahod¬ nemu Sredozemlju tudi po suhem. "NO HABRA ENEMIGO CAPAZ DE TORCER NUESTRA VOLUNTAD" dijo el general Aramburu La agencia notkrosa UP distribuyo el 22 del mes corriente un reportaje ex- clusivo hecho al presidente provisional argentino general Pedro Eugenio Aram¬ buru. En este reportaje el presidente ge¬ neral Pedro E. Aramburu respondiendo a la pregunta del representante de la agencia mencionada sobre las no- ticias que se difunden en el extran- je»-n oue dan una impresion caotica de la Argentina, contesto que lo que acontece en la Argentina es perfecta- mente explicable. El gobierno se ha da¬ do un plan politico y ese plan sera cumplido. Las fuerzas que se oponen a ello se han lanzado en una violentisima eampana de rumores e intrigas buscan- do trabar el proceso. Son tambien otros elementos que desean ver al pais en po- der de una nueva dictadura con el es- i čudo de que el pueblo aun no se eneuen- tra preparado para la democracia. El gobierno de la Revolucion, aunque se busque demostrar lo contrar : o, tiene to¬ da la fuerza material y moral suficie.u- te para cumplir su promesa. Estamos ! dispuestos a ir adelante hasta cumplir con el ejemplo que el pais ansia. ! “Con fe inquebrantable”, —dijo gene¬ ral Aramburu— “repito por milesima vez, que no habra enemigo, ni oculto ni evidente, capaz de torcer nuestra volun- tad, y que ninguna intriga habra de confundirnos”. BORISA ZA ARABSKE DRŽAVE "NI SOVRAŽNIKA, KI BI MOGEL ZLOMITI NAŠO VOLJO" zatrjuje predsednik gen. Aramburu Časnikarska agencija United Press je dne 22 t. m. objavila razgovor svojega predstavnika z začasnim predsednikom argentinske republike generalom Pedrom E. Aramburu-jem. Na časnikarjevo vprašanje za pred¬ sednikovo mnenje o poročilih v inozem¬ stvu, da je v Argentini skoro kaotično stanje, je general Aramburu dejal, da so dogodki, ki se sedaj odigravajo v Ar¬ gentini, popolnoma razumljivi. Vlada si je postavila politični načrt in ta načrt bo izvedla. Sile, ki temu nasprotujejo, so se vrgle na divjo kampanjo s širje¬ njem neresničnih novic in z intrigami, da bi tako mogle zavreti razvoj. So pa še drugi elementi, ki bi deželo znova ra¬ di videli pod novo diktaturo, češ, da na¬ rod še ni zrel za demokracijo. Vlada hovit udarec zahodni gospodarski in po osvobodilne revolucije, čeprav nekateri litični poziciji na tem delu sveta. Že hočejo dokazati nasprotno, razpolaga z Na glavni skupščini ZN se je borba med Vzhodom in Zahodom, zlasti med USA in ZSSR, prenesla na Srednji vzhod. Arabski vodje z nezadovoljstvom gledajo ha to vmešavanje zahodnih in vzhodnih velesil na njihovo področje ■se hočejo v ničemer navezati na kate¬ rikoli tabor. Za Arabce je še vedno glav¬ ni sovražnik Izrael ter celo kolonializem, ki je silno zasovražen med njimi, stopa na drugo mesto za sovraštvo do judov. Komunizem pa večina arabskih vodite¬ ljev ne smatra za resno nevarnost za njihove države. Zaradi živčne vojne med Vzhodom in Zahodom nad Srednjim Vzhodom, se mnogi Arabci boje, da bodo velesile pri tem pozabile na osem let star problem Palestine. S tem bi bila zapečatena tu¬ di usoba enega milijona arabskih be¬ guncev, ki žive po taboriščih, raztrese¬ nih po vsem Srednjem vzhodu. Arabci niso nasprotovali Dullesovi tr¬ ditvi, da si je ZSSR v Siriji ustvarila o- porišče za svoje prediranje na to področ¬ je. Večina Arabcev je nasprotna tem sovjetskim načrtom. Toda ZSSR je pri¬ dobila na prestižu med njimi, ko se je javno postavila na njihovo stran v bor¬ bi proti Izraelu. Celo najbolj protiko¬ munističnim Arabcem je to zadržanje ZSSR všeč. Hitro so ugotovili, da Dulles Istočasno ne morejo spraviti v sklad Dullesovo trditev, da Sirija pripravlja napad na svoje sosede, z naslednjimi dejstvi: 1) Turčija ima armado 500.000 mož, dobro opremljenih in izurjenih z ameriškim orožjem in 2) Sirija more V najboljšem slučaju postaviti na bo¬ jišče 50 do 60.000 mož. Tudi, če je ZSSR poslala v Sirijo velike količine o- rožja, Sirijci še dolgo ne bodo v njem tako izurjeni, da bi bili sposobni za bor¬ bo. Zato bi bilo na'manj nepremišljeno, če bi Sirija grozila Turčiji, kakor je trdil Dulles, menijo Arabci. Sirijci moč¬ no sovražijo Turčijo, toda spoštujejo njeno moč. Dejansko Sirijci žive v stra¬ hu, da jih bo nekega dne napadla vprav Turčija in večina Arabcev močno dvo¬ mi, da bi mogla ZSSR kdaj pripraviti Sivijo do tega, da bi napadla Turčijo. Turčija ne bo potrebovala pomoič NATO, da bi pregazila Sirijo. To bi ra¬ bila le v slučaju, če bi Siriji ZSSR pri¬ skočila na pomoč, kar pa bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Drug problem za Arabce in za zahod¬ ne sile pa je vprašanje zadržanja Za¬ hodne Nemčije do Izraela. Zahodni opa¬ zovalci so mnenja, da bi priznanje Iz¬ raela po Zahodni Nemčiji prizadejalo nov hud udarec zahodnemu prestižu na Srednjem Vzhodu. Tako pr'znanje bi moglo sprožiti verižno reakcijo, ki bi j dolgo pred nedavnimi volitvami so v Bonnu mislili na priznanje Izraela, po Adenauerjevi zmagi pa se je ta mož¬ nost še povečala. Večina Arabcev je zagrozila, da bodo priznali Vzhodno Nemčijo za maščevanje zahodnonem- škega priznanja Izraela. Ker pa Zahod- zadostnimi materialnimi in moralnimi silami, da bo izpolnila svojo obljubo. Od¬ ločili smo se iti naprej, da bomo izpol¬ nili svojo napoved z vzgledom, ki si ga dežela želi. “Z nezlomljivo vero” — je dejal dalje general Aramburu, — “ponavljam že na Nemčija stoji na stališču, da preki- tisočkrat, da ne bo nobenega sovražni¬ ka, ne skritega in ne vidnega, ki bi mo¬ gel zlomiti našo voljo, pa tudi nobena in¬ triga nas ne bo zmedla”. ne odnose z vsako državo, ki prizna Vzhodno Nemčijo — .razen z ZSSR, po¬ tem bi moglo njihovo priznanje Iz¬ raela privesti do prekinitve odnosov z . ostalimi arabskimi državami. Zahodna i Nemčija ima danes diplomatske zveze z Ad.©IlQU©r pripFCtvljjCt vsemi arabskimi državami ter ima svO- Spremembo SVOje vlade je diplomatske miši.e v vseh arabskih p 0 nad vsa pričakovanja uspešni zma- prestolnicah, razen v Jemenu. Zahodno- g i na volitvah, s katerimi si je Ade- nemški minister v Saudijci Arabiji je nauer za naslednja štiri leta zagoto- akreditirap v Jemenu. j vil predsedniški položaj v Zahodni Nem- Od vseh zahodnih velesil je Zahodna čiji in s tem vladanje krščanske demo- Nemčija še najmanj omadeževana s ko- kracije v srcu Evrope, se je za kulisa- lonializmom, v arabskih očeh. Istočasno mj pričela ostra borba za podpredsed- je Zahodna Nemčija gospodarsko moč- niško mesto, ker pričakujejo, da Ade- no privlačna za Arabce. Ko je ZSSR v nauer ne bo odbržal predsedniškega me- prvi polovici letošn ega leta odprla v sta vsa štiri leta, pač pa da se bo leta Egiptu veliko gospodarsko razstavo, j 1959 odrekel temu položaju in se po¬ je isto storila Zahodna Nemčija in jo tegoval za položaj predsednika republi- nadkrilila. Ko so Angleži, in Francozi morali lansko jesen zapustiti Egipt, so v izpraznjeno, področje prodrli Zahodni Nemci. S spretno gospodarsko politiko je Zahodna Nemčija tudi deloma pre¬ prečila še večji sovjetski gospodarski vdor na to področje. ke in tako zamenjal, 73 letnega The- odorja Heussa, ki mu je po ustavi pre¬ povedana tretja kondidatura. Najmočnejša tekmeca za podpredsed¬ niško mesto sta gospodarski minister Ludwig Erhard, 61 let star,'ter obramb¬ ni minister Franz Josef Strauss. Meni¬ jo, da bo zmagal Erhard, čeprav Ade¬ nauer nima namena imenovati svojega V svojem političnem nagovoru v glavni _ _ _ _ __ skupščini ZN niti z besedico ni omenil j pripeljala do popolne izključitve zahod- NčirOČSjfG Id Š I T 3 f 6 naslednika. Dosedanji podpredsednik je palestinskega vprašanja. Že dolge tedne j nemškega vpliva na Srednjem vzhodu. i bil Franz Bluecher, pripadnik nemške sem so -sovjeti bombardirali Arabce s Medtem ko je položaj Anglije, Fran- ( U A h A || n A H J 0» V P (1 ! stranke > ki se v novi vladi - katera bo propagando, da je Dulles ustvaril sirij- cije in USA na tem področju že zelo j I j izključno krščansko-demokratska po ski položaj zato, da bi odtrgal*arabsko omajan, bi pa še izključitev Zahodne j* . ., m nenju opazovalcev, ne bo več obdržal pozornost od palestinskega vprašanja. Nemčije s tega področja pomenila stra- , ffliSPcVaJIC V SISBC0 V HI ' na položaju. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Dragim slovenskim prijateljem v Argentini in drugod po dužni Ameriki Vsa ta leta v izgnanstvu želim priti med Vas. Vsa ta leta sem iskal možno¬ sti in priložnosti za to. Letos sem bil med delegati pri južnoameriškem kon¬ gresu krščanske demokracije v Sao Pau- lo, Brazilija. Kako rad bi izkoristil to priložnost, da bi šel med vse Slovence na tem kontinentu, ne morem dovolj krepko izraziti. Pa so razmere in okolnosti take, da nisem mogel ravnati kot bi hotel. Ne¬ kaj dni pred kongresom sem šele zve¬ del, da morem na pot. V teh nekaj dneh nisem mogel zbrati viz in potrebnih do¬ voljenj. Za človeka brez državljanstva so te uradne formalnosti zamudne, za¬ htevajo več časa. Mogel sem v nekaj dneh dobiti le dovoljenje v Brazilijo in nazaj. Ko to pišem, še ne vem, ali bom mogel vsaj kak dan ostati v Buenos Ai¬ resu, ali ne. -4 Spričo takega položaja tudi nisem mo¬ gel odpovedati obveznosti, ki me čakajo doma in ki sem jih prevzel predno sem zvedel, da bom mogel na pot. Zato mi preostaja le še to, da Vas preko Svobodne Slovenije pozdravim vse in vsakega posebej. Kakor je hudo, da sem tako blizu, pa vendarle ne morem k Vam, je gotovo to še najmanjše med vsemi nevšečnostmi, ki jih morate mno¬ gi, zlasti starejši, še vedno prenašati v begunstvu. Naj bo tudi to za namene, zaradi katerih smo v begunstvu. Kongres južnoameriške krščanske de¬ mokracije, ki so se ga udeležili pred¬ stavniki tega gibanja z vsega sveta, je bil gotovo lep uspeh in bo imel svoje dobre posledice za javno življenje tega Predsednik dr. Miha Krek med nami kontinenta in drugod. Za nas je bil iz¬ redna priložnost, da smo zastopnikom drugih narodov ponovno razložili slučaj slovenskega naroda in njegov sedanji položaj. Mogli smo obiskati vsaj nekaj Slovencev v Sao Paulu. Hvaležen sem tem dobrim našim ljudem za iskren sprejem in prijetne ure, ki so nam jih pripravili. Vesel sem, ko vidim, da se naš človek povsod uveljavi in napreduje. S prijateljema Staretom in Smersujem smo veliko govorili o Vašem obilnem kulturnem, narodnem in društvenem de¬ lu. Občudujem Vašo požrtvovalnost in vztrajnost, Vaš živi smisel za delo v skupnosti in za skupnost, občudujem po¬ sebno kulturna dela, ki so nastala med Vami v teh desetih letih. V tako težkih razmerah so ustvarjena, pa tako odlič¬ na! | In prošnjo imam: Podpirajte kar le morete Svobodno Slovenijo. Edini teden¬ ski list naše emigracije je. Če bi ugas- | nil, bi nastala velika praznota. Pa kljub temu, da vsi uredniki in sodelavci dela- ja za list popolnoma zastonj in z veli¬ kimi osebnimi žrtvami, je list v nepre¬ stanih in vedno večjih težavah z raču¬ ni v tiskarni. Saj je čudež v kakih o- kolnostih že tako dolgo izhaja. Pa ven¬ dar ni treba, da bi ga izgubili, če bomo poprijeli in pomagali nositi finančno breme ter pridobiti še novih plačujočih naročnikov. Na veselo svidenje kjer in kadar bo Bog hotel Dr. Miha Krek Sao Paulo, Brazilija, 23. septembra 1957. ^ Na drugem mestu objavljamo pojas¬ nilo predsednika Slovenske ljudske stranke g. dr. Mihe Kreka, ki nam ga je poslal iz Sao Paula, v katerem spo- Dr. Miha Krek oh prihodu na letališče Ezeiza roča Slovencem v Argentini in v drugih južnoameriških državah, da mu je hudo, ko je tako blizu njih, pa vendar ne mo¬ re pohiteti med nje. V zadnjem trenutku se je pa vendar¬ le vse lepo obrnilo in je g. dr. Krek do¬ bil možnost, da se na povratku v Sever¬ no Ameriko ustavi za tri dni v Buenos Airesu. V argentinsko prestolnico je g. dr. Krek prispel v ponedeljek popoldne. Z letalom je pristal na letališču na Ezei- zi, odkoder Se je odpeljal v mesto. Na letališču sta ga sprejela gg. Pavle Rant in Pavle Fajdiga. Vse dni svojega bi¬ vanja v Buenos Airesu je stanoval pri svojih tukajšnjih sorodnikih. Novica o prihodu g. dr. Kreka v Ar¬ gentino se je z bliskovito naglico raz- širilila po vseh slovenskih naseljih na področju Velikega Buenos Airesa. K njemu so prihajali številni stari znanci. Prisrčno so ga pozdravljali in mu želeli veliko uspehov v njegovem težkem delu za resnično osvoboditev slovenskega na¬ roda ter res prijetno bivanje med Slo¬ venci v Buenos Airesu. V ponedeljek zvečer sta se vrnila iz Sao Paula tudi gg. Miloš Stare in Ru¬ dolf Smersu, ki sta se kot predstavnika SLS tudi udeležila kongresa krščarisko- demokratskih strank. Z istim letalom sta od argentinske krščanskodemokrat- ske stranke dopotovala tudi g. dr. Ma- nuel Ordonez in dr. Carlos Llambi. GORIŠKA IN PRIMORSKA IZ TEDNA V TEDEN Na Glavni skupščini v ZN v New Tor¬ ka. je imel Dulles zunanjepolitični go¬ vor, v katerem je napadel Sovjetsko zve¬ zo zaradi njenega postopnega prodira¬ nja na Srednji Vzhod. Iztočasno je opo¬ zoril svet, kakor so to že toliki storili, na nevarnost hidrogenske vojne in po¬ zval države, članice, naj odobrijo pred¬ loge zahodnih velesil za razorožitev. Po poročilih iz Toki ja pripravljajo na¬ cionalistični Kitajci na Formozi napad na kitajsko celino v bližnji bodočnosti. Pa mnenju vojaških opazovalcev na Formozi se po rdeči Kitajski širijo upo¬ ri,- ki jih je morala priznati tudi rdeča oblast. Zato so mnenja, da se bliža u- goden trenutek, ko bo napad uspešno iz¬ vedljiv in sicer brez pomoči ameriške vojske. Pomagali naj bi' uporniki na ce¬ lini: " Angleška kraljica Elizabeta I. in princ Filip bosta prihodnji mesec obiskala USA. V Washingtonu pripravljajo vse potrebno za razkošen sprejem obeh vla¬ darjev, ki se bosta prej nekaj dni mu¬ dila v Kanadi v spremstvu brit. zun. ministra Lloyda. V sirijsko pristanišče Lataksa je pri¬ plulo več sovjetskih vojnih ladij “na pri¬ jateljski obisk”, v egipčanske vode pa več sovjetskih podmornic. Nekaj sovjet¬ skih podmornic je tudi priplulo v sovjet¬ sko podmomiško oporišče v Valoni v Albaniji. Druge sovjetske vojne ladje so prišle na prijateljski obisk v Split. V Oslu na Norveškem je umrl 85 let¬ ni kralj Haakon, najstarejši živeči kralj v Evropi. Sledi mu 64 le'ni sin Olav. Kronanja ne bo, ker je bilo po ustavi določeno, da je bil Haakon zadnji nor¬ veški kralj, ki je bil kronan. V Essenu je umrla zadeta od srčne kapi 72 letna Bertha Krupp, mati zna¬ nega nemškega vojnega industrialca Al¬ freda Kruppa. Po Berthi Krupp so Nem¬ ci v prvi svetovni vojni poimenovali svoj največji top, s katerim so streljali na Pariz, “debela Bertha”. Sedanji lastnik Krupovih tovaren in rudnikov Bohlen- Krupp se mudi na potovanju v USA in Kanadi. Je sorodnik znanega severno¬ ameriškega veleposlanika v Moskvi Charlesa Bohlena. Titovi komunisti imajo težave s svojim kongresom, ki bi se moral vršiti novem¬ bra meseca tega leta. Na njem misli¬ jo sprejeti tudi nov program. Sedaj so objavili, da je kongres preložen do apri¬ la meseca prihodnjega leta. Vzroka za odložitev kongresa niso objavili. Verjet¬ no je pa tudi ta, ker je najnovejša Dji- lasova knjiga “Novi razred” močno od¬ jeknila tudi v domačih komunističnih vrstah, zlasti med delavstvom, ki vedno bolj spoznava, da se je vodilna komu- j stična plast sprevrgla v novo buržuazi- i jo najgrše vrste. O pobegih iz Jugoslavije, ki se vrste | dan za dnem, se goriški “Katoliški glas” vprašuje ali so res potrebni in nujni ter na vprašanje odgovarja takole: “Gotovo, da življenje v Jugoslaviji ne prinaša rožic, ali tudi tujina razočara. Če nudi nekaj več zaslužka in bolj ugod¬ no življenje, zato pa oropa človeka mar¬ sičesa, kar ima doma, a ne zna ceniti. Saj dan na dan sliš'mo, kcliko naš'h ro¬ jakov se v tujini moralno in versko iz¬ gubi, narodno pa še bolj. In končno, če hočemo, da se bodo razmere v domovini kdaj izboljšale, je treba, da dobri ostane¬ jo doma in ne da beže po svetu. Zato se nam zdi, da so velikokrat taki begun¬ ci podobni dezerterjem z bojišča. Bo’j bi moral! pomisliti, predno se odločijo za beg v tujino.” V tržaškem dbčinskem svetu nobena stranka nima absolutne večine. Od 60 občinskih svetova’cev jih imajo demo¬ kristjani samo 20. Ker so £e pa po zad¬ njih volitvah sprli z ostaTmi stranka¬ mi, z njimi tudi niso mogli sestaviti so¬ lidne večine. V občinskem odboru vlada¬ jo sami ter se ohranjajo na oblasti s po¬ močjo desničarskih strank, ali pa, ker Se nekatere stranke vzdržu’ejo glasova¬ nja. V proračunski debati pa g. Barto¬ li s svojim predlogom občinskega prora¬ čuna ni mogel prodreti, ker je zanj gla¬ sovalo samo 22 občinskih svetovalcev. V finski prestolnici Helsinki je umrl v 91. 1. starosti sloviti finski skladatelj Jean Sibellius. Napisal je veliko oper, sinfonij in drugih glasbenih del. Bil je tudi velik borec za finsko neodvisnost ter v ta boi spada tudi njegova mogočna sinfonija “Finlandia”, katere pod ruskim carskim režimom niso smeli izvajati. Proti je glasoval tudi dr. Agr.eletto, ker je občinski odbor preziral vse slov. zah¬ teve. Po tem glasovanju so vsi občinski odborniki odstopih. Z županom Bartoli- jem niso povsem zadovoljni sami demo- kristjanski občinski svetovalci. Mnenja so, da bi bilo treba na župansko' mesto postaviti primernejšo osebo. Na Kontovelu so pokopali znanega tr¬ žaškega industrialca Zdenka Lokarja. Umrl je v Švici na posledicah operacije. Izid mature na slovenskih srednjih šo¬ lah v Gorici je bil izredno slab. Na lice¬ ju je maturiralo 9 kandidatov. Zrelostni izpit 'sta prestala samo dva kandjdata, en kandidat je zaradi bolezni izcstal, dva so zavrnili, štirje pa imajo poprav¬ ljalni iztiit. še slabši je bil rezultat na učlteliišču, kjer se je k usposobljeno- stnemu izpitu priglasilo 23 kandidatov. Napravi’a sta ga pa samo dva kandida¬ ta, šest kandidatov so zavrnili, 17 jih pa ima popravljalne izpite. : . V zadnjem Londonskem sporazumu, s katerim so Titovci pristali na vrnitev Trsta Italiji, so se Italijani obvežali, da bodo Slovenci v Trstu dobili tudi sloven¬ ski denarni zavod. Za izvedbo tega' 'dolo- č : la v omenjenem sporazumu se Italijani doslej niso dosti brigali. Sedaj pa ;bere- mo v tržaških in goriških slovenskih li¬ stih, da je v izgledu, da bo do ustanovi¬ tve s^venske banke v Trstu le prišlo. Novi denarni zavod v Trstu bodo ime¬ li v, rokah T'tovck že\ja vseh zavednih in demokratičnih Slovencev pa je, da bi tak zavod moral, biti zadeva vseh Slo¬ vencev, ne pa samo v rokah ljudi, ki se pr : števajo k tkzv. “progresivni demo¬ kraciji”. (Letošnie romanje slovenskih rojakov na Goriškem k Materi božji na Barbano je b : lo 13. avgusta t. 1. PRIMOŽ BRDNIK (16) JAPONSKA - DEŽELA PARADOKSOV Tč dni sem obiskal Naro in njeno o- kolieo. Kraj leži v lepi dolni, poldru¬ go uro vožnje iz Osake in prav toliko iz Kyota, dasi bi pri dobrih ceštah pri¬ šel tja v pol ure. Na ra je zibe ka japonske zgodovine, umetnosti in kulture sploh. V zaietku formiranja enotne japonske države so cesarji imeli svoj dvor kjer koli je pač naneslo. Šele cesarica Gemmyo je leta 710 po Kr. določila Naro kot glavno mesto Japonske. Od takrat pa do leta 784 po Kr. je tam vladalo še sedem ce¬ sarjev, dokler ni takrat cesar Kammu prenesel prestolnico v Kyoto, od koder so jo leta 1868 prenesli v Tokyo. Doba 8. stoletja, ko je bila prestolni¬ ca v Nari, se imenuje v politični, literar¬ ni in umetnostni zgodovini Japonske: “obdobje Nara”. Takrat so v Nari in njeni okolici po¬ stavili nešteto svetišč in templov v po¬ sebnem japonskem slogu, ki je kot tak še danes poznan in cenjen po vsem sve¬ tu. Mnogo teh stavb še danes Stoji: dve > ali tri so ostale ohranjene vseh dolgih dvanajst stoletij, ostale pa so v raznih dobah restavrirali..,- ■ Najprej smo se ustavili v templju Haryuji, ki je najstareši obstoječi ja¬ ponski tempelj in menda najstarejša ob¬ stoječa lesena zgradba na Svetu. Princ Shotoku je prvo zgradbo postavil leta 607 po Kr. —- torej takrat, ko so pred¬ niki Slovencev naseljeval: sedanjo do¬ movino. Japonci pravi'o, da je Hcryuji tem- pel izvor njihove umetnosti in kulture, kakor jo danes poznamo, Obstoii iz Zahodnega templja in na obsežnem kom¬ pleksu parkov, ob vznožju lepega hriba, je še danes dobro ohranjenih 33 zgradb. Od teh so 4 iz “obdobja Asuka” (552- 645 po Kr.), 4 iz “obdobja Nara” (645- 710 po Kr.), dve iz “obdobja Fujrsvara” (97-1185 po Kr.), 9 iz “obdobja Ka- makura” (1185-1336 po Kr.), 8 iz “ob dobja Muromachi” (1392-1573), ostale pa večinoma iz “obdobja Edo” (1615- 1868). Kakšna zakladnica 'aponske ku 1 - ture je ta tempelj, je razvidno že iz dej¬ stva, da imajo 12 zgradb ocenjenih kot “Važna kulturna lastnina” in 9 kot “Narodna lastnina” — to sta dve naj¬ višji kategoriji v ocenjevanju zgodovin¬ skih spomenikov na Japonskem. Najlepša oktagonalna zgradba na Ja¬ ponskem je sorazmerno majhen tempelj Tumedono (“Dvorana san ”), ki ga je zgradil princ Shotoku med letom 601 in 621 po Kr. Sliki templju in princa sta upodobljeni ha japonskem bankovcu za 1.000 yenov. V notranjosti imajo polno budističnih oltarjev, svečnikov in veliko zgodovinsko nenadomestjivh kipov, ki vsi izvirajo iž 8. in 9. stoletja. Druga zanimiva zgradba je Kondo (“Glavno svetišče”), ki je tudi ena izmed naistarejših lesenih zgradb na svetu. Leta 1949 ga je požar preče' poškodoval in uničil mnogo dragocenih fresk. Se¬ daj ga restavrirajo. Tretja posebnost je 5-nadstropna pa- nroda, ki ima še vedro les iz leta 607 po Kr. Med zadnjo vojno so vso to ogromno zgradbo — saj je čez 35 metrov v'scka — razdrli in shranili na varnem prosto¬ ru. Po vojni so jo spet sestavili. Tu bi omenil, da so Japonci pravi mojstri v lesenih zgradbah: vse postavijo brez žeb- l'ev in trame tako povežejo med seboj, da j'h lahko samo japonski strokovnjak razdere. V mestu Nari je zarimiv “Park srn”, v katerem živijo udomačene srne in sr¬ njaki: brez strahu pred obiskovalci se pasejo po jasah in hodijo preko cest, na katerih je dosti avtomobilov. Japonci ve¬ rujejo, da so te Srne “božji odposlanci" in 'ih pridno krrrijo. V parku je tudi preko 3 000 kamenitih in že'eznih sve¬ tilk, nekatere do 3 metre visoke, ki jih prižgejo dvakrat na leto. Sredi gozda je ^prekrasno Kasuga sve¬ tišče, ki so ga sez : dali leta 768 po Kr. Prisostvovali smo “svetemu plesu” ka- gura, ki sta ga na dvorišču svetišča predvajali dve dekleti s spremljavo bob¬ na in piščali. , . Obiskali smo tudi posebno zgradbo, v kateri imajo menda najstarejši zvon na Japonskem, ki je tudi eden izmed naj¬ večjih: v višino meri skoro pet metrov in vlili so ga leta 752 po Kr. Leta 989 ga je silovit tajfun precej poškodoval in danes menijo, da so ga leta 1239 ponov¬ no vlili. Japonski zvonovi so precej raz- lčni od naših. Po obliki so kot povez¬ njen kozarec; zvonijo pa tako, da u- darjajo z ogromnim lesenim tramom po zunanji strani zvona. Na.izanimivejša zgradba v Nari jb Lai- butsuden, “Svetišče Velikega Bude”, ki ’e del svetišča Todai'i (“Veliki Vzhodni Tempelj”). Začeli so ga graditi leta 745 po Kr., vendar so ga v državljanski Voj¬ ni leta 1180 požgali. Kakor vsako važ¬ nejše svetišče na Japonskem, tako 'so tu¬ di Todaiji tempelj po vsakem požaru zgradili natančno po prvotnem načrtu, dasi včasi v manjših razmerjih. Tem¬ pelj je ponovno zgorel leta 1567, tudi v državljanski vojni. Restavrirali so ga leta 1708 in zadnja dela so končali le¬ ta 1914. Glavna posebnost tega templa je o- gromen Budin kip — največri na Japon¬ skem. Visok je skoro 18 metrov in samo glava je 5 metrov dolga. Tehta 452 ton, od katerih je 140 kg čistega zlata in 80 kg živega zvebra, ostalo pa je bron. Vli¬ li so ga po osmih neuspelih poizkusih leta 749 po Kr. in posvetili v aprilu leta 752. Temu svečanemu dogodku, pravi zgodo¬ vina, je prisostvovala cesarica Koken ž vsem dvorom' in 10.000 duhovniki in nu¬ nami. Leta 855 po Kr. je Budi hud potres odrobil glavo, leta 1180 mu je požar stopil glavo in desno roko in leta 1567 je kip zaradi potresa ponovno izgubil glavo. Vedno pa so ga obnovili in se¬ danji kip je bil zadnjič restavriran leta 1692. (Nadaljevanje) Buenos Aires, 26. IX. 1957 AUGENTINA V ustavodajni skupščini v mestu San. ta Fe so nadaljevali razpravo o včljav. nosti in zakonitosti sedanje ustavodaj. ne skupščine za spremembo ustave iz le. ta 1853, ki jo osporavajo predstavniki laboristične stranke, Union Federal ter intransigentni radikali. Mestoma so raz- prave precej živahne, zlasti tedaj, kadar poslanci ljudskih radikalov odgovarjajo laborističnemu predstavniku Ciprijanu Reyesu, ki brani peroniste. V debatah poslanci demokratskih strank še nadalje navajajo razne podatke o slabem stanju, v kakršnem je državo zatekla vlada osvobodilne revolucije po strmoglavlje- nju prejšnjega režima. Tako je radikal¬ nim poslanec Mathov navajal, da je Ar¬ gentina imela leta 1945 rezerve za 5.605 milijonov pesov. Leta 1955, po Peronovem padcu, je znašala samo 1.373 milijonov pesov. Ko je pa sedanja vlada morala plačati viseče dolgove, se je zlata rezerva znižala na samo 728 milijonov pesov. Dalje: Leta 1945 je bilo v Argentini denarja v obtoku za 7.300 milijonov pesov, do leta 1955 se je to število dvignilo kar na 60 tisoč mi¬ lijonov. Javni dolgovi so leta 1945 zna¬ šali en tisoč milijonov pesov, leta 1955 pa 100.052 pesov. Cene živilskim po¬ trebščinam so se od indeksa 100 v le¬ tu 1943 dvignile do leta 1953 na 822. Poslanci ustavodajne skupščine so na¬ dalje sklenili, da bo ustavodajna skup¬ ščina podaljšala svoja zasedanja do za¬ ključno 14. novembra t., 1, Dekret vla¬ de, s katerim je bila sklicana ta skup¬ ščina je določal, naj bi ustavodajna skupščina končala svoje delo do 1. okto¬ bra. Izvolili so tudi odbor za preučeva¬ nje vseh predlogov za spremembo usta- Na seji v ponedeljek zvečer so z gla¬ sovanjem zavrnili vse predloge glede neveljavnosti sedanje ustavodajne skup¬ ščine ter sprejeli sklep, da je v veljavi sedaj ustava iz leta 1853 s poznejšimi spremembami in dopolnili. Na medicinski fakulteti v Buenos Ai¬ resu se je v nedeljo začel prvi katoliški kongres južnoameriških bolničark. Kon¬ gres je v imenu predsednika republike odprl podpredsednik republike kontra¬ admiral Rojas. Na njem so prebrali tudi posebno poslanico papeža Pija XII, slav¬ nostni govor je pa imel temnoški škof Msgr. De Andrea, Pod sedanjo vlado so se prijateljski odnosi med Argentino. Jn. .JIruguayem močno poglobili. To dokazuje tudi sklep Društva prijateljev sosednje republike v Bs. Airesu, da bodo v argent. prestolnici postavili monumentalni uruguayski dom, uruguayski prijatelji Argentine bodo pa istočasno v Montevideu zgradili enak Argentinski dom. Telefonska in brzojavna služba v Ar¬ gentini kljub temu, da je vlada progla¬ sila stavko telefonistov in telegrafistov za protizakonito, še vedno ni normalna. Je pa mnogo boljša kot je bila v prejš¬ njih dneh, ker se je ponekod telefonsko in brzojavno uslužbenstvo začelo vrača¬ ti na delo. Ponekod so pa v znak soli¬ darnosti s telefonisti stopili v stavko tu¬ di pismonoše in ostali poštni uslužbenci. Ministrstvo za komunikacije je naroči¬ lo vsem podrejenim oblastem, da morajo poštno uslužbenstvo, ki bi še v bodoče ponavljalo stavke v znak solidarnosti s telefonisti in telegrafisti, odpustiti ter jih nadomestiti z novimi močmi. V smislu določil strankinih pravil so izvršili spremembe v vodstvu argentin¬ ske krščansko-demokratske stranke. No¬ vi predsednik stranke je sedaj dr. Jose Antonio Allende, dosedanji predsednik stranke Juan T. Lewis je postal blagaj¬ nik, dr. Lucas Ayarragaray je prvi pod¬ predsednik, Jose Catoggio pa drugi pod¬ predsednik stranke. Tajništvo stranke je prevzel dr. Juan Pedro Tamborenea. Predsedstvo kongresa za družino, ki je nedavno zboroval v Buenos Airesu, je objavil spomenico, ki jo je poslal vla¬ di z ozirom na javno nemoralo, ki se vedno bolj širi v Buenos Airesu in tudi v notranjosti republike v obliki literatu¬ re, pornografskih slik, nemoralnih lepa¬ kov, po radiu, kinih, gledališčih in v zad¬ njem času tudi po televiziji. Buenosaireški župan Eduardo Hector Bergalli je podal ostavko. Za njegovega naslednika je bil imenovan general Er¬ nest Florit. V Bs. Aires je prispelo prijateljsko odposlanstvo čangkajškove kitajske na¬ cionalistične vlade. Argent. predsedniku so člani tega odposlanstva izročili naj¬ višje kit. odlikovanje Naklonjenih obla¬ kov prve stopnje. Komisija za počastitev spomina pok. generala Edvarda Lonardija je naročila mašo za pokoj duše gen. Lonardija, šefa osvobodilne revolucije in prvega njenega predsednika ter za vse tiste, ki so padli v bojih osvobodilne revolucije leta 1956. Po maši je bila za generala Lonardija | tudi spominska akademija. Buenos Aires, 26. IX. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Ilovice Iz SCovenijie*- V Sloveniji so imeli lani 7 poklicnih gledališč in štiri amaterska. Amaterska gledališča so bila na Jesenicah, v No¬ vi Gorici, štentjakcbsko gledališče v Ljubljani ter operetni ansambl v Mari¬ boru. Subvencija republike za vsa gle¬ dališča je lani dosegla višino 297.5 mi¬ lijonov dinarjev. Z vstopnino je- bil krit le malenkosten odstotek stroškov. V Ptuju so po dolgih obljubah in ča¬ kanju vendarle začeli graditi most čez Dravo. Novi most bo zgrajen iz predna¬ petega betona. Istočasno bodo zgradili tudi dovozno cesto na obeh stranah Dra¬ ve s podvozom na desnem bregu. Stroški za postavitev mosta bodo znašali 118 milijonov dinarjev. V Sloveniji je lani bilo na vsakih 100.000 prebivalcev 17 obolenj za polio- mielitisom. Za zatiranje te nevarne bo¬ lezni so izdali Vrsto zdravstven h ukre¬ pov. Tako so zlasti opremili respiracij- sko središče v Ljubljani z osmimi dihal¬ nimi aparati. Še letos mislijo spraviti pod streho virolcšlci laboratorij, ki bo o- snova na zadaljnje strokovno izvajanje preventivnih ukrepov proti poliomieliti- su. Proti tej bolezni so letos začeli ce¬ piti tudi otroke. Cepljenje pa ni obvezno. Pri Državni založbi Slovenije je v zbir¬ ki “Gospodarska geografija sveta” vseuč. prof. dr. Svetozar Ilešič izdal knjigo, v kateri je podal pregled Afri¬ ke, Južne Azije, Avstralije z Oceanijo in Južnim polarnim svetom. V isti zbir¬ ki je pred to knjigo izšla od istega av¬ torja tudi obširna študija o Ameriki. Na zadnjem občnem zboru Društva skladateljev Slovenije je bil znova ne¬ voljen za predsednika prof. Vilko Ukmar. Podpredsednik je še naprej dr. Danilo Švara, tajnik pa Pavel Kalan. Na občnem zboru so poročali med dru¬ gim, da so lani jzdali 46 edicij, od tega 12 partitur. Mnenja so bili tudi, da bi Samo oni naročniki v Argentini ki bodo imeli pravočasno poravnano ZAOSTALO IN TEKOČO NAROČNINO bodo deležni brez vsakega doplačila Velikega nagradnega žrebanja Svobodne Slovenije ob deseti obletnici njenega obstoja v Argentini bilo koncertnemu občinstvu treba še bolj posredovati svetovno in domačo sodobno glasbeno umetnost. O poteku festivala mednarodnega združenja za sodobno glasbo v Zuerichu je pa poročal prof. Pavle Šivic. Na njem so po njegovi izja¬ vi številni zahodni avtorji izrazili pre¬ pričanje, da ravno glasba slovanskih na¬ rodov s svojim nepokvarjenim srcem lahko vnese v skupno zakladnico marsi¬ katero poživitev. V Beogradu je bila skupščina Kultur- no-prosvetnega sveta FLRJ. Iz Slov. po¬ ročevalca povzemapio, da je na njem govoril tudi slov. skladatelj Radovan Gobec. Isti vir navaja o n em, “da je iz¬ razil nezadovoljstvo, ker naši zberi ne izvajajo množičnih borbenih pesmi. Po njegovi sodbi tudi številni veliki glas¬ beni ansambli-filharmonije in sinfonični orkestri - izvajajo idejno nesprejemljiva dela in z njimi celo reprezentira'o naše kulturno življenje v inozemstvu”. V Jugoslaviji bodo letos izdali novo se¬ rijo 14 frankov ;iih znamk z nominalno vrednostjo 1099 dnarjev. Osnutke za te j znamke je izdelal akad. slikar Riko De¬ benjak v Ljubljani. Na njih bodo upo- dobl 'eni naslednji motivi: Na znamki za 2 din naftna polja z vrtalnim stol¬ pom, za 5 din ladjedelništvo, za 10 din železarna v Sisku, za 15 din jez h'dro- čentrale v Jablanici, za 17 din lesna in¬ dustrija, za 25 din nadvoz na avtocesti Ljubljana - Zagreb pri Ivančni gorici, za 30 din Titovi zavodi Litostroj v Ljub¬ ljani, za 35 din koksarna v Lukovcu, za 40 din novi hotel v Titogradu in letno gledalšče v Cetinju, za 50 din mestno središče v Skoplju z mostom preko Var¬ darja, za 70 din nova žel. posta'a v Sa¬ rajevu, za 100 din tromostovje v Ljub¬ ljani in Ljubljanski grad, za 200 din Narodno kazalište v Zagrebu, Meštrovi- čev spomenik in skulptura pred postajo in za 500 din zgradba narodne skupšči¬ ne v Beogradu. Z vprašanjem ljubljanskega žel. vo¬ zlišča se je bavila tudi skupščina v Ljubljani. Pred obema odboroma te skupščine je predstavnik Izvršnega sve¬ ta Maležič povedal, da Izvršni svet pre¬ dlaga reševanje žel. vozlišča v obliki re¬ solucije zato, ker gre tu za dolgoročno izvesticijo in za širok krog zainteresi¬ ranih. Resolucija naj pokaže smer, v ka¬ teri je treba investicijo praktično izva¬ jati, ker je rekonstrukcija vozlišča dol¬ gotrajna in draga. Po njegovem je pri reševanju tega vprašanja najbolj pereče križanje cest z železnico in ljubljanski kolodvor. To je mogoče reševati izven .kompleksne ureditve celotnega proble¬ ma. Razen tega ne bi bilo mogoče iz na¬ rodnega dohodka dobiti tol ko sredstev, Zato predlaga naj resolucija določi, da je treba najti tako rešitev, ki bi omo- Čogila rekonstrukcijo pri sedanjem nivo¬ ju proge, modernizacijo kolodvora in križanje cest z nadvozi in podvozi ter delo v zaključenih etapah. V zvezi s tem pa naj bi reševali najbolj pereča posa¬ mezna vprašanja, t. j. kolodvor in pre¬ hode čez železnico na Titovi (Dunajski odn. Tyrševi c. in Celovški cesti). Re¬ solucijo v tem smislu so nato tudi spre¬ jeli. Umrli so. V Ljubljani: Ivana Kavčič, Marijan Pestotnik,. trg. pom. Bogomir Žargi, biv. trgovec, Rudolf Zorc, nam. trg. podjetja Prehrana in biv. trgovec, Mira Smielovski, roj. Stroj, učiteljica, Frančiška Ogrinc, roj. Grmek, upok. Tob. tovarne, Anton Ogrinc, strojevodja v p., Alojzij Božič, žel. upok., Marija Kolman, roj. Smole, Angelca Jarc, roj. Rakovnik, Ignacij Klančnik, upok., An¬ tonija Pirc, vdova ravnatelja učitelji¬ šča, Marija Hrastnik, roj. Horak, Jože Kolbezen, višji ref.' fin. min. v p., Ka¬ rel Blaž, v. žel. uradnik, v p., Ana Kra¬ ševec, roj. žužek in Avgust Čermelj v Kamniku, Franjo Vojsk, prof. vinarske šole v p. v Mariboru, Frančiška Lovšin, roj. Prijatelj v Ribnici, Franci Medved na Brodu pri št. Vidu, Matija Rus iz Do- bravice, Vinko Mik’avčič v Kranju, Ma¬ rija Golob, roj. Mrak v Podgorju, Aloj¬ zij Valant na Brezjah, Terezija Bučar, upok. Tob. tov. v Rožni dolini, Ivan Ferk, računovodja v Mariboru, Albin Smerkolj, šef odseka za izvoz podjetja Fructus v Kopru, Uroš Peček v Ptuju, Katarina Vrenko v Kropi, Anton Mako¬ vec, žel. upok. v Borovnici in Vinko O- mahna iz Spodnjega Petelinjeka. 4 PORAVNAJTE TAKOJ ZAOSTA- j I LO IN TEKOČO NAROČNINO j & “ SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES Spomin 40. letnice smrti dr. Janeza Ev. Kreka bomo obhajali v nedeljo, 13. oktobra t. 1. dopoldne v cerkveni dvora¬ ni v Ciudadeli. OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. dr. Franceta Miheliča in njegove žene ge Elize, roj. Carmelo se je rodil sinček. V družini g. Ivana Breclja in ge Jožice, r6j. Legiša so pa dobili 24. t. m. zdravo punčko. Pri krstu bo dobila ime Marija Doroteja. Srečnima družinama naše ča- stitke. LANUS V nedeljo, 8. septembra t. m. je kra- Koroška Koroški Slovenci so znova začeli boj za svoje pravice glede izvajanja določil čl. 7. avstrijske mirovne pogodbe,, ki govori o rabi slovenskega jezika v dr¬ žavnih uradih v krajih, kjer žive Slo¬ venci. Avstrijska vlada bi to določila rada izvršila tako, da bi dejansko o- stala povsod v rabi samo nemščina, raba slovenščine bi pa bila možno omejena. V ta namen je zvezno pravosodno mi¬ nistrstvo izdelalo osnutek zakona o u- radnem jeziku in ga poslalo na mišlje¬ nje koroški deželni vladi. Po tem osnut¬ ku bi bila raba slovenščine pripuščena samo na okrajnih sodiščih v Pliberku, Dobrli vesi, železni Kaplji in Borovljah in še to z naslednjimi omejitvami: 1) Vse uradovanje in razpravljanje bi bilo načeloma v nemščini. Samo, če bi stran¬ ka izrecno zahtevala razpravo v sloven¬ ščini, bi jo morali v tem jeziku zasliša¬ ti; 2) se slovenske izjave bi v uradne akte vnašali v nemškem jeziku. Ako bo sodnik znal slovensko, bo lahko sam napravil po razpravi prevod nemškega zapisnika v slovenščino ali pa bo za to delo porabil tolmača. Na Koroškem predstavniki Slovencev pravijo, da je ta osnute, če so poročila o njegovi vse¬ bini točna, žalostna farsa, kako si av¬ strijska zvezna vlada zam šlja izvedbo določila avstrijske mirovne pogodbe, gle¬ de enakopravnosti državljanov. Avgusta meseca so v Celovcu odprli šesti Koroški velesejem. Na njem raz¬ stavi 'a tudi Jugoslavija. Jugoslovanski razstavljalci so se odločili, da bodo na¬ mesto šotornega razstavišča zgradili poseben razstavni paviljon, kar so tu¬ di storili. Po eleganci oblik in gradbe¬ nih snovi, je ta paviljon najlepši. Grad¬ beni stroški zanj so znašali 2 nrlijoha šilingov. Odprli so ga dne 8. avgusta. Navzoči so bili vsi glavni funkcionarji sed, kom. režima v Sloveniji. Na koro¬ škem velesejmu je v jugoslovanskem paviljonu v glavnem predstavljena slo¬ venska in hrvatska industrija. V Globasnici je bil v proslavo 55. let¬ nice ustanovitve tam. Kat. prosvetnega društva Podjunski dan. Na lepi kultur¬ ni prireditvi so nastopili posamezni pod- Vsak teden ena DEKLE JE PRALO SRAJČKI DVE... Dekle je pralo srajčki dve, na sredi morja te vode. Prvo je prala bratecu, drugo pa svojmu ljubemu. Dekle, katerga rajši imaš, ali brat'ca al ljubega. Če svoj'ga brateča zgubim več nikdar druz'ga ne dobim. Če svoj'ga ljubega zgubim, pa lahko druzega dobim. Fantič izdere ojstri meč, odseka ljub'ci glav'co preč. jevni odbor Društva Slovencev pod predsedstvom g. Janeza Lužovca prire¬ dil prosvetni večer, čeprav sta bili čez dan že dve predavanji, na katerih je govoril g. dr. Vinkb Brumen, dopoldne j za fante in popoldne za dekleta, je bi- j la udeležba na prosvetnem večeru kar zadovoljiva. Preteklo soboto 21 t. m., ko se začne v tej deželi pomlad ter ta dogodek praz¬ nujejo z raznimi slovesnostmi, so La- nuščani izvršili veliko delo pri gradnji bodočega Baragovega misijonišča v Slo¬ venski vasi. Naši zidarji, ki so delo pre- j vzeli, so stene že dvignili do višine prve- j ga nadstropja. Električarji, mizarji in železokrivci so čez teden hiteli, da pri¬ pravijo železno konstrukcijo za zaliva¬ nje betona, že zgodaj zjutraj se je zbra¬ lo lepo število mož in fantov, ki sp se odzvali vabilu gospodov lazaristov, da pomagajo pri zalivanju lože. Eden izmed naših sosedov je dal gospodom brezplač¬ no stroj za mešanje betona na razpolago. To je vsem ogromno olajšalo delo ter se je zaradi tega tudi mnogo bolje in z manjšim trudom izvršilo. Po kosilu se je zbralo kar petinštirideset prostovolj¬ nih delavcev, ki so z navdušenjem na¬ daljevali delo, tako, da so že v zgodnjih popoldanskih urah končali. Zalili so kot so izračunali, nad 140 kvadratnih me¬ trov. Lanuščani so ob tej priložnosti, ko so se v takšnem številu udeležili dela, ■ pokazali spet svojo povezanost in velik smisel za skupno stvar, ki bo služila slo¬ venstvu in misijonski ideji. junski pevski zbori ter združeni pevski zbor. Spored ie dalje obsegal govor, na¬ rodne plese in srečolov. Na večerni vese¬ lici je sodeloval tudi kranjski kvintet. “Slovensko ljudsko pesništvo in staro- alpinska ljudska kultura” je bil naslov predavanju, ki ga je imel v Gradcu v delovnem krožku za poznavanje slovan¬ stva in vzhodne Evrope koroški rojak, dr. Ivan Grafenauer, vseuč. prof. v Ljub¬ ljani. V Marijino Celje, kjer slavi tamošnje Marijino svetišče letos 800 letnico ob¬ stoja, so 9. in 10. avgusta romali tudi koroški Slovenci. V Marijino Celje pa so bili povabljeni tudi dne 29. junija 1.1. kjer je bil “dan sporazumevanja narodov”. Te¬ ga dne so poleg največje nemške skupi¬ ne prišli v Marijino Celje še Čehi, Slo¬ vaki, Poljaki, Hrvati in Madžari. Ker je bilo treba tam nastopiti s petjem in ra- jalnim nastopom, je koroške Slovence za¬ stopal na tej slavnosti celotni mešani pevski zbor iz Sel pod vodstvom prof. Silva Miheliča. Na praznik sv. Petra in Pavla so Slovenci imeli svojo mašo pri milostnem oltarju s slovenskim petjem, ki so ga posneli na magnetofonski trak. Člani pevskega zbora iz Sel so na med¬ narodni akademiji nastopili s simbolič¬ nim rajanjem ob melodijah pesmi “Tam, kjer teče bistra Zilja”, “N’mav čez iza- ro” in “O, Podjuna, kako si ti lepa”. Udeleženci akademije so slovenski pes¬ mi dali prvenstvo. Prav tako so številni romarji občudovali lepoto slovenskih Marijinih pesmi, ki so jih prav tako po¬ sneli na magnetofonski trak. Tudi mgd procesijo na “dan sporazumevanja: na¬ rodov” sta po vsem Marijinem Celju, od¬ mevali slovenski Marijini pesmi “Ti, o Marija” in pa “Marija, skoz življenje” ter vzbujali splošno pozornost. O razstavi slovenskega slikarja Gdj- mira A. Kosa v Umetniškem domu v Ce¬ lovcu smo kratko poročali. To razstavo je priredil celovški Kuenstlerverein v okviru kulturne izmenjave med Sloveni¬ jo in Koroško. Ker pa organizator raz¬ stave, t., j. Kuenstlerverein na razstavo slov. slikarja Kosa slovenskih kulturnih krogov in ustanov na Koroškem ni pova¬ bil, se. je slikar Kos rade volje stavil na razpolago, da je koroškim Slovencem, ki so prišli na razstavo, osebno razlagal in. pojasnjeval svoje razstavljene umetnine. FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (55) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main “O ciganki, ki se je hotela napraviti sveto, bi se dala spesniti plesna igra,” je menil. “Maestro Giacomo Meyerbeer bi moral zraven napisati glasbo v stilu, ki je tudi pri “Robert le Biable.” * * * S temi satanskimi vabami, ki so se med Gospejino odsotnostjo kar množile, je bil nemara v zvezi tudi greh Francoi- sa Soubirousa. Soubirous najmanj že dva tedna ni prestopil točilnice očeta Babouna. Iz več razlogov: Prvič: Babou- ova krčma je postala zatočišče porog- Ijivcev, dom obrekovalcev in debatni krožek nevernikov. Bila je podobna ka¬ varni Francais, le da je bila še na nižji stopnji. Čeprav Soubirous ni nastopal ravno kot posebni borilec verovanja v čudež, je bil vendar oče prizadete, na ka¬ teri so se , prikazale nebeško zemeljske nepravilnosti. Siam in ponos sta mu prepovedovala, da bi prisostvoval govor¬ niškim bitkam, v prostorih, ki so smrde¬ li po žganju in tobaku. Pri teh pogovo¬ rih so mazali ali hčerkino pamet ali pa njeno resnicoljubnost, Drug vzrok pa je bil važnejši: Francois Soubirous je na¬ pravil tiho, toda močno zaobljubo, da se do nadaljnjega odpove žgani pijači. In tej obljubi je bil zdaj zvest že nekaj dni z nepričakovano voljo. Zelo nepra¬ vično bi bilo, obsoditi Franooisa Soubi¬ rousa za nayadnega pijanca, Že njegov pristni čut za čast ni dovoljeval tako sramotne obsodbe. Nihče od meščanov ne bi mogel trditi, da je nekdanjega mlinarja videl v popolnoma pijanem stanju ali da bi razgrajal. Dve, tri o- sminke, ki jih je potreboval oče čudodel¬ ke. za svojo srečo, so ravno zadoščale za praznino, ki jo je dajal občutek ne¬ sreče, s katerim se je vsako jutro pre¬ budil. Zanimivo je, da vse blesteče zgod- ’ be, ki so Bernardko povzd : gniie, niso , prav nič, zmanjšale nesrečne praznine, : temveč sc jo še povečale. Pri vsej svo- I ji lahkomiselnosti je bil Soubirous otož¬ ne narave in je hitro zapadel črnogled- ■ nosti. Slava, ki že cel mesec deži na Ca- j I chot, ni. napoln'evala moža samo z ne-J mirom in zaskrbljenostjo, temveč, še bolj ; : : z zamolkle ljubosumnostjo proti prina- ! šalki slave. Preveliki, blesk, ki se je na¬ biral okrog ponižanega Soubirpusovega j imena, se ni zdel njegovemu tihemu srcu | nič pravi. Seveda so nekatere posledica •tega bleska, popolnoma prijetne.. Torej različni občutki: Francois Soubirous pri¬ pada tistim zakrknjencem, ki iz občutka,, da so “spodaj”, čipa jo sladkost ošabno-, sti, ki jo takim ljudem očitajo, ženske so povsem nekaj drugega, razmišlja Sou¬ birous. Vesele so, da jih ljudje vlačijo po umazanih čeljustih. Da bi nekdanji mlinar našel svoje no¬ tranje ravnotežje, bi zdaj potreboval več kakci-; tri .oeminke dnevno. Toda v stro¬ gem izpolnjevanju svoje zaobljube ni spil niti ene. Boril je proti sebi v resni¬ ci borbo na nož. Namen zaobljube je bil prej kakor zdaj: da bi se vse dobro iz- ! teklo, to se pravi, da bi vse prešlo. To¬ da pri tem Francois Soubirous dobro ve,! kako se mora obnašati kot oče čudedel- 1 ke. Zavoljo tega gre vsak dan v cerkev. Prav tako pa je prisiljen, da gre vsak J dan večkrat mimo krčme Babo h a in mi- ; mo drugih gostiln. To se pravi, da se : njsgov boj vsak dan sproti zaostri do j največje višine. V drugi nedelji teh počitnic je od ma- : še grede zavil v Rue des Petitee Fossees. i Tedaj ga je pred hišo očeta Baboua za¬ tekla usoda v postavi policista Calleta, : brigadirja d’Ang!oa in. orožnika Melha- chea — 1 Ti vsi so danes prosti: Prav tako uživajo počitnice, ki jim jih je na¬ klonila Gospa. Ko sp zagledali Soubirou¬ sa, je vsem hkrati padlo na misel, da bi se ga lotili. Čeprav so bili le podrejeni organi, se nisc gnali proti čudežu, ki je bil stvar države, nič manj kakor mini¬ ster Roullan, prefekt Massy, državni to¬ žilec Dutour in komisar Jacomet. Izpo¬ stavitev moralične očetove slabosti bi še ne bil noben slab -znak v tem procesu. “No, ' veliki mož; zakaj tako ošaben ? zavpije brigadir. “Videti Si tako imeni¬ ten kakor škof, kadar je v civilu...” Soubirous ima v resnici’ meščansko, črno nedeljsko obleko, ki mu jo je poda ril Cazenave. Z vljudnim pozdravom se skuša orožnikom izmuzniti Toda d’An- gla ga krepko drži. “No, Soubirous, kakšne hudobije men¬ da nam ne moreš očitati?;” ... . f „ J T . ; ~‘i Francois obstane in gleda temno pred¬ se: “Angleža vam lahko vsem očitam...” “Angleža,” se razvnema bradati Bei- hache. “Kdo pa je zatisnil oko, ko sta Nicolau in Bourriette pretolkla to pod¬ lasico pri Ayoli? Mi smo zatisnili oči, da si ti prišel na svoj račun!” “Gospodje,” svari brigadir, “ne bo dol¬ go, ko bo dež. Boljše se bomo pomenili pri Babou.” “Jaz grem domov,” reče Soubirous. D’Angla ga prijateljsko zgrabi za ra¬ mo. “Domov? Kaj boš delal doma v ne¬ deljo ob enajstih? Ne boš šel domov, če te crožništvo povabi na kozarec...” “Jaz grem kljub temu domov,” klju¬ buje Soubirous, dočim so ga možje že porivali v krčmo. Obe gostilniški sobi sta polni in sicer vse od tistega časa, ko je Lurd postal najbolj slavno mesto v Franciji. Toda Za imenitne goste se je dobil prostor. D’Angla je namignil mogočnemu očetu Babau. “Danes nam ne nosi svoje pijače. Ne¬ kaj posebnega prinesi Babou, in čeprav bodo šle službene doklade. Na čast naše¬ mu prijatelju...” Babou napihne lica in poljubi konce svojih prstov. “V kleti imam še tri ste¬ klenice najbolj dragega...” Pri ljubiteljih žgane pijače se že od pradavnih časov ponavlja ista zgodba. Prvemu kozarcu se je laže upreti ka¬ kor drugemu, drugemu laže kot tretje¬ mu. Pri prvem kozarcu misli Soubirous: cblasti ne smem užaliti. Pri drugem ne misli, pr^v nič, temveč uživa že dolgo pogrešano zadovoljstvo, ki ga daje žga¬ nje. Pri tretjem kozarcu je odločen, da bo pil naprej in molčal. Kdor ne govori veliko, se mu ne more zgoditi nesreča. Okrog mize oborožene gosposke se dre¬ nja vrsta podpihovalcev, kakor da gre za velike vsote pri hazardni igri. D’Angla je poln hvale do Soubirousa. “Imenitno se držiš; prijatelj moj zve¬ sti! če človek pomisli, da stoji tvoje ime po vseh časopisih sveta, ti pa še. kar na¬ prej stanuješ v Cachotu. Ne vmešavam se v to, ampak ti bi si lahko napravil de¬ nar, če bi hotel. Najbogatejše moljlke bi te lahko zasule in nihče bi te ne mo¬ gel klicati na odgovor. Toda mi od obla¬ sti sedaj natančno vemo, da nisi oboga¬ tel in da si revež, kot si bil prej. Vsa čast ti, Soubirous!” “Človek naredi, kakor pač more,” re¬ če pphvaljenec kratko. Belhache, k.i bi dosti veroval v ne- zmogljivost generalov^ ministrov, pre¬ fektov in drugih oblastnikov, je zažviž¬ gal skozi zobe: “Nebeški Bog, veliki gospbdje so dru¬ gačni kakor ti. Njim ni treba'nič dajati. Si že sami vzamejo.” “Velikih gospodov ne poznam,” reče previdno Soubirous. Nekdo podpihoval¬ cev vzklikne: “Tebi bi se spodobil mlinček, Soubi¬ rous, vrag vedi, da res. Dva stojita praz¬ na ob Lapaei in letos je vode dovolj po tej zimi. Lahko bi ti’■darovali